St. 27. „Sofia" izhaja vsafc petek in velja po poiti prejeinana ali v Gorici na ilom pofiiljana: / Vbc leto.....f. 4,4f> Pot leta.....„ 2.20 6etwt leta . . . . „ 1.10 Pri oznanilifi in tiiko tudi j*rl „po„ t'anienhf* se piacuje za navailtio tristop. nn vrsto: 8 kr. ie »e tiska ! krat 7 „ „ „ » 2 ,, 8 „ „ „ „ 3 „ ZaveLe iSrkc po prostorii. V Gorici, 1. julija 1887. Posamczne Stevilke bo dobivajo po 8 kr. v tolmkarnicah v gosposki ulid Wizn „trek kron", na stare* trgu in v nsnski ulici tcr t Trstu, via Ca» BcrniB, 3. Dopisi naj so l>Iagovoljn<» poSiljajo urodniStvn „So6e" v Gorici Via Meroato 12,1., narofnina pa opwvvniStvtt ,,8080', Via dclla Croc© M. A, U, - Rokopisi se no vrafcajo; dopiii nnj se lilagovoljno franknjojo, — DeWcoin in drtighn iiftprcmoftiiim iq imroftnfim iniia, akoio oglaio pri opravnifetvu. Svojiin fojakom. I*o.4iIj;»ji>(5 med svct pivo wtevilko novega polu-letja, ki je za&oto z danaHtijim dnwm, obrafrimo bo do slavnega obcnistva, dragih ruj,ik.»v slovoinkih, z uljudno prusnjo, naj bi na* blagovolilo i/.datir> in vaestransKo podpirati. Pravila, po katetih mo ravin cJoveftko &ivlj, da v alogi jo moo. Alto rodoljubi so.Udujejo vaik p» svuji inoci in po svojih okolii&nah, tody ni ho bait, dabi no vapovnlo poStouo podjetje•, ako se pa m>. Ako bi ho v-ak nmik-ui rojak r iiiiMt d«*2oti l<* o:»kc;it m \'U* N^iiiiiil ihm'^i lisla 9 kakim ut.inkoiii dops^Mii domu'o u iv;c > alt h knko opombo, iitii-li id totiko ^radiva, da bi gi ko* maj ipravljiiti v prodnfo donn&'Ki liat.i; •"••« »o b> na Yitakdo ZitttimiJ ua dnizc^a in iiihlil. da ni spoHobcn za Uko de!or da za to »o driii^i, nn^ancjo I ihko ta-ko oi'.inii pra/tni p"o.tto:i v liV'u, dtb> io ttv.ko mi-Atti jih 11 poiteuim gradivom. Xadrjamo m\ d 1 v umii oziru nam p»jdo dobeo t'*r da mo iia-i b-»do rojaki spiniiojali ob v«»ki priliki, kakor no vccinom dolali tudi do zdaj. llwlezni jim bomo za v^ak tiiMvct, za vsako oporabo iu za vsako nirvicot katero dopo»ljt»jo naSemu duht. AU saino z dosno podporo ni Se vso d->?ej5eu.'». Kakor potrfrbujo 6iovctc razen du5n« tudi to!ostio hrano; tako tudi list, ki hori koristiti isarodu tor njogovi omiki in naprcdku, potrebujo gmot:io nli do-narno podpore. To priCakuj«*mo od cc. gj;. narr.cnikov. Po gtcvilu narocnikov in po njih icJntni vplacevanji ravna se tudi list v m.irsiC'cm, poscbno v tocnein iz-hajanji, v izbiranji tvarine in v p:-iio^ah, ki se vcasi podajep. Priporocamo toroj rod-djub^m, nnj bi n«S list Sirili, goapodom narocnikom pa, uaj bi nun red* no placovalt, d.i bom? rnrjli roh> za to^S'tvati sro-jim doUnoiitiin nasproti ti^karni iidrn^im opra?i«L»nc©m. I Z vosolo mdo. da naS klic no bo gluN up'jofin- 1 ga v pti'iMvi, nnipak dn najdo krcpak odinov mod , probnjiMiiin in za vm» dobro uiioiiiii narodom, lotimo I mo pogtimiiim hi mi in v Hci; toduj bi bilo nuAo voxoljo popolno, knr l»i vidoli, d.t niHtuo zasionj govorili in pitiali, tomvofi d.i jo bii narod z muni, da jo z tiami dclal in z utuni potcgoval h« za Hvojo pravico in zi boljfj.) bodofinost. V to pomozi Hog, katurftgii ho Nlovonnki trpin «po> miiiji pri VHakom dolii, dobro vodnft, da nimamo drngi'ga KiiMitirika nog') Uoga in hvojo dim. Dopiai naj ho poniljajo izkljnoim pod nailnvoin urodiiUtvu, Via Mt'ioaJo 12 1, iiarojliiiim pa kakor do zdaj. Prosvitli oosar v Primovji. Vm'Ii or>i ho Z'luj nbrnnnn v Primorjn, kjor no prirakujo prihud pro.svitlnga vladarji, rokAi v Pulj, ' Ijjim- h« HpU'iii <». julij.u tinti dii'i po godu hv, Ciiih , in Mf*i»:!ifcf volika vojunlui ladijsi, Htolpnica rpi'o^olo- : nasludoik nadvojvoda Rudolf, v morsko va'lovo, da " ho piidrti/i drngir.i inorHkiin volikunoni, h katorimi branijo hrabri hiiiovi matoro Hlavo proitid ir.ibubur- t aauov ob jadrauskont murji. Itojna hdija jo Rtala ' voliko milijoitov, k:itui-o h;» wpravili vku'p avHtrijuki narodi, da podprojo /, novo m-.nyo av«lrij.iko div.ivo in prOHtol mogo(!iiih nattlodiiikov »t;tvnegA Rudolia ll'tlMburikega. Naravno jot .la ri toga dogodka vo« huI6 vsi narodi, a v pivi vrati oco in vladar toh na- rodov, prosvitli ce^ir, kateromu jo bila bramba do^ol ! vodno p-.-i arci in ki ao no strasi ui trud* ni irtov, ko jo ti'cba poitavlj.iti krepck joz proti zuuanjiin bo- vrazuikoni drzavo. 3 preavitUin cesarjem bod) pra- Zuiooo oblnjali ta dan hrabri sokoli jngoslovanaki, ki • bo Iota 1800 pri Visu rcfiili o.'st avstrijskoga bro- dovja, ki bo volno pripravljcni, .'»U zivljoojo in krv ; za dc/.olu«ga ouofa, svitlega cosarj*. 111 bonti ae do , zadnjcga zdihljeja z dednim sovrazmk' m ob aitijt A- driji, Visokt drlavoi dostojanatveuiki v krasnik aluz- bonih oblokab in dragocensh optavah bodo prisustvo- i Tali redid elavnosti tor opravljali eluzbo, ki jim jih z>p)fiduje alulboni red. HatoJ, ki sj zboro ti^to LISTEK. Boj na bol§kem Kljudi Sptsal Jan Koren, ucitelj. (Koncc.) Z»ri so. Na tzhodn «e ze bliscijo vlsoke gjro t zlati zarjt. Kmalu so pripclje zlato scilnce, obsijo bojilSe iu gleda Latostao na pale ¡ojScake. Od juga po ceati prihaja clovek nizkc ttsaste poatave, poluih lie, male firne bradc. Obleka mu je io ponoiena in zakrpana, klobuk liroesk kr«je?. Na nogah ima veli-ke leaene eoklej obit© z ¡eiicimi ieblji. BStojl* zaupijo strait, katera ptujca peljo oa-ra?no&6 k po^eljniku, mbted, da jo oglcduk. ptCedo si?" prala vojskovod. 9Matija mi praTijo,* odgovori ta. ,Od kod si?* BZ La§kega, gospod general.* BKaj delai tu in kam je tvoja pot ?* 8Nic no delam, prosjaem, in eoaekajin kjedd. tudi tzamem, pa ne zamerite gospod !* BKako, da nisi doma pri svoji materi ali pri zeni, in obleka tvoja te ne dela Laba, ti si ogledub, ¦vislice si zasluaEiL*1 8TegL pa zdaj nc; kedaj sem l>il le zdrel za nje, a danes gospod pa so ce.u „Tebe eo poslali vaii orli iz Gradu, da bi jim for ^del, kako *e Ban godi?* j „1i.iji kot da bi blu/.it tiatim v Gradu, prokleti j . . . ¦ raji bo pustim preooj in za rea na vislieo vlo-di. Bil sorn, vesto, gospod general! oMinski pastir. 1 Pasel aem ovco tod okoli, potom koze, a ti ljudje, res ciiilui in malovro.ini zabiti gorjani, so mo, da vam resnico povcm, zapodili. la zdaj 3 trebuhom za kruhom.* BDobro I* rcco poveljnik. „Ti si pasel tod oko* li, vei $q so da priti po kaksni stezi na ?rh gore, da bi ae videla trdnjavica. Cola raoSnja zlatov bo tvoja. Tukaj jib imaS, aamo da piidemo do iivega tern vrazjim orlom. Bogat bos in odpustek dobi§, sa« mo ubogaj, kar tudi moral, ce ne, .za glavo bo§ So danea krajai." „I)a, gospod general, ako bi bili vaSi vojaki toliko pegumni ia dobri plezavci, pokazal bi rad Bto-zo, a jo jako grda." ,Moras!* zare^i poveljnik, Btu imai denar, sa-mo glej kam peljeS hrabro mladonico! oni pojdejo laze nego ti.a Lah p&gleda denar, sbra n ga v 2ep tcr so brzo prspralja z nekoliko vojaki na goro nad Grad. Francozi okretno plezajo za svojim kazipotom po strmem Velicem Vrba.? Vcselo pozdravljajo svoje tovari^o v dolini, kateri jim 2ole dobor uspeb. 2o so na vruu. Juo nokoliko na drugo stran in ttdnjavica se bode videla. Strazo v Gradu takoj sapazijo sovra^nika nad glavo. Velik strab preSinc vso, ko vidijo mod Francozi t»ekedanjega pastirja Matijo Kojona. „Ti grdi izdajica, ti!" kriSe jednoglasno. nBozja kazea ti ne odido, prej ali alej dobifi zaslu^o»io pla- dnovo v Htarodavnom mo.itu, bo prifial Hvojo noo-in;'bljivo xvoatobo do lUbaburdko liiSo tor pokaXo r nova, da znp<»ljovanjo k irrodonti po frBmaionakili vo-tikili in milib Ijudoli ni moglo zamoriti 0110 udAiioatl do vUdaijn, H katoro so Hlovani odlikujojo ss davnlh faflov. VojaSfvo bo pozdmvljalo praivltloga vladar|a vhIoi! povolja in Rtalnili doloSob a hura I uradniStvo z ovviva in liocb! prosti narod, kolikor ao ga bo mo-glo /J)iMti v tcanib in ozkih pi oh tor ill puljakili vs Xiviol Ivor bodo vnjaako hIaviiohU voiSinom na morjl, no bo prililto, da bi domnfio probivalatvo provoft pogoito iss-raiialo avojo vi>aolJo in avojo iiooinfililjlvoat v IjuboRiil doavUloga vladarja; xnto tudi IVamawonaki aajtopnikl, ki ho radi moSajo v iiaho doinaoo, avntri|«ko-patriJo-li('iio HliivnoHli, tin bo.Io itnoli piiliko Atoti, koliko ;,ivio I ho bo upilo, in no bodo mogli t, ozlroni na Htovilo frikili klicov uptti med avot, da ao doXola ix-n«vorja avoji prvotui nnrodnovfl, dn jo tuoba toroj zii«li;,ovttti nnrodui rnnvf;] donmfo'ga nroblvalatvn, kakor ho jo togoililo na H'ttjarakom, Kronjakom In Ko-rcfikiMii lot.i 18K1I, (ihiHiio ixrazo udanoill do proivlt-b'ga coaarja, \m\hm\ v domaftom Joxlku, rftnlagitll m IVaiuiiHoiiBki aq;oiitjo kot ziuimoiijo noHiovunjovftiija toll dt^ol in oAkodovanja nt'm^nga Xivlja vi'njlli, torniao mimvall, da no todanjo TaafFojovo polltiko v julnlh do^olah flpravili v popolno naaproton tir. Z JuIohIJo ho Hpominjaino, da povod radikalntunu provrivlu v 11 a-rotlui pobtiki l\iafFojovega miniatoratva ao dull glnani in brozStovilui tiviol naftih bratov 111 Kranfikem 0 priliki, ko ho hIovchiio in ardno vaprojomali In po* zdravljali prenvUlegi vladarja, ki jo obiakoval avojo narodo, ko ao do2iveli 000 lotnico arojogi zdru^otija a UababuiSko vladajo^o hiao. Lotoanji klici naj bodo klici aprave in zmage, klici ponosnoga narodal 1'ii alavnostih v Pulji bo uavzofi natieluik poli-iiciio vlado v Primorji Sisinij barou I* ret is, uamoat-nik Njcgovoga Yciidanatva, ki v ta namou zapuati (ioiico, v katori zdaj biva; odtam odpotujo bajo na hlad v Aussoe, kjer veje prijototi planinaki zrak. Nov-zoc bo dczolni odbor mojno grnfijo iatersko, miloat* Ijivi gospod gkof pore§ko-puljski, zastopniki kupdijako zbornico ter raznih meat in obcui. Trst bo zaatopal meatni J^upan in mestni ataralina Lid Rafael Luzzatto; alednji najlaio zastopa muogojozifino raoato triafiko, kor iidi ao koamopoliti, to jo tiate narodnosti, ki v posatneznih slucajiti najred noso. Zastopuiko gorilko ailo.u „Prejmito oroXjo, braiiiuo iq do zadnjoga, slav-no jo urmeti za domovino avojo, za voro avojo, za cesurja avojega Is Straino bobnijo topovi v aovralnika, a do al-vega mu ue morojo, ker akrit jo za truem skalovjom. Nopronehoma Ivigajo Svindenko in debelo akafovjo na Grad, da so krov in atreha udira. flNo udajmo so, no strasito so, dragi, raji ju-naSko umreti kakor aramotno elu2iti grdim rudece-hladnikom," glasi ao vodja. Kamenju nam ni mogofio uteci, ker most bi morali So le postaviti! Z zivo krabrostjo bore se Le tri cole uro, a aovraznik je krov popolnoma s kamenjom pokril. „§kodotrati nam ne more vec, a sevorna stran je popoluoma zavarovana." Silno zagromi v Gradu, da eo gora streso v korenu. Gost dim se vzdigno nad trdnjavico. Vso jo mirau. Sovra^oik gloda 6adni prizor. Coz nekoliko jEaaa eo dim razprai a trdojave ni vofi — nogo raz-valina. Y Gradu se je bil vzgal smodnik in pokonM hrabro voj85ako. 5. Veaeli vradajo so Francozi k svojim drugim ? dolino, kateri so jih kot zmagovalce grdih sokolov radnostno vsprljeli. 8Kje je pa kalipot?" vpraSa jih povoljoik. „Ponesrecil se je," odgovoro jednoglasno vsi. „Ko jc hotel izriti velik kame 1 in ga zavaliti na grad, o"^ „il ga. jo in potegnil seboj. ubil ae je go-tovo, ker padel je z viaocrae ravno tik tcdnjave. Iz-dftl nam je grad a pladilo je . , , / .bf tako se tudi glede praToaodj* Slovenci krepko potegajemo, da bi obveljala naravno pravo idxikoT&e ravpopravnouk ia da U se v polnont obaegu ixvedU driavna temeljna poatava t tern ozira, Ziu-bog da ae aaie ielje l.»t poeaai iapolnnjejo ia da te veasih sdi, kakor Vt Ifato mi oo uphvala na i>o •topanje uradov, ki to cd drlave poatavljoni, da nam tod^o pravico, Zato amo jako hvalaini dritavoerau potlancu d r. F e r j a n 6 i 8 o, *i je t dritvncm ibom opozoril TMoko tlalo aa ponanjbljivoati, katere bo po naaem preprieaoji nahajajo dandaaea t pravoaodji itatlh pokrajio, po katerih bivajo Slovenci. Zil nam je le to, da je nalo gjriiko deielo akoro popelooma pre*rl, daai te nahajajo tad! pn nta Tae title potnanj-kljivoati, katere je narajal t drugih delelab, ako t>e ie t veLji meri nego dxugod. Jako ialoatao pa je, da ae nam oiita, da u-ganjaiuo politiko, in morda ccla panalaviatufno politiko, ko ae eglsjamo in xabievamn, da b; ae t sod-nijah ovedla jetikov na ravuopravnoal. To mora vendor V*akdo prianati na padlagi ctatih pojmov o pravoaodji ter na podlagi d.zavnih paatav in miniaterskih uka-iot, da jezikovno p'asanje pri eodntjab nima r prvi Trati politicoes*, ampak ima naravno-praveo, pravo-Koden, goapodaraki in nravcn ali etioen pomen. Ako xahievamo, naj ae prtfovanje katere priLe zap&o v njenem jeziku, gotoro ne sahtevamo tega v alavo alovenakega jezika, ampak ¡ alavo justice a)i aodatva. Ker dovoljuje dtlaroa temetjna poatava, da amo rsok driavljan avoje moenje ixreSi, menimo, da tudi nam to w bo xabranjcno, in da ae ne poreeo, da drlavno nrtpr;;\o grnima, 6e povemo, kaj nam na njih no do* pade; vxuj no zal»tcr,..aa n\& d uuog.i nego to, kar nam po*Uva obeJluje in doloJuje. V praTOi-oilaib sadevnh goiiilo ao je Slorenccm v Gorici in v Trstu do zadnjib &ugt akoro tako, kakor bcaeSkim SIoTencem t kraljestvu italijinakem. Kolikor ae rabi v italijanskom kraljcatvu t Yidmu ali r Bonetkab s;: vcnaki jezik pri zasliianji slavea-akih pric, toliko se jo rabil in ae ie vecinora rabi v Gorici in t Trat.t, ali zaptaniki ae ne piL< jo alovenski in razsodba sc re izdaje t sloyenskem jeziku, kakor tudi aloTonski od?otniki skoro nikoli ne ulozijo kIo-Tenskega akta. V novcjaih eaaih doslo je povclje, naj ae izdajejo alovenakim atrankam aloveoska vabiia in naj ae rabijo slovenske tiskorine, kjer ae aodi po obatojecih formularih. Nadejamo ae, da to ae bo iz-polaovalo in da se bo s trm pot pripravljala dragira premembam. Bedi pa moramo, da nas je jako izne-nadil dopia goriSke okrajne aodnije z dne 20. maja 1886 at. 7234 zastrao izviaevanja nekterih sodoijaktb opraTkor na podlagi miniaterakega ukaza 28. jnaija 1850 at 25G in drag dopia iste aodnije z dno 12. junija 1887 St. 8640, naj bi zapanstra r 30 dneh naznanila take moze, kateri bi bili apoaobni za pri-aezene cenilee. Oba dopisa sta okrozoiei do zupanov alovenskib obein, aaatavljoai v italijan- Bog trobi inFraneozi se pomikajo brez orir da-Jje proti Koroski, poalarivai ae zadnjikrat od padlib Tojakov v propadn. BDa ae vidimo na onem avetn, zvesti tovarisil* Zdaj ae le Tidijo in spozoajo kraj, kjer je za-dela neareca pale jnnake. Oai moat, kateri je drzal eez propad t Grad, naaekli so ATatrijci, da bi se Ie a malo tezo ndrl t propad. Ko je drla tolpa Toja-koT ce2-enjt zginil je pod njimi in i njim Teliko Francozov. 6. Omeniti mi je treba eaatitljevega in domoljnb-nega stardeka, domacina iz tamosnjib krajeTf kateri 1% ** Pa,,a ?koraJ «leP od ni§e do biSe krnba pro-8iI.Tudimed francozke vojake je priSel, da bi ran dab kaj hrane. A oiaboi Francozi ao e etaraekom burke uganjali. Od prosttb Tojakov zredel je, kedai in kako se mialijo Francozi Gradu polaatiti, kako do njega pritt, Iu6i prizgati i. t. d. * Po tezacnej poU pride komaj pred 10. nro t Grad, ter naznani sklep Franeozov. Kot Tojaski woatoToIjci bili sotrije mego^i ai-noTi t Gradn. Badostoo ao sprejeK atardka in ga ni-sopnatiii od tarn, eaj je tudi biio neTarno zanj Poaearedeni Matija Kojoa bil je krir wnrtf bra-brib TojakeT m aivega atareka' * fake prjpeYedoje narod. skemjezika, in alabo bektografiranL Kaj naj zaene slovenaki zupan t Gorenji Trebnsi, kadar dobi tak dopia? ali naj pride t Gorico prasat, kaj ma je atoriti? In dopiaa sta od aodnije, pri kateri ao na-ataTljeni uradniki, veici aloTenskega jeaika. Da ae pri tej sodniji Slofeneem ital.janaki uradojo, ni crnta, kajti tudi t Kanalu, t Tolralan, t Gcrkneaa, t Balci, T AjdoTseini uradajj se Te&noic italijanski ali nem-Ski j t teh je^cicih pigejo ae zapisnik* ia dajejo se razsodbe. Naaledke takega po^topanja popiaai je dr. Nikolaj Tonkli prc*I drema letoma v avoji interpe-laciji t dezelnem zbom goimkem, na katero ni so odgovora. T Kanaln in t Tolmlnsi sta nasfavljeaa uradniku, ki ne poznata dofalj jezika. Ifactstra in se poaloinjeta kot t»!raaLer dbraktoT ali koga dragega; t AjdoT*Lini imijo kunceliaki, ki ne zna aloveiiski Eiaati, zato tudi aodnik nc more efoveaaki aoditi, ker i ne imel kdo aodbe pt'ppisafi. Kje ao tizrokt taikcga pdsto^inja^ Yd sodaiklh gotOTO ttf*. ker fecinarn m zttt-v/ai Hbvenskeg* j<-zika in ae ne mare rcci, d« haeejo raTald pre^irati jerik Ijadatfa, kat**ro ?o.lija; t po*JaYt in ratnbtreVth ukazib tuli nev ker ti m oVM.k* iv rabo rj-id4:<.^» %U dezelncgi jezika t aotdni|L Kje ti^i torej uirok tej prikazni? T>je vaioo praSuye, katero priparacinio Tidokpmti m"mbtOL-at7u v prcud.v rek. Gospod.% dr. Ferjanetea pi prostmo,, mnj mvcXi k tetu, co mu IJ>|» z(?tjt>uj<* ohranit tudi saJnij^ko razmere n^ Uori»kem. Ekotrcbnib pod^tkov ne pomanj' kujo in menimo, da tudi pozna poitt, po katerih bi jib lahko pridobi. Vaa dczuta bo mu za to bratezna. Dopisi. V GoriCl, 30. jurnja, — (Podgorcent I) Zrtano je ysled poroc'.la javntb listo?, da itafijanako Sol^ko druatvo BPro patria* odpre a 1. septembrom v Pod-gori otroaki vrt in onoruzredno meSano Ijudako Solo a itaHjanakim kot ttuium jozikom, Ako bt imcfa hIu-ziti ta zuvotla otrokom ibilij:tnakib rodttoljev, ki ao ohranili in ielijo fie dalje olkraniti a?o] matcrni jezlk, bi jima ne bilo ugoyarjati, ker bt jim pomaga'la do pravice, ki je po drilavnih poatavah vMkema dizftv-Ijanu zagotovtjena in bi btla Se Ivvate vredna, ker bi deiila duScvne dobrotc, ntuodno odgojo, ita(»jan.sktm otrokom.. Ali bati ho jef da ta savoda bota rtwfth v to, da ae bodo otroet alovonskih atdriSov vabiti t njo in odtujevali r njih materni bescdt in slyvonski na-rodnodti. Kako veliko »kodo bt bile to za po.-samez-nike in za obciuo r duScvncm in v grnotneai oziru, je labko umeii. Ysakdnnja skuBbji uci, da Ijudje, ki ae iz-ncverijo avojemui narod a in so znencjo i'zdajnrt zaljudi druge narodaosti, so bre« pravega zna«itja, da z ma* terno beaedo odvrzejo tudi dobre fnatnosti avojega naroda, ne da bt s tujo beaedo aprejcH tudi vrliae in cednosti tnjega Ijudatva. Taki odpaduikt atuTijo ao r.x privrzenco tujega naroda, katerega niso vredni, ter akuSajo astrastjo, z zabavtjanjem, s sramofieajftm in zanicevanjom svojega roda potolazitt vest, ki jim o-cita odpadaiatvo. Takt ljudjo so poleg Tsakdanje ska-5nje najbajsi xazsajalct, vzaemirovalci in stra'liorolci naroda, med katerim zrnjo, ter skuSajo stovilo btv jib vrstniko* vedno mnoziti; da bi ae tako njih od-pad pozabil Talcd mnozine privrienccv. Yes drug jo clovek, ki je Tzgojen na podlagi materne beaede. Tak naprcdujo t Todnoatih in v trd-nem preprifianji, jo ponosen na avojo rojatro in na avoje roditelje ter ae j h ne aramnje. Svoj jezik i:t avojo domorino Ijubi iz area, kakor tudi rojake bvojo, ki t nji prebirajo; radi tega pa no sovrazt drugih narodOT, jih ne zanicuje in neaeje prepira med njimt. Bad se net tujih jezikov, katerih se toiiko laze na-Tadi, ker je trden in izobraien t svoji materni be-sedi, ki je edina prava podiaga tzgoji irt omlku ^ Po noTejib postarah je obcina dolina skrbeti za Tzgojo in pouk avojih mladih obcanotr od 6. do 14. leta. Podgoraka ob6ina jo to avojo dolzaoafe izvr»tao* izpolnovala, ker at je osnovala dvorazrednico, ikakcr-sqo imajo milokje, in si pribori gotovo a casom tudi trorazredmco, ker ima v to dovolj otrok, moct in do* bre volje. Z ozirom na to smo prepricaui, da podgoraka obcina in t prvi vrsti njeao alavno starasin-atvo pozna nevarnosti, katere 2agajo dobci vzgojt Tspesnemu ponku, javnemu mini in — obeinski bfa-gajmci po novib italijanakih zavodih, ter bi o tem mti ne govorilt, ako bi po svojib namenih ne imoli t nekem oziru enake naloge ae alavnim obfiinskim zaatopom. Enakost naloge nas je napotila, di izrazimo alavnemu 2upanstvu naalednje opazke ter da sledojic stavimo predlog, ki naj bi ga alavno atareainstvo v-aprejelo, zppanatvo pa izvrSilo. ITmljivo je, da vzgojatrpi, ako aa otioei cetudi ie a prtgovarjanjem trgajo iz narocja alovenskib dcuitn ter oddajajo v zavode, ki po svojom namena ne mo* reje pospeSevati spoltovanja do maternega jezika ia do omh, ki govore ta jezik, ter nvedejo t drultne dnievm razpor, ki se ne da veS zaceliti Tonamno-trjnie sknlnja vseh krajev in draifo, t katerih ae mhdi zarod Drevraca glede aarodaosC V enakr men Upi pouk prt mladih o^iuarjii, ako ae zaaenurja in pri-aia jezik, ki jim je ze znan, ter se morajo no-Tema jeziku privaditi, v katerem ae jim daje pouk v raznih predmetih, eelo v krsanskem nauku. Y takih hi5ih mora trpeti domaca sluzba bozja, ker roditeiji molijo t svojom slovenskem jeziku, katerega otroci ne nmejo in ne spoatujejo ve5. Ysakdanja aknSnja net, da taki potujeeai otroci zantdujejo miterno beaedo, a pogosto tudi mater in oceta, ki govorita po-dedovano, castitljivo besedo. Naj se pa dopuati, da se potujei toliko slovenakih otrok, da dosezejo z italijan-skimi Tred po triletni poprecni stetvi Stevilo 40, bo obCitia ailjena ?zdrievati zraven avoje ljudako Solo se drago za otroke z italijanskim ncaim jezikom. Zidanje in Tzdrzevanja take gole, kakor tudi placevanje a&i-tolja aii tudi vec njih, oe stevila otrok poakoci, uzro-kovalo bo obcioi relika bremona v denaru ter bo delilo obeiiiiuJQ v dva tabora, ki si bota nasprotovala ob fsaki prilikt. Da ae pride takim dogodkom o pravem Sasii t okom, treba jo, da obSina pazljivo na to gleda, da se goji narodna zaveat med Ijudrtvom, a katero je zdru-zeua fjubezen in apoStovunje do eJino zvolicavno ka-tot.ike cprfcve ter udanoat ia zvostoba do prosvitlegi eesarja Franci Jo2ef.i l. \\\ do mogoC.io Av.-itrijo. fji> eaem je pa treba odpreti na obcniske &troSko otroftkl vrt za alovooske otroke, da ne bo-io imoli roditeiji fzgcivora, da jih morajo poSiljati v tuj zavod, kor ni-majo domai'cgii, Podgon-i, vzdramite ae in pokazito, d-i ate alovenski moijo! Z malimt .stroAki zs Hovenaki otroiki v.t prihianijo se atrowkt za italijanako solo. 12 Frd. 2-S. junija. — Ker donaSa oltdjozni list zabavljico [uoti uasecnu prec^stitomii gosp. dekanu zarad udele^be pri slavnoati v St, Ferjanu, treba nam bo delati na to^ da 1* o c n i k u uumemo etc* k at n i j » t t © in jo p r e n e a e m o v B r d a* Po-lafieeni Louaik ne pozna, da jo njegov zupnik tudi dekao slovenakih Brd in da ima kot tak pravico, o-ziroma dolinost ljubiti ne aitmo Lo5ni2anjo, ampak tudi alovenske Brico tor so udulcziti mod njimi na-pnvljemh poStenih alovesnoBtij. Lo6ntk je tudi prevce na strani in vsled tega neprimeren za dekanijskt aedei Bulom. Xamoravaio je /e enkrat viHfikofia^tito knczinadAkofijatvo, ko jo bilo mesto prazrio, prcnmfi dekinijttvo v Brda; pra-km jo bil h, gv cupitik v B Ijtni, nii bi hotel to slu/.bo •pwjett; kor nt hutet, priSel jo v Lorjuik nov g. d«-knit. Kar so jo iiitneravalo, troba bo pri drugi pit* liki izvrsiti. Bdjnna, atara f'.ira, ima primeron fnrova ia ccrkev tae nabira denarjo, da podore stari zvouik in aezida nov veliSiiateu. Ako prido dokanijakvo v Biljano, pridobi si gotovo ao duh^vnije Mernik, 1)^« lonjo in Uutarje, kateru aozdij Koiurnu podrcdjeno. l'utem se izpolaijo ztlje dupisniku wod tnojo bc»euke.a napraviti ittlij.insko solo in vrt otroaki. Od teh dtu ziit bt pa imel le kak par domovinsko pravico v Podgori. Vsi drugi pa — in teh polovica je iz bit-2tne Italijey tedaj tiiti niao nasi drzavljant — prcj ali poznej odidejo, kakor so pris'i fl3 trebuhom za kruhom*. wPro pittia" ractfii menln tnkaj na italijitu'onjo slovenakih otrok. AH hoej mar denar ti-.-siti za pra< zno iolo? Do zdaj no na* le posamozniki po liatih dralifi zdij v te} ziaj v orifj vasi*. S pretiranimi noticami, »umniLenjem, da c«do z octtnimi lazmi so ai pomigali. Alt nasa potrpezljivost at jo na vao tako napado mi-alila: Kdo se bo a tem mazal ? Zdaj boce pa drustvo ?Pro patria* t cisto alovenski vast ustanoviti itali-jansko solo, katera pa prazna o?tane, ako no bodo slov. otro* v njo silili. Kaj se no pravi to narodno-stai prepir sejati med ijudstvo, katero ga do zdaj ni poznalo ? Zato pripcrocam to zadevo vrlemu ^Slov. tezu" r Brdih, naj bi se zafeasno obrnol na alav. c. kr. dez. sjI. svec a proinjo, da bi se italijanska Sola v Podgori — v alovenski Podgjri, kjer ni drugih Far-lanov razen par delavskih druzia, in se te so deloma iz druge drzave, — no dovolila. Napotila naj bi se raje skrbna „Pro patria" t Furlanijo v furlanake vasi in tam naj gojt pri mladtni patrijotizem avatrij-ata, Tero ia atrah boiji, za kar jt bo vaakdo kvale2en. Y Dombergu, 25. t. m. - Bancs smo imeli izvanreJao sveeanost; blagosIoTiK smo novo solako poslopje, katero jo podjetnik g. Kocyanctc izvrstno dovtati. Ob enem se je blagoslovila zasfcavica golski mladlni Togno ob 8. nri je doiei prec. g. kanonik Josip Maraiic v farovi, odkodar so mu solarji ipalir napravili t farno eerkev. Obredaik ia Ijabitelj mladi-ne imel je |primeren jederaal nagavor, zi tem je blagoslovil zastavo ia nredila so je procesija do no-Tega poslopja, pred katerim so cerkveni pevci aprem-pi obrei pevaje: .Aapergea me.* Taprviprizor je W iffll.ttTj a koao atofill t sobano, natlaicEo nedol- znik otroc"iSev in doslih odliSnih gostov, ter enako X>esem skoz fietrt ure ponavljali, zdelo se je to neko-Iiko predolgo. Skozi §tirnajst dnij uril jo nas g. pe- j vovodja Bvoje pevco in no vemo, zakaj ni tudi kake elovenske pesmice zapel, ki bi bila Bcgla otrokom ia navzofiim do area. Za sv. ma§o eledil je zopet v soli lep zgodovinski nagovor g. nadzomika Yodopivca v gtadki slovenscini. Dokazoval je uceni gospod staro omiko nasega naroda, njegove Icpo cednosti, njegov propad ia danaanje prebujenje, ter izroei potem kraj-nerou 5. svetu kTjuce solskega poslopja. Tudi defiko I imel je primercn zahvalni nagovor, dekiica pa jo de- klamovala. Konecoo je c. g. kanonik podolii -vsako-mu otrokn en kolaS, in tako poviSal veselje solakib i otrok, Po doievnem trudu aledi! jj v novem po- | slopji ueiteljateg* osebja skupni obed, katerega so jo I uddeftlo ikstintrideset vabljencev. Ilazen domafiinov I bo bili navzoci: monsignor J. MaruSU*. g. okmjui 5. I nadzornik Fr. Vodopivee, g. liocijane'ie', dezelni po- j slanec, stavbar P»>likan in drugi, Raz-amc 86 po sebi, j da »o 00 napitnice v obilici in DornberSkemu pod- I nebju j.tko ptimerno viatil<\ Ob polutrtdi jo z blago- [ ilovom vse kan&ilo. Posobna zuhvala za trud in red j grc g. tiofji in gospodii-ni P. Jug. i Politidni razgled. i gariji, znaraenje da ni vse tako, kakor bi mo-ralo biti in nasi Madjari zelijo. Ruski listipra-vijo celo, da ima knez Korzakov 2e pripravljen voj, ki je nainenjen v Bolgarijo, potem bi bili pri zacetku nove dobe. Vsekako pa je pricako-vati novosti iz Bolgarije v prihodnjili 14 dneli. Na Francoskem je prognai nemski upljiv prcljubljcnega gcncrala in ministra Boulanger-a, toda pri vsem tern niso Nemci zadovoljni. 0-sorno ncmsko postopanjc proti patrijotiSni zvezi, o kateri smo ze zadivp poro6ali, Tazblrilo je duhove na Francoskem tako, da se lehko 6ez noc vse predrugaci, in tega se Nemci boje* in to tern bolj, kcr sc povsod ka^e jedinost med Francozi in Rusi. Nemci so z uevoljo zapazili, | da postopata fnmcoski in ruski poslanfk v Ca- j rigradu v takozvanem cgiptovskem pralanji tako, kakor da bi oba zastopala Rusijo, Auglcii za-' htevojo od sultana, naj podpige pogodbo, vsled katere bi imeli ti predpravico y Egiptu; temu se upirati llusija in Francija in vidi se, da zma-gati. Sultan se je brauil podpbroti pogodbo tor je odncsel odlocitcv do 4. julija. Domade in razne vesti, Drobnc novice. Italijaniko iolilco drultvo „Pro patria* imonovalo jo uciteljioo privatni )jud»ki s»!i v Po d g o r i f. it.ilijanokiin udttftti JOTikom goipo Itozino Lnvro Yielmetti, rojoiio Nanut, ofroikorou vttu voditoljico pa go»podiLno Eatalijo Korlii Obi inii'iiovanlci atu tilovinske koroniko in toroj tcm bolj Bjms'ibni Siriti italijunski ?.ivolj mod podgarakiml Blo-vcnci. Novo j« to, da BPro patria" naitavlja tudi oino/.ouo uritoljico, a fiotnor Hi pHdobi gotovo mnogo aimputij. Zidovski B(ionierott kot viftjft ioltano* %% Pr.»p:;trH:io zadovo jo navodoui imonovftnjl potrdil in pobvalil kot dobro /.uloti, J4 torn bo „patria* rolont, — Xa Kiinahkcin in Ajdovskom, kakor tudi v OoHol dobro ziiaiii c. k, not.ir .losip K o 11 o r, isdaj v Po* r«My:i, porofiil ho jh 27. junija v ttorici % goipodifino Nino Favottijovo, hfiorjo inostnoga tajnika gorilkega, Yladui »Oorri«ro* htahx pri toj piiliki «vojtt voMila itt fesJilko poroiloueoma iu spoStowii drulini. — Neki go,pod Formica, po katorom so imenujo v (lorici ulica, znuiut pod imonom „kontrad» faiuj*, zi{«iiHlil jo glaviuco, od katoie obroitij so dajo vinko lofo sodinorim postouim g>ri§kim dekletom davilo (graziilc) 100 gl., da w, morcjo omoftti. Lotos dobijo [ to d-.uilo naslodnja dokl.'ta, katora jo ireSka zadela: L'ircnxutii Lucij», Fagiucl Aoa, BreSan Frunoi, Mau-zaa Anubja, Kulot Josipina, Too2i6 Toroza, MaruSifi Marija in Ongaro Ana. — Tizalka mostna delegacija jo iisrckla, naj bo raz-leli tistib 100.000 g!., katoro jo podarilo Njeg. Velicanstvo iz 6istth dohodkov dr-2avnih htovij za dozolno norilnico primorako, tako, da dobijo Istra, Trat in Gorioa vaaka tretjino teg i denara in no v razmori na Itevilo dui v poaa-meznih toll dc/.olab, kajti z ozirom ni §t@ftIo dui dobil bi najmanj Xrat, ki Stojo 145.000 dul, mod tern ko jib inn Gorici 212 000, Istra pa 203.000. / ozirom, da jo to pravilo izrokel i t a I i j a n h k i Trst, katoremu je troba izpoloiti vmko ieljo, ni dro* miti, da obvelja. Denar se bo radt toga dclil, kor Iatra, Trst in Godci so pripravljujo, da napravijo noroanico vsaka za se. — Kup5ija s s v i I o d si i m i tn o »i c k i vzdtiujo so procoj enako; doaiaci rumoui kokoui placujejo so po 1 gl. 50 kr. do 1 gl. 80 kr. kdo. — YojaSke vajo dotuadik brambovcot St. 74 bodo trpolo letos od 13. avgmta do 11. sep-tembra. — Razpisano jo m^sto v o d i t o 1 j a vza-vodu zapuSoeuih de^kov v Gorici, katoro dajo iotnih 700 g!., atanovaujo ter drva in arecavo za eno Osebo. Javno maenje jo uzo hueaovalo bodo6ega ravuatelja y osebi g. Favett'tja, tajnikovega sina, sedanjogi asi-stenta, ki se rai^li o2oaiti, ko dobi eluzbo. — ZadnjiS ruiznanjciia poskusija z ogajem na dvorii6i tukaj-aaje vojasko kosarue jo izostala, kor magistrat ni hotel biti odgovoren ccsarski vojdki za §kodo, kibi bila mogla nastati valcd poskusajo na voja«kem poalopji. —- ObLni zbor c. k. kmetijske dru2bo v Tolminu jo zopet odlozt'ii do 17. julija. Tisti dan so bo menda ! gotovo vrsil. — D e z e 1 u i zbori okli^ejo se tudi I lttos 8e le okolo sv. Katarine (25. niv.) razea kranj-skega, ki so morda uzo septembra snide za kvatok cas, da reSi zadevo o zemljiski odvezi. — Presvitli cesar jo potrdil na<5rt postave, sprejet v deiSelnem zbora gorisketn v zadnjem zisedanji glede namikanja trzis.ke ravnine (Monfalcone). — Gospod Samuel Jon«, podjetnik glavno wiloge za t a b a k v Gorici, prelozil jo zalogo iz Solsksh v Zidovsko ulice ali v Get (Via A^coli St. 4) v svojo hlSo, nasproti viteztt Tonkliju. — ^iyinozdravnika dovolilo [ je c. k. winisterstvo z* Tolmia in za Pawn. — Si-I mon G r e g o r 6 i c, najslavn^jsi ssdaj iiveci pesnik slo-I venski, odatopil je pravico tiskati tretjo iu nasledoje izdajo pirrega zvezka ter a;ufii #rfflk irojiii poe/ij veletr^eu g. Gorapu v Trsta za 3000 gl. Drugi zve-zek GregorolSevib pesnij izide s prifietkom bodoSega lefca. — V prvostolni cerkvi goriSki bila je 28. t. m. ob 10. uri predp. slovesna 6rna mala po ranjkem cosarji Ferdinandu. Navzogjebil namestnik Nj. Vel, Sisinij baron Prctia, nacelniki raznih uradov in obilo ljudstva. — Za papezevo zlato ma§o so da-Ije davovidi: Karol vitez Baubela 30 f., mons. Jos. Tuni 10 f., prof. Ant. Sessich 10 f., 6. g. Fr. Ma-batscbek 5 f., 5. g, Al. Tomsig 3 f.f 6. g. Ang, Cea-tazzo 3 f., Len. Sion 10 fM mons. Iv. Abram 9, 5, .«^ln._|tnbbia..8_f.l_J...J_fi._f., drr GregorTular------ 9 f, J. J. 2 t, 6. g. Ant. Grosoviu 3 U 6. g. Miha Bolter 10 f. - FoJjski pridelki kalejo do zdaj na Goriikem prn? lepo; tako tudi po Tti srednji Italiji, kakor nam jo pripo?odoval moi iz Bcauilke dulioe, ki jo bil tarn. Osobno vesti. 0. k. gozdni viSji nadzornik in vodja tukajSnjo c. k, gozdno direkciii za Primonko, Ko-roiko, KranjekoinDalmocijogoipodLoon Tit/ je pro-maieen v Gmunden; na njogovo meito prido iz Inomo-sta c. k. gozdni nadzornik goipod Joiip Rodl, 81od-> njomu bo dobro znano naio razmoro od &tta njogo-i vega sluzbo?anja pri bifism gozdutm umdu in kaineje pri e. k. goidnom vodHtvn: vogS jo tudi naloga jo. /-ilea, llradnlki gozdno dii okcijo prirodo odhftjajofiomu predstojuiku na out dao 2. julija t, 1. pri ogorskl kroni banket v. godbo, i katorlm bodo gotovo idru-zona dobrodoSliua novomu vodji. Pridruiujomo f oiLl> lorn gozdnib uradnikov tudi svoja tor klioemo oboma goipodoma: Na mnoga Iota! Wmn Iisvso, profowr v Iijubljani, itn%ol jo 17, aprila t, !„ kakor imo o svojom Urn uio poro«5ali, |ako Kanimlv govor o ranjbm frsnu Brjavoi in o nji'govim slovstvonom dolofanjl prod mnogolto- vilnim odli.'iiitn obainstvom ? ljubljimski ditilulei e namonam, da to, kur so akupi po vntopnlnl in rado. (laniiii namoakib, nnj bo m ipomnnik in untatiovo, ki so imonujo no ranjkom Kijavci, Lopl donaron vspeh toga pridavanja bil jo U omonjonom v nalom liniu; dnnoi pa mommo poro^ati ivojlm LitRtilj«ni| da govortdk jo objuvil hvo) znamoniti govor v „l]jul}- Ijanrikom Zvouu" tor poiial tudi mm odtiiok v po- vol juo porabo, Kor jo liitak m danaSnjo Stevilko uio doMtm in m nt moro odloziti, znfmomo pa • pri- bodnjo Htisvilko podnjati Bvojim citfttoljom odlomko h pre^animivega govora, Uzo zdaj pa opominjamo, I da g, profeior nabira podatko za daUii ii?otopii rani* I koga Fr. Erjavca, ki ga mbrii dodati kot uvod k I „hbranim spiiom* Ki'jav6ovim, katoro izda pribodnjo I loto ^Matiea Blovoiuka," tor da 10 priporoSa rodolju* I bom, naj bi ga podpirali /, gradivom v torn oziru. „Oorriorou so kudujo v Stovilki od 30. t. m,, I da so bili slovenski kmotjo sv. Potra dan na vao zgo* I daj na ulici prooej glasui, ko je njegova urodnica So j spala v mebki postelji in sanjala o polniU egiptov-I ekih lancih. Kadar so pa slovenski kmotjo na ulici [ kregajo in gredo rsak k svojemu odvetniku lidu, ta-I krat se glasi surova besoda slovenskih kraotov v u-1 aosih /.idov in zidinj kot blagodojua godba, kajti na-I sledek krega je, da zidovski odvetnik iteje zlato slo-I venakega kmeta na roko svoji mami ali lonki. Zlato I imelo je pri zidih od nekdaj velik ponien; v puS^avi I so plesali iidi okolo zlatega tolcta ter raolili jo kot j boga. Tudi dandanes so lid do sramujo loviti slo-I venskoga kmeta na GoriMeku, pri Rusi hiSi, pri Lizi, I pri Marzinu, posebno pa okolo sv, Antona in na stop* I nioah o. k. okrajnc sodoijo, tirajoe ga prod svojoga I odvotnika, <5cS da on ims Diijatclio ltd. V takih Blu-I dajib no govori alovonski kmot nikoli prcglasno iidu, j ki preii na njegov denar, kakor pajok na muho. E-I nako potrpeJljiv.i so iidovska ulssa, kadar Prod iko« I fijo, na Tmvniku, |v Raitelji in drugod vle«5ojo slo-I venskega kmeta v itaeuuo, ko to jim braui v ojo a I vsemi Stirirai. Lahko jo iidinji zabavljati 6ez sloven-1 skega kmeta iz njenih visocib Btanic; apadla bi prav i nizko, ako bi nje in njenih ne vzdrzeval {slovenski I kmot. Sram naj bo onega, ki taji svojega rednika iu I ga zanicuje! I V Podgorlj imelo je starasinstvo dne 30. ju- I nija sejo, v kateri je sklenilo z ozirom na to, da I mnogim roditeljem, delavcem iti dninarjem, bi bilo I ustre^ono, ako bi mogli kam poiiljati doz dan svojo 1 mile otrokc, kjer bi so nadzorovali in poStono vzgo-I jovali, naj se ustanovi javen otroSki vrt na obSinsko I stroike, naj so vse stori, kar trcba, da se odpre vrt I uie s pribodnjim Solsklm letom, ter naj se plada vr-I tnarici letnih 300 gld. Zupanu se jo nalozilo, naj I Bluzbo razpiso pa naj izvrSi staraiinstveni skiep. Lep I odgovor na vznemirovaojo po aPro patrii.* I Tombola dno sv. Petra je bila odlczcna, ker I so jo bilo zarad nestanovitnega vremena seSlo pre* I malo ljudstva in premalo kartel razprodalo. Ko jo I bilo najveS ljudstva zbranega za tombolo, pripojo I (boljia rcceno: priupije) trop fantov slovensko cez I Travnik in kor.ka daljo po uiicah. Fantjo so morda j hoteli s tern pokazati, da se ne boj6 mokre cunje in J da nimajo poguma, nagajati le skrivaj, kakor neki 1 drugi sode^eiani; toda s takimi pojavi uatrezajo le I nasim nasprolnikom ter dajejo povod, da nas 5e bolj f obrejtujejo, ^ Zato nujao prosimo jialo fiwto, naj No CcSIecu nadaljuje se sevedno domrfii preptr med mladimt in starimi Cehi. Tu raz-pravlja mlad fteb svoje nazorc in obcinstvo jih 1 odobrnje, tarn govori zopet ud vecinc Ce.skill I poslawjev pred svojimi volilci ter ilobiva popol- I no priznanjc volilcev. To svcdoLi, da imajo prav I deloma stari in deloma infadi, nrerjiMii smo radi I tega, da se bode zopet povrnil mir in nprava med bratc na CeSkcm: prvi bodo nekaj odnc-bait, drugi odlocneje postopali. Mirnejc je sedaj zivljenje na Poljskcm, dasi tudi tarn ne manjka nasprotstva, nuvolja Hitsov proti bratom Poljakom je tudi opraviciMta. Toda >¦edaj potiije po ttdi pokiMJinah avstrij^ki prc-BtolonaHlediiikf kutoroga ljubijo jeduako jodiii in drugi, zato pa inlruje uotranji propir. Vse pre-bivutatvo na Polj^kem tckmiijc v tern, kako bi dostojno in stjnjno sprejelo visoce^a gosta llu-dolfa in njegovo vzviSeno sopro^o Sttfaiiiju; osobito pa nc fiu»di ni truda ni novcev poljska zlahta, da bi pokazala tudi po zunanjonosti ee-8arJRviuti svojo Ijubezcn in udanost. A tudi na jugu delajo se veiike priprave, da bi sc dostojno in sljajno sprejel presvitli cesar, ki pride v Pulj 4. prihodnjoga tneaeca, da bi bil navzoc, ko se snusti v morje nova ladtja Bcesarjevic Rudolf:, V notranji polittki vlada inaCc mir, le do-hod srbskega kraija Milana na Dunaj d?je listom dovolj gradiva, da piseja in njjiblj^jo o pravcm iiamenu te^a polioda. Kralj sprcjet je bil n4 Dunaji j«k.> slovesno, kar sved *e:, d% ni So pretrial) novo srbsko ministerstvo ozkfi prijatelj-ke zveze med srbsktin kraljcui in nastm ce».irjem. Pravijo, da je kralj Milan o^'bno eutil potrcbo nasemu cesarju pojasnitt uzroke novim prcnicm-bara v Srbiji ter poizvedetf, koliko se sine za-nasati na Avstrijo v vsakcm slucaji. Pri-j se je govorilo, da pojde kralj tudi v toplice, a sedaj sc ^uje naobratno, da odide v petek ali Soboto toga tedna naravn>st v Beligrad. Tje pricakujc se tudi kraljica srbska, ki ]c bila in je Se v Rusiji; prihod v Beligrad namenjen je v dan 15. julija. Kralj in kraljica ne 2ivita v zakon-skem mini, kralj hoce se tudi popolncm lociti od kraljice, to bi pa imelo lehko siabe naslcdkc za-nj. Prijateijstvo mladc kraljevine srbske z Avstrijo bi moralo razveselit; vsacega pravega Avstrijca, ko bi se naslap'ah na Ijubczen in simpatije srbskega naroda in nc 1c na potrcbe kraija Milana. Prvo prijateijstvo bi se tudi do-seglo, da ne bi ukazovali Madjari v nasi drzavi, oni Madjari, ki na nefiuven nacin zatirajo Slo-vane na Ogerskem. Tako pa ostanemo le pri prijateljstvu kraljevem, ki nam bode pa v sili malo pomagalo. V Traovem bode se seslo pribodnjo nedeljo bolgarsko sobranje, ki bode volilo tudi novega kneza, ako listi istinito poroSajo. Battenberg odpovedal se je za vselej, sobranje tedaj njega ne bode voltio, mogoce da pride na vrsto prine Koburski. Nekako skrivnostno postopajo v Bol- ne posnemajo takih Shot. Ako ao&yo skazovati svojo aarodnost, iraajo doatl boljiih prilik. Stenografa, M U anal plsati storenske ia nemike govore, i«k» *a priaodaio sasedanje dexelne-«t fbera d®§§M odbor kranjaki. Pri aw »l»w9 no tliii, da M d«Ie!ni ©door aktail pridobiti la cat gbowanja stenografe, ki bi imd ia pi«*l sjojeoakt. Valed tega ©ataae be§eda, izgovorjeaa ¡ deialneai ssbimi v slovenskem jeziku, aazebelezena, ako je go-vornik sam no pripne na papir. Co kdo bere v obh-Id interpelacije, kar bi so ne zabelezilo. urecono v jrtovenscini, zavcrne ao iz parlamentannh razlogov. C1e so recejo n< Ijabe besede ¡ itaHjan&ini, dvomt se o resnicnoati atenognra* ia so postop* na pod!agi dvoraa. Na vaak naeia je torej potreben ae oa ate-nograf ¡ delelni ibor goriiki, da bo poalaneem beae-da popilnem pro>ta in zagotoTijena na Taako atrao. ^SlovenSki j«l* bo imel dne 10. jnlija eer-kveno tiOTetaeat ¡ caat »t, apoitolom Cirila in Me-tfldu, po veceraieah pa rodni obcni abor, Jia dnevnera rcd« m poprare ¡ ^prafllih*, ra&.n in to-litev notega edbora. K obilai adelcibi vabi odbor. Obdni sbor vinorejjskega druStva b«d« v Stanjelu due 10. julija popoldiif: ob 3. uri ? solski sobi. Dnevni ml: 1.) Poiocilo tajaikovo; 2) poro-filo blagajnikovo; a) predlozitev rafunov za leto 188tV87, b) praafoin *a 1 1887^3; 3.) dolafci se, kj« in kako naj se zida druStvena klet; 4 ) do1 jitev o vinogradib; 3.) tfolotftev knpne cene grozuja; «.) volitev preffledftvalceT raeuaov; 7.)nasveti in pred-\k\%\ i>» urn znth, — SlnSajnosti. Ker iraa odbor vazne sadew prijiorotati obenemu zboru, nadja se obilne udtdczlw. tig. dru^tveniki. ki & niso storili svojft didSniKsti zx \. 1886/87, olagAVole naj vplu^ati opra-vKni svt»j dele* do bbenega zbora. Stanjel, dne 16. jmiija 18S7. Odbor. Nova knjigO, V zalogi J. G i o n t i n i j a r Ljablj^ni izilo je nedavno dvojo prar micnih knjizic t poufc psboinim Slovoncoin. Prva so glasi: BPrat boiji* ali wgledi b^Ijih kaani, oziroma altidaji, ki dmo •IuSaji. I. ivezek obspgii rcsnicno dogodbe h nijno-Tcjlega caia, katere je 'aabral dr. Jos. Ant, Keller, itipnik y Uoittonheimu, pa^ovonil pa % dofoFjenjcm piaateljovim J. IV; II. zvezek nadali'ujn into tvarino, vender so dobi?a tudi ca «o. Knjiiici itejeti po IV in po 7G fetrajlj v maSi o^mcrki. — V isti zalogi h-gel jo »05c naP, knjilica ¡ prav mijbni obliki, ki obaega de?et lepsh podobic, namrcc ?.\ vsako prosnjo o^enaeevo eno tor po eno za nfod k«klep. Pod vsa-ko podobiro nabajajo so doM*6ae bescde h Qospodove molitve in kratek uauk, izrazcn r Stirih vralicab. — Tiskora K lein m ay era in Bamberga r Lju-bljani zicSeli ao izh;vjati Jos-pa Stritarja nZbrani apiai." Da zdaj sm> dobili dfa Hcna snopicn po 40 atranijvmaU oamcrki, ki podajata citatclju taznih Stritarjevih pesnj*. Uze prva saopica kaSeta, da zi-loznik so je prizadejal dati dobri in lcpi vaebiai tadi primemo obliko. Listnica vrodnistva. Gg. dopiaoikonia iz St Ferjana in iz Dornberga (II.): Prihodnjic. Proinja 4f« hhgovoljno podpora kitdskega mmjona na Danshem. Visokocastito knezonadSkofijatyo goi isko je bla-govoljno iovolilo, da smerao po goriaki nadikofiji na-birati milodarov za katolSki misijoa na Danskora, ki se 8icer veselo in lepo razvija, paje vedoo v to-likib zadregab in Btiskab. Za caaov Martina Lutra se je katolska vera v Danakem kraljeatTO fpopolaoma zatrla, tako da niti ena aama drazlna ni mogla svojim otrokom oliraniti edino izveliSalne av. vere. In do.Ieta 1849 se ni amol povrniti nobon Danec v narocje katotiske reerkve, 6e ni hotel zapaati srartni kazni. Y teh zalostnih casih napravifa si je edino le Avstrija za srojega po-elanca v Kodanji (Kcpenhagen), glavnem mestu Danskega kraljestva, inajbno kapelico in ie to le % veliko tezavo. Kakor iskrica pod pepelom akrita, tako je tle-la katoISka vera na Danakem. Y novejSih gaaih pa je zafiela lu5 prave vere, ki je bila po severnih de-ielah najprej ugaanila, ravno na Danakem, ki je bila za katolsko cerkev popolnoma izgubljena, z nova gorcti, in.iarke avoje razprostira po vseh severnih de2elah. Ceaar bi clovek ne bil pri6akovaIr zgodilo se je :^ stevilo tlstifa, ki ae vracajo r katolSko cerkev, parasca od dnd do dne, in aicer iz vaeb stanov, tadi iz ucenih in vlsokih krogov. Nobea misijoa no more refr, da bi v novejsih eaaia fciko vesclo napredoval, kakor ravno Dan ski. Kodanj, pcgla>itno nseato Danske, kjer zoanosti cveto kakor v starih Atenab, je se pred kratkim Sfcel komaj nekaj atotin katolica-nov; scdaj pa jih steje 2© kakih trf tisoS; ia to me-sto nima raznn male kapclice avatrijskega poalanca le nobene cerkve! Da sedanje katoli&ne Y av. veri ohranfnio in ie novitt pridobimo, no smemo rok krizem drzati. — Treba pa pred Tsem, da zidamo katolsko cerkev v Kodanji. . - , V ta nimer, nam je Hvo freb» nitre in ndatno podpore. Ako ae nai* preinja w&A ia dobiato po-trebne podpore, bodo a* kmida iax1(«ali weieli ^«sif kako lepo se t aevaraih deielak i-azSrja katolska ve^a. Najse tedaj dobra area ^vaniilijo ter nam pomagajo, doklerje cai Xikjer ni pomae bolj patcebaa, m tadi nikjer no obeti vee sada, kakor ravno pri Daaskeia miVjonu; ksjti pri cjem eve ¡ rr^nici zatoT da &t lutaraiiake sever.ir deaVle ah katoIiSki ceekvi mz \ p i.Uii ^>, ali pa da aaSae — ako polieb:te pomoci ne dobim.J, kar B.»g obvaeoj, — InL katolUke vere na Danskvni ptjem*iit d* »xrcbiti za vselej agasae. D.i to ubraaiattt,. tEttditi »® banta miaijoaarjii z vse-m: mocmr. Xuj num ljubi Il»g k temu ne odteg.te •vojegi bbgr-a^rA in avaj,® p- awei I Slabotni ?mi> a'^r misijooarii oaamTj -al; ro«c;iQ in arfae pa se mtlma acdmje-ii a aasn tj'iba WAterjv ¦v. katoliSkn . KituKfo* arte je namreL tw#-gito, bogstto v \wt, b«»g»t» * tjutotfir. Katttliiki area so b;'d» zato, kkkor n «.mov sr, Aiwfratiji, Djb-skega »|io.lntav lak> ta'U »«> d.me* miioaeij va ozira-la ua bgabljerre mSi"? aevernik krajev ; — tudi ua kfttalie.iae, ki preUEvi»|> v W«.'tdiji iit Cireulandijf, kajti tadi ta dva otoka *pad ita k i>.ia-koiaa m:«jonrt. I*rvie — odkar 2ivt !)iii»ki mwytn — prvic si npa kiicati na pomoff krScimko Ijttbeaea io dobmr-ljivost. To jasno pr!car k«k<» trdi se g.idi »eibj temu misjond. Ako ae nam ti»IE porrelma p^raie «drt?-co, je navarnoat velrka, tla naao delof_ ia cvcte«( in aaiepolai mistjon, rozpade in pugtue. V interjii v.-fth Danakth dukovnikov in fcati>bcanov fedaj prav arcno in lepo proairo, da se nas v budib atiakali usmilite in podpirate z milimi davovt m*3 tuko uadcpoEui nit-aijon. l'rasim tudi, da nas prtporoeate avojini znanecm kerScanakega duha in area, Podpirajte tedaj vsi, bogati ire revni, vsak po avoji modi, to delo kerS&inako fjubczri. Darujte vaak t'n kamencek za hi5o bo*jor ki aer bo zidala ? Kodanji v east nebeSkt tnateii, k r a 1 j i c i ir. to inc.' gavonca. To aveti&7:o neboftke kniljice v nvwfn na aevrrn, imaaovanem „kraljicu aovKrocgi* morja*. pri^alo bo So poxnim rodovorn, kako gorefiu caafo tudi ^oriaki kittolifiini nobeako »?ojo mater, kako /i-to plaiuti v njifi sreih Ijubczen do kraljicosv. roznegavenca. Vaako tudi najmanjao darilce, bide kg hvaleXrio Tsprcjelo; in vai miaijonarji in katolicani na Dan-keui bodo pri av. mafiuh in malitvah spofninjali ao avojfh dobrotcikov in Doga proaiii, naj fun rank davL.:k stoterco pofrne. Dr. Joa. Albert Feras, Danski tniaijonar, ae«!aj uumijuf v nltof, nal.n'i r (iaricU Katoliskl mistjon na Dansfccm sa vctcc. rttthw* niliom in rernifcom govlilca natUJcofijc najlojikje. jm7-porcta. KnezonaiUkofiptco v Gorki^ meseca juUja 18s7. Xa povclje Prevzviaenega knezonadskofa. STEFAN BKNSA, kanonik in vod. nailitkof, pi same, Darovi, ki so ne izroCi|o meni osebno, poStljaji* naj ao, proaim, preu. knezanad5koH{»ki pisarni r Go- rici. Vaprejcmali jib bote titdi v Goriei; tirednistvi: wSo5eft in BL*Eco del Litorale.* m, ia if, filWn P« po c, k. vodstru '-I zagotovljena „LjubljansM Zvon? 2t;;i za ps! leti gil 2,20: u cilH leti gti- US. St. 260. Uaxpss tebc cb€inskpga straznika v Sc/ani z letno plaCo 300 gld. in pro&tim stanovanjezn. Prosilci noj vlozijo svojo z moralnrm in sluzbenim spricovalom dokumoutiranc pruanjc do 15. jnlija pfidplsancmu zupanstvti. Prosilci tnorajc l>iti zmoztii slovcnskoga je-%ika v branjt iti pisaiiji — prcdnost imnjo oni, ki razumejo nemsko in italijansko. 3%rPANTSTVO V SKtfANI, V.). junijfi 18S7. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v Krolacnici ipaciia Steiierja, ki je najveCja v Goriei v kateri ao d»bt v.sak uh tin vcliko iyJiil'O it.ircjcita obh'k.i po nnalednjih cenfth: ?-;:!:: yz.iizin cbleki u pmli :i 8 is S3 gl » n decks , 6 „ IS „ n r atriks n 3 , 13 „ hi::: pxilKX gghjs » gjipsii „ 8 » 30 v hMvM liti n n » 5 » IS * Trim tega bogata ssaloga vitEikovratne robo iz raznib tovaren po rmrorilu rnhd iihtc, ki st« iz-vrSi toi-ito ft* hitrn. I'zorci im zabtovo brese* pTatfno in prosti poStninn. Xova dnsli ilolmniii nnjiiovcjAi^A krojn od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za gimpo od 4 jj do 15 gid. Cudovite kapljice §v. Antotia Patlovaiiskega To prijiroilo in nuravno zdmvilo jo prava dobrodcjiia poiiii>C in ni ireba mno-yih ti^c-ili, t];i kij