Domoljub V £ t ubi f ani 25. marca 1942-XX 55 - Š/ev. 13 Cerkev božjega groba v štepanji vasi pri Ljubljani, kamor so njega dni Ljubljančani in okoličani v dneh štiridesetdanskega posta tako radi romali. Po svetovni vojski pa so to častitljivo na« vado začeli opuščat^,. RAZGLED PO SVETU Vojna poročita V severni Afriki «o pretekli teden bojeval: junake boje zlasti prednji oddelki italijanske armade skupaj z nemškimi celami, .-prva je sicer sovražni« skušal napadati z manjšimi ogled- niüimi krdel:, bri pa ie vsakokrat krvavo odbit. — Zadnje dr.i preteklera tedna so prednji oddelki italijanskih in nemških čet pri Meki-1 i ju presenetil: sovražnika ter ma prizadeli kaj hude izsube. Tako so mu uplenili in uničili * topove" 2 oklepna avtomobil« ter zajeli nekaj desetin vo;.ikov. — Hujši so bili zračni boji med letali, .»vražnik je sicer skušal bombardirati Tripolis. Bengazi in A-ene. Pa » svojimi botnbnrnii napadi ni napravil nobene škode. — Kasneje k> sovrana leta'a napadla otok Rodi, k ;er so s cer poškodovala tamkajšnjo pravoslavno cerkev ter ubila T civilistov. 10 pa j:h ranila, druse škode pa tudi tu sovražnik ni mogel prizadeti. — Pač pa so italijansko-nemška letata učinkovito napadala Malto in drusa sovražna oporišča, kjer so napravila velikansko škodo. ,\a ruskem bojišču ie sovražnik pretekle dni nenadno poskušal, da bi Nemce presenetil na polotoku Kerču na Krimu. Sovražnik je napadel z velikimi silami, z močnimi topovi, številnimi tanki in s podporo mnogo letal. Toda nemško-mraunske čete. ki tam stoje, so vse te napade odbile. Tako poroča nemško uradno poročilo, d« je sovražnik «amo na tem od«ekn od 6. do 12. «'išca izgubil n:č manj kakor 209 letal, dne 17. sušca je sovražnik izgubil 68 letal, prve tri dni napada je izeubil IV> tankov, od 15. do 17. sušca pa snet 1"1 tankov. Dne 19. sušca je sovražnik izzub:l 62 ìe'a] in 28 tankov. — Tudi drusod sovražnik še hudo napada, vendar ga N"mci ostavljaio. ke.kor v=ak dan beremo v vojnih poročilih. Nemški propagandni minister dr. Gübbels je te dni imel povor. kjer je dejal, da je zdaj zimskih strahot na tem bojišču konec, zdaj «e prične tam blato, potem pa pride poletje. ko bo nemška cmada z vso «ilo napadla sovražnika in ga un:či!a. Japonci poročajo, da so zdaj zasedli tudi vzhodni del o'oka Jave ter da 90 dobili v «voje roke lud: velike petrolejke vrelce, ki na ni«o b:': nič poškodovani _ O veliki pomorski bitki pri Javi k; je bila pred neVaj tedni, zdaj poročajo. da so jatvinci v tisti bitki svojim sovražnikom potopili nič mani kakor 12 vojnih ladij. — Ker so Japonci zasedli že «koraj v«e večje ovke. je tud za Novo Zelandijo postala nevarno«! velika Avstralija se z vso vnemo rrrpravii» na bližajoče se janon«ke napade. C'a-rno T>ovel;stvo nad četa mki bodo hranile Av«i-a!iio. je prewe! ame-Ski general Mac Arthur, ki je doslej b-anil Filipine. Jaoonri pa poro'ajo. da bodo zdaj na noro napadi: Filipi-re. ker je tamkajšnjim ameriškim četam «ia-de! pogum, ko je odšel od njih renerai Mac Arthur. — Japonsko brodovje križari v avstralskih vodah. Na zahodo so anzleška letala dne 13. sušca bombardirala m«.to Köln, kjer «o pač naredila nekaj malega škode med civilnim prebivat-atvom, drugače pa ne. Vinski pridelek v Franciji Pred sedanjo vojno je bila Francija z Alžirom med največjim; svetovnimi pridelovalci vina. Njen £ri sve!ornera pridelku je znašal okrog ¥> V dobnh letih je sama Francija pridelala po 73 in še več miliionov hektolitrov. V Aliiru SO prej pridelali po 30, lani pa nekaj nad 10 milijonov hektolitrov. Iz Alžira bo mogoče letos »vozit! v Francijo okrog 5 milijonov hektolitrov ni ho tako na razpolago okrog 49 milijonov hekto-,or0*„T.ma 04 «»'»"e vinogradnikom okrog Y milijonov. 4 milijoni hektolitrov gredo za industrijske potrebe. 3 milijoni za izvoz in ostane ako za prebivalstvo le 30 milijonov hektolitrov Una. doftm ie znašala običajna letna poraba pred fojno nad 50 milijonov hektolitrov. Če človek izgubi roko ali nogo Zia--'i v voinih časih marsikdo izgubi kak ud svoiega"telesa. Zdravnik prol. dr. Jörns, ki je v pretekli svetovni vojni sam postal invalid, zdaj v nemški zdravniški reviji piše. da bo v sedanj! voj-„; —o^i }ie!r.r: mnogo tranj invalidov brez roke ali no-e kakor jih je bilo v pretekli. Nato pa pravi, da je invalid, ki je izgubil roko ali nogo. delaven človek, ki pa nikdar ni tako oblasten, kakor so na primer nekateri drugi, ki so že po naravi j>o-liabljeni Vojni ali delovni invalidi so ljudje, ki imajo skrb za delo in dolžnost. Tudi umrljivost je med njimi razmeroma le majhna. Kdor na prmer izgubi roko, ki bi jo sicer najbolj potreboval za svoj poklic, se sčasoma navadi z drugimi udi tako ročno delati, kakor bi mu nič ne manjkalo. Zdravnik se je zanimal za usodo ljudi, ki so izgubili roko, ter je dognal, da so si ti tako pomagali, da so zdaj bolj negovali svoje duševne sposobnosti. Celo taki. ki so izgubili celo roko od rame navzdol, so sčasom začeli uspešno negovati kak koristen šport, da so ostali sveži in prožni. Ce človek izgubi nogo, se s tem njegova telesna teža za eno sedmino zmanjša. Kajpada mora tak človek zdaj vse svoje sedanje življenje spremeniti. Dobili mora nov primeren poklic, če zaradi izgubljene noge ne more opravljali dosedanjega. Zdravnik pravi, da se mora človek, ki je izgubil nono, dati večkrat stehtati, ker se takih radi prijemlje debelost. Zato zdravnik priporoča ljudem, ik so izgubili nogo, da se vseeno radi ukvarjajo s telovadbo in športom, zlasti pa plavati naj se natiče z eno samo nogo. Kdor ima tak poklic, da mnogo sedi, tak mora vsak dan hoditi na sprehod. Zra-?n vseca pa se mora tak človek tudi sicer mnogo gibati, se masirati ter zlasti mnogo kopali. Le tako bo ohranil svoje okrnjeno telo sveže in prožno. 1! nasveti veljajo kajpak bolj za mestnega človeka, med tem ko se kmečki človek tudi z enim samim udom sčasom zna pomagati pri svojem delu. Vendar pa bi marsikak nasvet tega mestnega zdravnika ulegnil tudi kmečkemu invalidu biti v prid. Pioli špekulaciji z zemljo. Bolgarski državni zbor je sprejel na zadnjem zasedanju zakon o preprečevanju špekulacije z zemljo. Po tem zakonu sme imeli zemljo le oni, ki se poklicno bavi « poljedelstvom ln živinorejo. Izvzeta je zemlja za vrtove okoli hiš in zemlja, ki pripada zdravstvenim ustanovam in oblastvom. Kmetijska posestva preko določenega obsega lahko kupijo samo osebe, ki se poklicno bavijo s kmetijstvom in živinorejo. To pa ne velja za nakup zemljišč, ki so potrebna za industrijske namene. Zastrupljenje z bronastimi zapestnicami V kodanjskem Kraljevem gledališču 10 te dni predvajali .Boginjo «onca«. Dogodek sam na sebi ne bi bil nič »ako posebnega, če ne bi prav pri tej priliki zbudil sploieu preplah. Po režiserjevi zamisli »o plesalke, ki «o pri tej predstavi nastopile na odru, okinčali poleg drugega tudi z bronastimi zapestnicami. Ko so med predstavo začeli plesalke osvetljevati od vseh strani z reflektorji, da bi bil učinek predstave čim večji, «o skoraj vse plesalke popadale v nezavest. Oledalci so se začeli spogledovati in ugibati, kaj naj to pomeni. Tudi režiserju seveda ni ilo to v glavo. Ce bi le katero od plesalk popadla trenutna slabost, da bi omagal«, ie ne bi bilo nič tako čudnega. Tako pa so popadale na tla kar skoraj vse «1 kr«j« Režiser je spoznal, da je stv«r le resna m jc d« Uko, poklicati relevilce. Plesalk« «o bri prepcliali r bližnjo bolnišnico t«r jih «icer kmalu «pravili ,Pet k zavesti, vendar pa zdravniki ie zdaj niso čisto na jesnem, kaj naj bi se bilo « ples.l-kanu na odni zgodilo. Večin« »dravniko» pa j« prepričana, da «o «e tut« brhka dekleta za.tru-pila « kovis««timi rapestnioami. Zastrupitev, pravilo, »o povzročili žarki, ki so odtevali z zapestnic, *o «o ph ohnili « premočnimi reflektorji KRATKE 12 vasi je ped vedo v okolici turške Adano. \ orla mara-le Demive je pred kratkim poplal vila bolgarsko mesto Vidin in udirala celo v druga in tretja nadstropja. V .Napoliju je umrl 84 letni divizijoki general Luigi Oajano. V prejšnji svetovni vojni se je iz-kazal kol zavojevalec Hoda. Gorelo je te ilni v čakalnici 3. razreda v mad-žarski Budimpešti; 100 oseb je dobilo opekline. Samo poročeni moški smejo nositi pokrivala v japonski Koreji. 12 vojnih ladij so izgubili japonski nasprotniki po japonskem poročilu v bilki pri Javi. Tovarno za izdelavo strupenih plinov so odkrile japonske oblasti na Javi. Zemljepisci trdijo, da je na svetu najmanj trideset Berlinov; tudi Rimov je več, seveda samo po imenu. V češkem Brnu so odsekali glavi obsojencema, ki sta na skrivaj prodala veliko prašičev ter prodajala meso |>o pretiranih cenah. Zaradi zaslug v hudih obrambnih bojih na ruskem bojišču je Hitler povišal na stopnjo armadnih generalov generala Reinhardt« in Schmidta. Nadzorstvo nad tujci »o povečale turške policijske oblasti. 5-10.000 ljudi so izselili v preteklih dveh mesecih iz indijske Kalküle na deželo. Te dni je bilo poplavljeno vse ozemlje med Donavo in Tiso; iz 700 vasi so prebivalce izselili in 170 hiš je porušila povodenj v Subotici. Mednarodni tečaj za izdelavo načrtov za veliki mavzolej, posvečen 6pominu Ala Turka, j» razpisala turška vlada. 300 potniških vlakov so ukinile angleške oblasti na svojem ozemlju. Neposredna ieleznifk« zvez« med Berlinom In Krimnm je bila te dni po švedskih vesteh olvorjena za vojaške polrebe in je dolga 2500 kilometrov. 8 I. aprilom bodo v Angliji ukinili vse dodatne dobave bencina in zelo omejili izvenvojaškt promet. Nov denar — karbovnnrc — bo izdala te dni nemška oblast (kakor za zadnje svetovne vojne) v Ukrajini. Predsednik turške republike Ismet Ineni |s te dni nadzoroval turške čete v nekaterih turških pokraiinah. 8koraj 700 milijonov levov znaša bolgarski sklad za izboljševalna dela. Avtomatsko telefonsko eentralo bo dobila v kratkem bolgarska Solija. Nova ležišča zlata so odkrili v Kanadi v bližini mesta Alberte. V iflenjadne vrtove so spremenili v Londonu razne javne parke. Židi se ne smejo seliti na Švedsko, je odredila lamošnja vlada. Ob vezno delovno sluibo za mladino 90 uvedli te dni na Slovaškem. Točen popis Zidov v svrho uvedbe v delovne bataljone so napravili na Madžarskem. Velik vihar je divjal zvečer 16. marca v Združenih državah. Več sto je mrtvih, okrog 1000 ranjenih in na tisoče hiš podrtih. 38 Stopinj pod ničlo je kazal pretekli teden toplomer na zahodni švedski obali; takega mraza najstarejši ljudje v teh krajih ne pomnijo. V nemškem Stuttgart! je «mrl svetovno znani nemški indnstrljec in izumitelj vžigalnih naprav za avtomobilske motorje, dr. Bosch. Poldrag milijon francoskih frankov je daroval papež za tiste francoske škofije, ki so v vojni utrpele največ škode. Ze 225 let Je kovaštvo dedna obrt v hiši kovaškega mojstra Arna Spiegla t Wickersu v nemškem Hessenn. Te dni so mojstra izročili posebno častno diploma ¥MM delavcev in 29H inženirjev je »poštenih pri velikih obrambnih delih na obeh koncih ameriškega Panamskega prekopa, vedo povedati žvedski listu Sleherno novotarijo v ieaski Modi je prepovedal voditelj ameriške vojne izdelave, ker mora vsa oblačilna industrija služiti vojnim potrebam. (Nadaljevani«) (Povest Iz časov cesarja Septimija Severa, 193—211.) »Vsa zemlja je njegova last.« »Torej je bogat?« »Njegovo bogastvo je neizmerno.« »Mogoče kak knez, libijski kralj?« »Libijski kralj je v primeri z Njim največji siromak.« »Ali je lep?« »Lep kakor jasno sonce, krasen kakor jutranja zarja, svetal kakor zvezda nebal« »Morda Apolon?«1 »Apolon se z njim niti primerjati ne morelc »Morda Helios?«' »Tudi Helios se z njim ne more primerjati. Premislila sem si in zvesta mu bom ostala.« Akvila in drugi, ki so prisostvovali zasliševanju, so se začeli posmehovati in dajati z rokami znamenja, s katerimi so hoteli reči: »Meša se ji; saj ne ve, kaj govori.« »Kaj pa mati pravi?« »To, kar hči.« »SirotaI Ali se obema meša, ali obe sanjarita? Tak ženin je nemogoč!« »In vendar živi. Nebesa so njegov dom, zemlja je podnožje njegovih nog.« »Predlagam konec zasliševanja,« je menil Akvila. »Z norci se rimski sodnik ne razgo-varj«. Čakajmo jasnejših trenutkov!« In odvedli so ju v ječo nazaj... Naslednjega dne se je Prob zglasil pri Svoji vedeževalki Vanufriii. »Prob Vanufrijo najlepše pozdravlja,« jo je lepo po rimsko nagovoril. »Prob prinaša novice,« je odgovarjala žena. »Kakšne neki? Sem radovedna.« »Vanufrijal Potamiena je že zaročena.« »Ni mogoče! Kaj mi praviš?« »Resnično! Danes je sama priznala.« »Vanufrija o tem nič ne ve, Prob! Ali bo prav. če malo poizvedujem? Navadno so mi zveze takihle mladih ljudi*dobro znane. A o mladi 1'otamieni pa v resnici še ničesar ne vem.c »Želim. Močno želim!« »Dobro! V nekaj dneh se oglasi!« »Bom se. Moram se, moram!« Prob je k nekaj dnevom dodal zaradi varnosti, kakor je menil, še nekaj dni. Čez novih nekaj dni se je v resnici zglasil. V tem času je Vanufrija res nekaj izvohunila. Ni bilo vse jasno, pa vendar ... »jasni Probi Tole ti ve povedati Vanufrija, da si mlade kristjane izvolijo nekega Kristusa za svojega ženina. In se potem ponašajo, da so zaročene ali celo poročene, kakor jim bolj prav kaže.« To poročilo je nesel tudi sin skoraj gorko svojemu očetu Akvilu. »Tako, tako,« je menil Akvila. »Dosedaj je šlo kakor za igračo. Pri prihodnjem zaslišanju bo šlo pa zares. Ali življenje ali smrti Voli naj sama!« VIII. Razneslo se je, da bosta sojeni lepa Potamiena in njena mati. Zlasti mladi svet se je močno zanimal za njeno sodbo in seveda tudi za njenega ženina. »Potamiena,« je narekoval sodnik Akvila svojemu pisarju, »hči Publija in Marcele.« »Kristjana,« je dostavila deklica. »Ali želi tudi ostati kristjana?« »Z vso dušo!« »Skoda. Ali je Potamieni in njeni materi znan ukaz božanskega vladarja?« »Znana mi je volja in zapoved našega «Cenika in prvega naslednika Kristusovega na zemlji, da moramo Boga bolj slušati kot ljudi.« »Ali naš jasni cesar nt božji sin?« »Le eden je pravi božji Sin, in ta je Jezus Kristus, kateremu bodi čast in rJavu vekomaj I« »Pomislita! Obel Ali vama ni življenje drago? Treba bi ali darovati, kakor želi in zahteva naš jasni cesar, ali pa dati življenje.« 1 Apolon * Ilelios - - bog svetlobe, bog sonca. »Potem dam rajši življenje.« »Tako govori slepota iu zaslepljenost.« »Meni je Kristus življenje in smrt dobiček, da govorim z besedo našega velikega apostola.« »Škoda tvoje mladosti in lepote. Lepa si kakor Venera. Krasna kot JttnoKa. Pa poglej tjale: tam stoje možje, ki so pripravljeni, da na mojo besedo uničijo vzorno rast in lepoto tvojega telesa. Ali slišiš, ali verjameš?« »Vem samo, da mi brez božje volje nihče ne more vzeti ne zdravja, ne moči ne življenja.« Sodnik je za hip prenehal. Kakor bi bil hotel počakati, kakšen vtis bo uaredila njegova grožn ja na žensko osebje. »Kakšna trma, kakšna kijubovalnost!« se je zaslišal glas iz vrste poslušalcev. »Ali pa stanovitnost,« je nekdo na pol tiho pripomnil. Ali je bil kristjan, ali se je šele nagibal h kristjanom. »Torej,« je povzel sodnik, »mati in hči, ali Ì'e vajina zadnja beseda, da dasta rajši življenje akor bi poslušale glas in ukaz našega jasnega vladarja ?< »Zadnja beseda!« »Potem naj se zgodi, kar bi se že davno moralo zgoditi!« Sodnilc je zlomil sodno palico v znamenje, da je zagrožena smrtna kazen stopila v veljavo. »Buzilid!« je poklical vojaka, »odvedi obe na kraj, kjer se bo sodba izvršila.« Vojak Bazilid je izvršil svojo nalogo... Sedaj naj mi pa pekel posodi svoj jezik in svoje pero, da bom v stanu zapisati surove in umazane in podivjane besede. Takratna aleksandrijska mladina, s katerimi je obvladala ta komaj odrasla svojat na smrt obsojeno krščansko mater in prav tako junaško devico Potamieno! Poročevalec, ki nam je ohranil poročilo o trpljenju Marcele in njene hčere Potamiene, je zapisal v poročilu besede: »Neki vojak Bazilid jo je vzel in peljal v smrt. Ko je pa množica skušala nanjo navaliti in jo z nedostojnimi besedami napadati, je odvračal in odganjal siroveže.« »Kakor je naš umirajoči Gospod obljubil razbojniku na križu, da se ga bo spomnil v nebeškem kraljestvu, tako obetam tudi jaz tebi, pogumni Bazalid, da tvojega usmiljenja in človekoljubja ne bom pozabila. Ko bom prišla v hišo svojega Gospoda, Njega, ki je na svetu živeč obetal, da tudi kozarca mrzle vode ne bo ostal nikomur dolžan, se bom tudi jaz spomnila tebe in ti bom v kratkem vse povrnila, kar si ti meni Ltoril dobrega. Ostani tudi v prihodnje nam prijazen in naklonjen; tvoj pogum, tvoja srčnost in odločnost bo tvoja rešitev.« »Kaj govori kristjana?« so vpraševali nekateri. »Kdo jo pa razumel« »Pustimo jo. Saj mu tako ne more nič škodovati, če mu grozi, mu itak zastonj grozi.« »Radoveden sem pa le. 2e besedo iz njenih lepih ust bi rad slišal.« »Bodi no, bodi I Nazadnje boš še ti postal kristjan.« »Nikar no —1« Bazalid pa je molčal in molče premišljeval obljubo in ni hotel nikomur povedati, kaj mu je Potamiena govorila na njenem zadnjem potu. Podivjani morilci so polivali Kristusovo nevesto z vrelo smolo, dokler ni izdihnila zadnjega diha. »Zdaj pa miren bodi, Bazalidl Ne hčere, ne mrtve njene matere se ti ni treba več bati.« Mučeništvo je bilo končano. Topih, brezizraznih in posirovelih obrazov so se razhajale množice. Samo trije so odhajali od te krvave žaloigre vsak po svoje globoko zamišljeni. Prob je šel tiho svojo pot, Silvija je čutila po svoje, najbolj je pa vsa zadeva pretresla vojaka Ba-zalida. Zadnje besede v smrt odhajajoče Potamiene mu niso hotele iti iz glave ... (Nadallevanlt orlh.) Isz narave Hrast pripoveduje i. otovo ste že slišali bajke, ko e« ^ drevesa prav po človeško pogovarja* IHliS Slišali ste morda že ti6to znano! Jörgensenovo bajko, v kateri pisatelj «Vt/l pripoveduje, da 60 se drevesa uprla vy soncu. Ne bo napak, če še mi spre* govorimo nekaj o pogovoru v listna« " tem gozdu, kar je popisal nekdo, ki razume njihovo govorico. To pa nai ne bo le tt zabavo, marveč tudi v pouk in našo korist. Prvi naj spregovori hrast, ki je znak moža« tosti in moči, »Že dolga stoletja stojim v temle gozdu,« dat hrast in se ozre po svojih poslušalcih, ki so ga občudovaje poslušali. »Marsikaj sem videl in sli« šal in bil sem priča važnih dogodkov. Poglejtat me, star sem. Moja skorja je hrapava in razpo-kana, porasla z mahom in lišaji. Moje ukrivljeno veje so grčave. Toda, kljub svoji starosti sem trden ko grča in naj se zaletava vame vihar alf naj treskajo strele okrog mene, jaz ostanem na svojem mestu. Nikar ne mislite, da sem tako brez pomenat na svetu. O ne! Saj veste, da ljudje uporabljajo moj les, moje lubje, liste, želod in celo šiške, ki so jih napravile ose šiškarice na mojih listih, dat preskrbe svojemu zarodu hrano, celo te, pravim^ vedo človeški otroci obrniti v svoj prid. Hrastovo lubje, to se pravi, moja vrli« nja, hrapava in razpokana skorja, je res brez p*x mena. Za zdravilo nabirajo ljudje lubje mladih! dreves ali vej, torej lubje, ki je polno življenj« skega soka, polno čreslovine, grenkih snovi, smo« le, masti, gumija, sladkorja in raznih soli. Iz tega lubja pripravljajo čaje, polivke, praške, tinktu« ro itd.« 1 »Cemu neki jim je vse to?« se oglasi rado« vedno breza. »Cemu?c vpraša hrast. »PoslušajteI Če s« zgodi, da se kak človeški otrok zastrupi z rast« linami, ki so strupene, tedaj vzame gospodinj« prgišče mojega lubja in ga skuha na 1 litru mleka ter da bolniku. Seveda mora bolnik vzeti to doma pripravljeno zdravilo, preden je struft prešel v kri. Zato ni treba čakati zdravnika. Go« spodinje uporabljajo moje lubje tudi pri driskah« griži, pri škrofelnih, bluvanju krvi, pri krvavenju v želodcu in v črevesju, pri raznih katarjih dihaL mehurja, sapnika itd. Za take bolezni napravi gospodinja zdravilo tako, da vzame kakih 90 g mojega lubja in ga skuha na tričetrt litra vode« Tekočina se mora pokuhati do polovice. Bolniki jemlje tako zdravilo vsaki dve uri eno velika žlico. 1 Razen tega rabijo ljudje moje lubje tudi za zunanje bolezni. Kuhajo ga v vodi in napravljaja obkladke pri zlati žili, raznih vodeničnih otek« linah, pri čirih in kostni jetiki, pri opeklinah id potenju nog, pri ranah med prsti na nogah ia pri ozeblinah. Namesto obkladkov pomaga tudi umivanje ali kopanje v taki vodi. Toda s tem b9 niso končane bolezni, ki jih zdravi moje lubje. Z vodo, v kateri ga kuhajo, izpirajo usta, čai imajo vnete dlesni, grgrajo, če je vneto grlo, moj prašek pa potresajo na rane, ki krvave in set nerade celijo. Tudi njuhajo ga, če jim teče kri iz nosa. Za znotraj jemljejo tudi tinkturo, kt jo napravijo, če iztisnejo mlado spomladanska lubje, k! je polno soka ter temu soku dolijeja enako množino špirita ali žganja, pa puste 14 dni stati na soncu. Tinkturo jemljejo z medom aH na sladkorju po kapljicah.« Tu hrast preneha ln se ponosno ozre okrog sebe, da bi videl učinek svojega pripovedovanja« Kokoš, ki bi si jo vsak želel. Iz Marostice v veronski pokrajini piSe »Co» riere della Sera« o nenavadnih in zelo zaželeni ti svojstvih neke kokoši, ki je last Marije Polettow Kokoš namreč že nekaj časa nese po dve do til jajca dnevno in je zanjo kajpada zanimanje vsett sosedov in reicev v pokrajini veliko. Kaj /e V aprilu meseru ni prvega petka, ki bi «padal T vrsto poboiuosti deveterih petkov. iVeliki petek namreč ni obhajil. Toda kljub temo praT vsi brci izjeme v dneh pred velikim petkom opravite spored in prejmite st. •bhsjilo. Poboinoit deveterih petkoT se nadaljuje I prvim petkom v maju. d Sedemdeseilemik je postal znani slovenski pesnik p. Franjo Neubauer. Našemu zvestemu sodelavcu kličemo z vso iskrenostjo: še na mnoga leta! d 60 letnico rojstva je praznoval te dni Josip Bernik iz Višnje gore, sluga pri Trgovinski zbornici v Ljubljani. Bernik je bil prvi šofer na bivšem Kranjskem. d Glede utiranja mesa v gostinskih obratih »pozsrjajo pristojni činitelji. da je onim. ki se vse dni hranijo v kakem gostinskem obratu in katerih živilske nakaznice nimajo mesarskega žiga. dovoljeno postreči z govejim mesom pri večerjah in kosilih, za kalere je predpisan enoten obed d Cene enotnemu obedu. Pristojna oblast je 8oloč;!a cene enotnemu obedu ta večerjo ob sobotah in za kosilo ter večerjo oh nedeljah v gostinskih obratih takole: v obratih posebne kategorije 15.50, I. kategorije 13.5, II. kategorije 11.—, III. kategorije 8.75. IV. kategorije 5.— lir. Če se ne vzame druga jed. se zgoraj določena cena znižuje za 4 lire v obratih posebne in prve kategorije, v obratih II. za 3 lire, v obratih 111. za 2.75 in v obratih IV. kategorije za 2 liri. d Nove kolesarske k nji žice dobimo. Stare so le močno izrabliene Velika praktična prednost novih kolej-arskiii knjižic, ki bodo po 3 lire. je. dn fo manjšega obsega in jih je mogoče shranili tudi v listnici. d Obroke kruha in moke na navndne nakaznice so s 15 marcem znižali ra 25 odstotkov. d Nedeljsko delo t premogovnikih. Pristojna ©Mast je premogovnikom Ljubljanske pokrajine dovolila delali fazen ot> delavnikih tudi vsako dru:-o nedeijo. Za tako delo se mora dati osebjn, ki hi delalo na nedeljo, nepretrgan počitek 36 ur v tvezi t nedeljo, na katero se ne dela. Nedeljsko delo se mora poleg tega nagraditi s 50% pri-bitkom d S temenom se je dotaknil električnega voda. Tovarniški delavec Ivan Avguštinčič je bil zaposlen pri skladanju posušenih kož v velikem skladišču znane IVakove usnjarske tovarne v Ljubljani. Kož je bilo že toliko, da so segale skoraj do stropa. Avtruštinčif je stal na visokem kupu ln koze sprejemal od tovariša, ki mu jih je podajal od zrio'ai Pod stropom tega skladišča je napeljan električni vod. ki ps ni hil radosti zavarovan. kakor bi moral biti po vseh predpisih Nesrei m Avpustinfič s^ je pri delu dvignil in se »temenom dotaknil voda. Pretreslo pa je in se 'S™«1 Vs4ka P01"05 'e bi,a zaman, d Do konca folskec» len bodo delovale v vseh pokrajinah šolske kuhinje. d Pričenši i ntdeljn 15. mirra so okinill do aadaljnjega ca poslaii Ljubljana-Rakovnik poslanke pn rseh potniških vlakih. Potniki iz Ljubljane. namenjeni n« Dcenjsko. bodo morali vsto-F iL?" T1*'' glavni kolodvor, potniki ! ^'eniskega. namenjeni v Ljubljano, bodo morati izstopati na postaji Ljubljana glavni kolodvor, isto relja za odpravo prtljage. i. d Po"!r1i"<' »Domoljubu« in domačim pošiljajo pj^f A f^drije sledeči možje in fantje: Martin' ri"1' Ì<* JuMin- škofir Stanko, Mazgon Martin. Mlakar Janez in Mihelac. ,„n,l.Z> 'jnbljanske trenree. Pristojna oblast je E ' f0.," Izložbah trgovin i oblačilnimi mle hL i, '' ra«lai|iene take količine in rf^nv n^ B2 T, nasprotju z dejansko zalogo * c;™ah f,mi,h- Z»'" se trgovci opozarjajo, da tono tn T '' k2"6 Uk°' da bodo v skladu z za-ftrfiil «vKd ° f da £°sloPoma i" razumno Ikrcijo Izlozhe c« skromnejšo in umestnejšo mero. Za letošnjo le.in. lan«, iz katerega se prideluje l'neno tkivo, so bil» izdana podrobna na- ssss&w«-®®. bodo dobili tkivo, preostanejo odpadki, katere pa bodo tudi porabili v posebne namene d Vinarsko nadtorniš.vo v Ljubljani je pri čelo s pregledom vin. Vinogradniki, ki žele imeu svoja vina pregledana (analizirana), naj predlože na določenem zbirališču po H Utra vina vsa e vrste z označbo točnega naslova vinogradnika ln vrsto vina. Pregledovala se bodo samo pristna vina, nikakor pa ne šmarnira in mešanice Vinogradnik ki ho oddal vino v prejled, bo dobil posebno spričevalo s ločno navedbo sestavnih delov pregledanega vina. d Ob rojstvu dvojčkov sta dobila Ducejcvt nagrado po 600 lir: zakonca Kogovšek Janez in Leopoldina z Broda, olič. Dolenji Logatec. ter Ludvik in Roza Rozina iz Sevnega, obč. Primskovo. d »Da, Oče!«, 179. In 198. številka »Knjižic« izide te diii. Naslovno stran je izdelal slikar grafik Kocjančič. Vsebina: Premišljevanje o božji volji in božjem življenju v nas; res, zelo primerna za naš leiošnii postili čas. — Slane 1.40 lire. — Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana 8. d Golobe selilce je prepovedano streljati. Kmetijsko ministrstvo je izdalo posebno svarilo za ljubitelje golobjega mesa. da je prepovedano loviti ali pa streljati golobe selilce. češ da so te vrsle golobjega rodu silno redke in jih je treba zalo zaščititi. Prav tako je prepovedano vsakršno uničevanje tega goloba v gnezdih kakor tudi streljanje golobov med poletom. Za kršitelju predpisov so določene stroge kazni. d Ko so nakladali hlode. Na črnomeljski železniški postaji so pod vodstvom preddelavca Janeza Vol fa nakladali na vagone hlode. Pri tem delu je Volfa doletela nesreča, da ga je težak hlod udaril po glavi. Zunanjih poškodb Volf sicer ni dobil, pač pa mu je pretreslo možgane. d Železniške oUjšave ia aovoporofence. V Italiji so 29. julija 1932 uvedli posebne železniške olajšave za novoporofence. ki hočejo obiskati Rim ali iz Rima druge kraje v kraljevini. Teh ugodnosti se je doslej poslužilo 312.532 noveporočenib parov, med njimi 3003 pari iz obmejnih krajev. d Pi-ma ta Abesioijo. Ministrstvo za italijansko Afriko sporoča, da je tdaj dovoljeno pošiljati sporočila rojakom. ki bivajo v Abesiniji. Pisma ne sinejo vsebovati več kakor 25 besed in morajo biti v nezalepljenem ovitku, na katerem je tapi-si.n naslov. Na tem cvitku tnamka ni potrebna. Ta ovitek s pismom pa je treba dati v drug zalepljen ovitek, prilepiti nanj znamko ter pa poslati do 31. marca ministrstvu za italijansko Afriko v Rimu d Za izredneg.i komisarja v občini C.orcnji Lopa'ec je imenovan fa-ist Ciannatoni Crucile, v občini Tržišče pa faš.st Reschigg Marij. H V zadnjem pastirskem listu, ki rn je poslal škof dr. Sanlin vernikom. *e zavzema škof posebno za v/cojo otrok r družini. Opozarja 5'arše. da morajo bili otroci birmani v cuora letu storost:. opominji jih, naj navajajo otroke, da bocio prejemali prosto >v. zakramente ter Jim P°'aga n» srce, nsj skrbe. da bo viadal v njihovih družinah pravi krščanski duh. d Iz slai inskecn kota na Pivki. V preteklem etu se je v tukajšnji lari rodilo otrok, mr-ličev je bilo IS. poročilo «e je pa R parov. Toda ta KO j v januarju in v začetku februarja v novem letn je smrt začela bolj živahno vihteti tvojo koso. Imeli smo v krotkem k.ir 4 mrliče, d Domače umetniške ratglerinire ta veliko- r/nvir,^'111"", 50 Dl r"P0la?0 v ljubljanskih rpownah s papirjem. Sta to dva posnetka Laver-EI?' kn1ip"caLP0U. Prvj nam predstavlja šne-n„?« 'lit ' k° iZr0?ai° mrh'° t™P'o Mariji. Z^ J a' l'a rreds,av'ia siljenje Gospodova preden g» polože v proh. _ Obe razglcdnid ZaložilaU|Ihe,lDiP° del° domačega slikarja! Naložila jih je Prosvetna zveza v Ljubljani ConL Veit nrf"L!'iUdnn je Iz njihovih vrst prvi bil poklican v iručeni« Iko smrt. Kikljev pocrcb je bil v redelio ob Stiri* popoldne. Vodil ca je «am ljubljanski Škot dr. RoJman. ki je imel na groba pretresljiv govor. Popreba se je udeležilo mnogo tisočer ljudstva, zlasti mladine. • Oh teh dveh mladih erobovih naj ne rečemo drtigeia, kakor to. kar je bilo po naročil« škofijskega ordmariata v sporazumu z Ijnn-Ijnnskiml dnhovnikl med drucim oznanjeno » nedeljo pri vs~h mašah: »Ko obžalujemo nedolžne žrtve in sočustvujemo z Obupanimi starši takih žrtev, ko ob«* jamo te vnebovpijoče grehe, prosimo Boga, ki vidi nedolžno prelito kri, mij opere s slovenskega ljudstva madež bratomornega boja, naj orivhča srca morilcev, da v kesanju rešijo svoje duše večnega prekletstvo. Molimo za duše vseh doslej nedolžno ubitih žrtev, da najdejo v Bogu mir in večno blaženost ter da s svojo smrtjo »rosijo Boga milosti, da bo njihova mučcni.ška kri seine novih navdušenih kristjanov m~d nami.c škofov nagrobni govor v nedeljo pa se je končal: »Prosimo Boga, da bi maščeval fo nedolžno prelito kri tako, kakor je maščeval pre-Kio kri prvega m učenca sv. Štefana, ko je iz njegovega preganjalca Savla napravil svojega apostola Pavla.« t Župnik Hubert Leiler S? ni bila položena v grob druga žrtev, že je v velikih mukah izdi'hnil svojo blago dušo župnik Hubert Leiler, ki je pred več dnevi padel, zadet od krogel dveh morilcev v Rožni dolini. On je nova nedolžna žrtev, ki jo terja s'epo sovraštvo in bratomorni» hudodelstvo. — Rajnik »-- je rodil 1. 1896. v Ribnici, postal pa zgodaj sirota, nakar je skrbel zanj rajni notar Grunfar, ki je dečka dal v Marijanišče, kjer ga je vzgajal prelat Kalan. Deček je dovršil šole ter pred 25 leti pel novo mašo v Marijani-iiču. škof dr. Karlin ga je poklical v svojo škofijo, kjer je bil najprej kaplan pri S. Giovannu, nato pa v Lourani. škof dr. Fogar ga je imenoval za župnika na Catarini. Povsod je vneto in apostolsko delal. Pozneje je prišel v ljubljansko škofijo, kjer je nekaj časa bil kaplan v Breznici, nakar je postal kurat na Golniku, od; koder se je lani vrnil spet v Ljubljano. Tukaj Ìe žfvel pri svojem bratu, dokler mu morilč-va rogla ni pretrgala življenja, katero je ves čas bilo povezano s trnjem bridkosti in preganjanja, pri tem pa ostalo plemenito in lepo. Tako ta trpeči mož nikoli in nikjer ni imel niti enega sovražnika, k~r je delal vedno le dobro in skrbel za druge. Zato pn mu ni bilo prihranjeno najhujše trpljenje, ko je umiral v zavesti, da ga je v Ljubljani, kjer je iskal strehe in bratskega gostoljubja, zadela krogla, ki jo je sprožila vanj rojokova roka. Počivaj v miru, zvesti služabnik Gospodov! Pri Sv. Gregorju je po daljši bolezni odšel uživat večno srečo ugledni posestnik, mizar in «trugar Gregor Modic, daleč okoli znan po 6voji podjetnosti in strokovni sposobnosti. Bil je dolga leta naročnik »Slovenca« in »Domoljuba«. Na po- frebu se je videlo, kako je vse žalovalo za rajnim, i je bil ree velik talent in dober mož. Njegovo družino naj tolaži ljubi Bog. — V Zilj6ki dolini je umrla 75 letna Marija Gruber, mati 16 otrok. — V Trbovljah je odšla v večnost po daljšem trpljenju Albina Malovrhova, po rodu Otrinova. — V Cušperku ie te dni na veke zatisnil oči Viljem pl. vitez Laschan-Morland, dvorni svetnik v p. Svoj čas ie bil vladni komisar mestne občine ljubljanske. — V Dol. Logatcu je zapustil solzno dolino orožniški narednik v pokoju Janez Teršar. — V Podbrezjah na Gorenjskem je mirno zaspal v Gospodu posestnik Janez štular. — Te dni je v Novem me6tu umrla v nežni mladoßti 9 letna Pef>ca, učenka 3. razreda tukajšnje osnovne šole in hčerka bivšega banskega Biretnika g. Alozija Zorenča, ki 6e je z družino pre-6 eli I v Novo mesto iz St. Petra pod Sv. Gorami. F'remlado pokojnico so v 6oboto popoldne na novomeškem pokopališču položili k večnemu počitku. — V St-ražišču pri Kranju je odšla v večnost po hudi bolezni soproga veletrgovca in posestnika Kristina Balistič roj. Benedik. — V Mariboru sla umrli hčerka železničarja Marija Kirbiš in 65 letna zasebnica Marija Ritonja. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je v visoki starosti 85 let izdihnila svojo dušo Antonija 'Avtor, v Ptuju pa je umrla vdova Ana Skaza. — V Radovljici so pokopali 83 letno Dorotejo Mrak, taščo tamkajšnjega kolarja Prešerna. — Na mav-hinjskem pokopališču 6o dejali v grob 78 letno vdovo Amalijo Terčon. Vzgojila je 10 otrok. Je bila vzorna krščanska mati. Imela je lep pogreb. V slovo je pokojnici zapel tudi domači pevski zbor. — Pred dnevi je umrla okrog 72 let stara Alojzija Ipavec, dobra, verna mati in 6krbna žena. Kmalu za njo je odšel v večnost Ivan SrenSček, tenorist nekdaj slovečega ročinjskega zbora. Dočakal je častitljivo starost 90 let. Vs življenje je bil vnet pe- { vec, pel je že od 14 leta naprej. V počastitev nje- I govega spomina in iz hvaležnosti 60 mu cerkveni 1 pevci zapeli na domu in v cerkvi par toplih žalo-stink. Tudi prijatelji in znanci so ga v velikem številu spremili na zadnji poti in je imel prav slovesen jxigreb. — V slavinskem kotu na Pivki je 6mrt pobrala 20 let starega pridnega fanta Tilče-vega Jožeta, ki je bil očetu v g06fxxlarstvu velika opora. Prijatelji so mu na grobu zapeli v slovo. — V Ljubljani so odšli v večnost: znani odvetnik dr. Josip Cepnder, Marija Berthold, rojena Mayer in bivši hišni fiosestnik Kari Vidmar. — Brusnice pri Novem mestu: Na praznik sv. Jožefa, priprošnjika ob smrtni uri, je naš domačin kaplan g. Vidmar iz Gumberka, oznanil med 6v. mašo: »V soboto bo pogrebna sv. maša za mojo sestro Angelo.« To Sfioročilo iz bratovih ust nas je vse globoko pretreslo, čeprav smo vedeli, da je bila rajnka že dolgo časa bolna, številne njene sose6tre iz Marijine družbe so jo spremile k večnemu počitku in ji zapele v slovo. Sprevod sta vodila naš g. župnik Alojzij in njegov brat dekan g. Viktor Lunder. Trdno verujemo, da je šla Angelca med angelce. Vsi naj počivajo v Bogu! Njihove žalostne svojce pa naj tolaži božja Dobrota! Okrog sosedov « Celovec ima po najnovejšem štetju zdaj 54.883 prebivalcev. s Vsaka celovška družina bo prihodnje dni sprejela pod svojo streho v popolno oskrbo po enega nemškega okrevajočega ranjenca. s Izmenjavanje otrok na Koroškem. Na Koroško, ki je kaj priljubljena počitniška dežela, bo letos prišlo od vseh strani Nemčije več tisoč nemških otrok na počitnice. Zato pa bo nad 1400 koroških otrok odšlo s Koroškega v druge dežele. s Za velikonočne praznike v Nemčiji ljudje ne bodo popotovali, da ne obremene nemških železnic. Tako pozivajo nemški listi prebivalstvo, naj ostaja doma za praznike. s Bivši mariborski trgovec se je ponesrečil. V torek 10. marca se je v Zagrebu hudo ponesrečil 41 letni Franc Mastek, bivši trgovec v Mariboru, šel je čez cesto, v tem hipu pa je pFivozil tramvaj, '-i ga je podrl na tla in vlekel tri metre s seboj. Mastek ima hudo rano na glavi in je dobil tudi pretres možganov. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je še vedno v smrtni nevarnosti. s Nesreča pri pripravljanju drv. 60 letni delavec Jožef Stare iz Zaloga pri Komendi na Gorenjskem je v gozdu pripravljal drva. Že posekano drevo je obviselo na veji. To oviro je hotel Stare odstraniti, pri tem pa je padel in nezavesten obležal. Zlomil si je hrbtenico in so ga prepeljali v bolnišnico na Golnik. s Stare svetilke »fufa« so srbski kmetje začeli spet uporabljati v ražanjskem okraju. Do uporabe starih, že zavrženih svetilk jih je prisililo pomanjkanje petroleja. s V srbskem Mladenovcu vsi tisti, ki imajo doma moko ali pa dovolj sredstev, da si nakupijo lahko sami žito, ne dobe kruha. s Več kot 8000 trboveljskih rudarjev je bilo na velikem zborovanju, na katerem je govoril okrožni vodja. V svojem govoru je zelo žigosal vojne povzročitelje in hujskače, potem pa je tako številne rudarje pozival, naj pridno delajo, da bodo izkopali čim več premoga. s V Srbiji so i 19. marcem vzeli iz prometa kovance po 50, 20 in 10 din. s Borgonovo se imenuje bivše jugoslovansko mesto Sušak, ki je po razpadu Jugoslavije pripadlo Italiji. s Kosilo z eno samo jedjo. Ono nedeljo so v Kranju policisti priredili kosilo z eno samo jedjo, po kateri so prebivalci zelo pridno segali. Staro in mlado je s slastjo uživalo okusno jed iz graha, krompirja in mesa, tako da so v pičli pol uri razdelili nad 1000 porcij. Med kosilom je na okrašenem odru pel policijski pevski zbor in igrala kmečka godba. s Hrvatski »Bata«, ki ima svoj sedež v Vu-kovaru, bo zvišal svojo glavnico od 40 na 150 milijonov kun. s Brez ustaSev ni hrvatske države in je tudi v bodočo ne bo, je izjavil te dni dijakom-ustašem poglavnik dr. Pavelič. s Hudo se je poškodoval 36 letni delavec Izak Tomaž v guštanjski jeklarni na Ravnah. Pri naravnavanju lijakov za tekočo kovino mu je padlo težko breme na nogo in mu jo zdrobilo. s Vse tovarne nsnja in delavnice v Srbiji, kjer se nabira med odpadki dlaka jelenov, koz, mačk in psov, morajo odslej zbirati In ponuditi živalsko dlako v nakup trgovcem odnosno zadrugam, pooblaščenim za ta posel po blagovni centrali. ''I Tfl*I Ž E n E V Zanzibarju v Afriki si Arabci pripovedu« jejo tole zgodbico: Nekoč je živel mož, ki je imel ženo in dvar sinova. Božja volja je bila, da sta mož in žena umrla in sinova sta sama ostala. Kmalu sta sa zaradi dediščine začela prepirati. Prvi je dejali »Jaz sem starejši, zato mi gresta dva dela, tebi pa, ki si mlajši, le en del.« Mlajšemu se to al zdelo pravično ter je zahteval polovico. Končno jima je nekdo nasvetoval, naj gresta v ineetOL kjer prebiva ta in ta moder mož, ki bo poravnal njuno -pravdo. Brata sta storila, kakor jima Je bilo rečeno, Stopila sta pred hišo modrega moža. Ko ju j« zagledal, Je stopil pred hišo. Njegova brada pa j« bila bela kakor mleko in niti ene črne dlakica ni bilo v bradi. Povedala sta mu, kako in kaj te* ga, prosila nasveta. Mož pravi: »Težavna je ta stvar ter ji Jas nisem kos. Pojdita k mojemu starejšemu bratu, ki prebiva v tem in tem mestu.« Brata sta Stiri dni hodila ter prišla v mesto, kjer je prebival starejši modrec. Ta je pravkar počival v dnevni vročini. Suženj, ki je stopil v hišo, mu je pove« dal, da dva moža, ki ju pošilja mlajši brat, lita njegovega sveta. Tudi ta ju je sprejel zunaj pred hišo, kjer sta mu povedala, kaj želita. Mo« drec je odgovoril: >Ta stvar presega mojo pamet, pojdita k mojemu najstarejšemu bratu I« Opazila pa sta, da brada starejšega brata ni bila tako bela, kakor brada mlajšega, marveč je bila jxrf črna in pol bela. Drugi modrec jima je dal z» spremstvo svojega sužnja ter ju napotil k naj* starejšemu bratu. Ko sta prišla v tisto mesto In pred njegova hišo, je bila ravno opoldanska vročina. Najsta« rejši modrec in njegova žena sta v hladu poči-« vala. Suženj stopi v hišo ter pove, da sta prišla dva tujca, ki ju pošiljata mlajša brata, iskat sveta. Žena ni spala, mož pa je spal ter ni slišal, kaj je suženj poročal. Zato je žena tiho vstala tee hotela oditi sprejemat tujca. Opazila pa je, da j« njen mož ležal na polovici njenega plašča. Da ga ne bi budila, je vzela škarje ter tisto polovico plašča odrezala. Nato je šla ven, dala zaklati kozo, kuhati riža ter gostoma pripravljati obed. Ves ta čas je njen mož mirno spal. Ko je prišel čas popoldanske molitve, 6e j« mož prebudil. Brž zapazi polovico odrezanega plašča ter hoče vedeti, kaj to pomeni. Žena mu pove: »Ko si spal, so prišli v hišo gostje, ki sta jih poslala tvoja brata. Morala sem vstati tel! jima postreči. Ker pa si ležal na mojem plaSču, sem rajši odrezala kos plašča, da bi te ne budila.« Obed je bil že pripravljen in vsi so jedli« Tujca sta možu potožila svoje težave zaradi de« diščine, nakar je modri mož takole razsodili »Enakomerno si morata dediščino razdeliti, keH sta oba moža. Ko bi eden izmed vaju bil ženska, bi mu šla le ena tretjina. Tako pa ima mlajši brat iste pravice kakor starejši.« Brata pa sta bila močno začudena, ko sta videla, da je brada tega najstarejšega izmed treb bratov-modrijanov vsa črna in da v njej ni niti ene bele nitke. Vprašata torej gostitelja, zakaj Ima mlajši brat belo, drugi belo in črno, on kot najstarejši pa čisto črno brado. Mož jima takol« pove: »Kakršno ženo pač mož ima. Ena žena ja modra in pametna, druga kakor koza, tretja pa kakor Sakal.'^Moja žena je pametna. Ko sta preji« prišla v mojo hišo, je brž vstala, da bi vaju po« (Nadaljevanje na 9. 'strani spodaj.) • Šakal je žival, ki je po svoji velikosti in p« lastnostih nekako a sredi med volkom in lisico, Prebiva po severni Afriki, Aziji, tudi na Grškem, in po Dalmaciji je polno tega spaka. To je tista »lisica«, ki o nji pripoveduje sveto pismo, da jih je silni Samson nalovil in z njimi zažgal filistei« ska polja. Te zveri je na Jutrovem vse polno, Cez dan se skriva po luknjah in puščavskih raz* valinah, ponoči pa pride na plan, kjer se celo noči v tolpah dere, tuli, laja, zavija in bevska, da ljudi ušesa bole. Drzna je sicer, ko vdira celo v šotore ter tam izmika, kar dobi, sicer pa jo strahojietna ln naglo beži, kakor hitro se Ji kdt postavi po robu. — Tak je torej JakaL Jr rfxäur* \ ifosi e Sydney ju Karavana kamel prenaia v notranjost 'Avstralije poito Se en lip prvotnega avstralskega prebivalca moškega spola Stara in sodofna JRvstraliia ....................................................................................................................J.............................................................................................................................«J.............. ima zmernejše podnebje. V notranjosti so velike toplotne razlike v raznih letnih časih ter med dnevom in nočjo. Tudi dežja ima notranjost malo. zakaj Avstraliji prinašajo dež vzhodni vetrovi z oceana, ki puščajo večino vlage v glavnem gorovju. Zato v zahodnem delu celine ni več rednega deževja. I u so obširne puščave, iz kater ili silijo poleti vroči vetrovi k obrežju, kjer povzročajo iestokrat veliko go-sj)oilarsko škodo. Nepovoljue podnebne prilike vplivajo tudi na rastlinstvo. Le 6 odstotkov tal zavzema gozd. ki je potisnjen na severni, vzhodni in zahodni rob celine. Proti notranjosti mu slede pašniki, tem pustinje in puščava. Domače rastline so nekoristne prav zaradi lega, pač pa dobro uspevajo uvedene koristne rastline, zlasti žil«, sadje in vinska trla. Metalec bumeranga Najbolj značilno domače avstralsko drp je evkaliipt, ki je razširjen po vsej celini' se je raznim pogojem za obstanek pristali! tako, da rasle bodisi kot zelo visoko drevo I 160 m višine, ali pa kot nizek, kriv grm Ver kanske površine notranje Avstralije namreč ?» vzema neprodirno grmičje večinoma evkalinii Ti so krivi, da so nekuteri avstralski notranil predeli še danes tako rekoč nepoznani, saj 6iav Ijajo evkalipti prometu ogromne ovire. Tudi prvotno živalstvo je 6 za tainošnje prebivalstvo brez večje koristi."Pa 60 svoj čas uve- Kaledrali tmydneyju dujejo deni in potem podivjani kunci, ki jih ne morejo zatreti, a jih lahko vsaj dobro vnovčijo; njih meso in koža tvorita važen predmet izvoza. Prebivalstvo tvorijo domači avstralski črnci (100—200 tisoč), k,i polagoma izumirajo, in jx>-tomei evropskih kolonistov, ki duleko prevla- Vvstralski črnci so posebna rasa. Borna tla 'Avstralije so prisilila ljudi k najpriprostejše-mu lovskemu življenju. V vednem boju za obstanek so si izumili preprosto orožje; zlasti občudovani bumerang je njih f>o«ebnost. Kot nekdaj so prvotni prebivalci razcepljeni v malo rodove, ki žive ločeno vsak v svojem lovskem okrožju. Izza prihoda kolonistov prvotni prebivalci stalno nazadujejo. Izumrli pa so že (leta 1876) avstralskim črncem sorodni lasmanci. Ko-lonosti so liliji večinoma iz Anglije. Prvotno so bili to angleški kaznjenci, ki so jih najprej nastanili okrog današnjega Sydneyja. Svobodni kolonisti so prihajali v večji meri šele po odkritju zlatih rudnikov leta 1851. Poleg protestantov je 20% katoličanov, ki so večinoma Irci. Avstralija je najmanj obljudena Zemljevid Avstralije iTfni • «Htm f Tki ■ ^^^é 1 • .r^mr. Avstralsko ^^bourne Ne bo odveč, ako napišemo dve, tri tudi o Idveh zanimivih, a večini našega ljudstva precej neznanih deželah. Dane« naj pride na vrsto Avstralija. Avstralija je najmanjša in b krati najbolj osamljena celina. Nahaja se vsa na južni po-lnti naše zemlje. Najbolj je primaknjena Aziji, kamor vodi do jx>!otoka Malake prirodni most otokov; sicer jo obliva zgolj širno morje. Zaradi te odročne lege so jo odkrili pozno, šole v začetku 18. veka in dolgo podcenjevali. Sele v 19. veku so jo prav prikleniti k svetovnemu go-ejMHlarstvu. V bolj ali manj tesni zvezi s celino je raztreseno otočje Tihega oceana, tako zvuna Oceanija, ki predstavlja ostanke ugreznjenega kopnega. Vzhodni rob Avstralije zavzema gorovje, vso zahodno polovico povprečno 400—5ik) m visoka Zahodnoavstralska puščavska plošča, dočim 6e vriva vmes velika Srednjeavstralska nižina. Rek je malo, a te so zaradi suhega podnebja večinoma brez gospodarskega pomena. Večji osrednji del celine je sploh brez odtoka k morju. Isto velja o jezerih, ki so le bolj slana močvirja. Večina Avstralije leži v vročem jKidnebnem pa6u. Le jugovzhodni rob celine s Tasmanijo Moi iz rodu Arunta v Osrednji Avstraliji celina. S Tasmanijo vred šteje Ie 6,300.000 ljudi (uiti 1 človek na kvadratni kilometer). Najbolj obljudena sta vzhodni in jugovzhodni rob celine z okoliši velikih mest. Notranjost je skoraji nenaseljena. Značilno je. da prevladuje in hitro narašča mestno prebivalstvo. V šestih največjih mestih, ki ima jo nad 100.000 prebivalcev, živita dve petini vseli iljudi. Polja in gozdovi ipokrivajo prav neznaten del avstralske celine. Poleg živinoreje, ki tvori hrbtenico narodnega gosjwdarstva, donaša največ rudarstvo, ki cvete v vseh delih Avstralije. Poleg zlata in srebra kopljejo vedno več železne rude, premoga, bakra in svinca. Industrija je v jjočetkib. Največjo važnost polagajo na volno, ki je vedno več predelajo doma. Promet je karavanski, ali pa se vrši po železnici in z avtomobili. Največja je prekocelinska proga, ki veže zahodno obalo z vzhodno, dočim' menda še vedno čaka načrt zveze med severom in jugom rešitve. Med avstralskimi jiokrajinami je zelo živahna trgovina, ki se vrši tudi po morju. Večina zunanje trgovine je odpadla doslej na Veliko Britanijo in njene kolonije. Važnejša mesta v Avstraliji so; Melbourne! Ilobart, Adelaide. Sydney, Brisbane, Kalgoorlie, Frementle in Darwin. Ko sla se vrnila, je Milan Ee čakal ujca in ga odvedel na Grad. Z velikim zanimanjem je Ma tnjev Matija ogledoval debele zidine in globoka, močno zamrežena okna zunaj in na dvoriščih. Po zavojuatih lesenih stopnicah sta prišla skozi straž-nikovo sobico na ploščad zahodnega stolpa. Lahna, prijetno hladilna sapa je dovajala vo-»javo pokošene trave. Okoli in okoli starodavnega zidovja je cvetela mlada priroda. V urniku je težko udarjalo niha>o, 6podaj v goščavi so peli preveseli ščinkavci in kosi; včasi je zakukala plaha kukavica Po povojnatih lesenih stopnicah sta prilla skozi itraznikouo sobico na ploščad zahod, stolpa ... Iz glasnega mesta prihaja sem gori le zamolklo didranje. zvonjenje in bučanje. V jarkem solnčnem svilu blešče strehe, okna, zidovi, bleske-tajo cerkveni križi in jabolka. Ljudje spodaj so majhni ko mravlje, konji ko hrošči, kolesarji ko muhe in vozovi električne železnice so podobni pisanim škatliram Po vrtu kranjske dežele, po plodnem Ljubljanskem polju lezejo dolgi vlaki kakor črne gosenice, se pomikajo mimo zelenih gozdov in gajev mimo rjavih kozolcev, mimo pro-belih cerkva in vasi, ki so napol zakrite z ovoč-nim drevjem. Daleč se širi zelena ravan, okrog in okrog obrobljena s hribi in gorami. Slika se vrsti ob sliki in v čudoviti, osvajajoči harmoniji se spajajo mnogolič-iost in enovitost, ljubkost in vell-castvo. Ob koroški meji se izza redke meglice kažejo strmine in goljave prekrasnih Karavank: daleč za Nehko Trato ostro prisekana piramida mogočne Kepe in zanimiva Golica, zapadno od osamele Smarne gore zadaj Stol, prvak Karavank, in Be-gunjščica dalje izhodno greben Košute, sivi obe-tisk Storžič. Kranjskega mesta varuh, in poleg ^a Mednj, vrh Med njim in Kočno se skriva svinčnat, Obir Visoka trdnjava gorskega duha, POln0?ni 8trani " Pofolgaslo Vranščico onkraj Save impozantne Kamniške planine s svo-Lmr , d v'e, razpokaniml pečinami, velikanskimi barikadami, skalnimi kopami, roglji in zobovi v «isto modrino neba. Na levem oglu se kopiči orjaška stražnica, široka Kokrska Kočna; njejPna det n stoj! ostnat stolp, titan Grintavec, Savinjskih gsa^ lz\0ln°,ge dvJ** ogromnem podzidju lepi vrh ostrorobate Skute in mogočna ?! j Med glavato pečevnato Brano in široko sedlo Nn°l»h™? 0 6P, Mieda s,ial™10 Kamniško ca H pen a lz,ho Gradu nizdol. Ko sta se vrnila, so Krajanovi že čakali s kosilom. Gospa Beti je bila dala pripraviti bratu dobro zabeljenih žgancev. Matajev Matija jih Jo pozdravil z velikim veseljem in ni pustil nobene trolie na svojem krožniku. »Vzemi si malo jegulje, ljubi svaki« ga Je izpodliujal gospod Krajan vljudno. Gospod Krajan je prinesel iz sosedno soh« gramofon, ga navil in dejal iglico na vi točo 1 okroglo ploščo. Dasi že vajen čudežev, je oslrmel Matajev Matija tako, da Izprva ni mogel ziniti no! bene besedice. Iz velike, svetle trobente je slišal moškega peli pesem »Pridi Gorenjci« Gledal v zvočnico, otipal podslavo, pogledal pod mizo in majal z glavo. Naposled pa je zaploskal z rokam« in znvriskal na glas: »Juh!« Stemnilo se je; zunaj so je ulila ploha. Gospod Krajan je odšel v trgovino, gospa Beti pa z.a hfep. ko malo dremat; tudi Milan jo izginil iz solie. Ma-tajev Matija pa je krenil v kuhinjo, se kratkočasil s kuharico in Ji pripovedoval o mllnarjevi Anki. »Naša gospodična ima tudi ženina,« je pravil» zgovorna mlada boginja ognjišča in marljivo lu. ščila grah. »Naša gospa bi strašno radi videli, da bi se vzela. Ime mu je Ribitsch. Službico ima majhno, dolgove pa velike. Naš gospod ga ne marajo. Ženin pričakuje, da priženi pri nas Bog v» koliko denarja. Gospodična bo imela pa komaj pettisoč goldinarjev dote.« »Kako pa, da veste vse to?« je vprašal Matajev Matija. »Hm... poslušala sem prl vratih, ko sta se prepirala gospod pa gospa.« »Veste kaj, prijateljica? Ta dečla, ta Jelora aH kakor ji je že ime, pa preveč rada viha nosi Ošabna je punca in napihnjena, komaj da me po. gledal« ... tìioq ne prizadenilt se ie branil gost. »lega pa ne, da bi iedel kače!..., »Bog ne prizadenll« se je branil gost »Teca pa ne, da bi jedel kače! Kaj čudno se mi zd? da gre vam drugim ta golazen tako v slaitl Ali Sle res onegavl, no, to moram reči na ne da h vam hotel kaj očitati I Mene pa ne sili?te nič v<* Uubf sesTrn«66 ŽganCeV' hVa'a tn0mo|f p'rt i?p.anski cerkvenikl Kje pa «r 'ÄÄo liivo^pogU;6^ «drž- »Veste kili, priiateliica? Ta tlečla. ta Jelora alt kakor ii ie ie ime, pa preveč ruda viha nosi...' »Res je hudo prevzetna, res, pa reva menda sama ne ve, zakajl Le zavoljo nje pojdem drugi teden iz službe. Zmeraj, zmeraj me psuje in muči in rentači nad mano, nikoli ji ne morem ustreči. Bliža se že močno tridesetemu letu, nekaj zob ima ponarejenih in lasje tudi niso vsi njeni. Ker so jt izpadali, si je umivala glavo vsak teden po dvakrat z vinom, žganjem, rumom in kaj vem s čim, pa ni pomagalo prav nič. Potem so ji kupili prl Iasničarju lepe kite za trideset goldinarjev. Njeni pravi lasje so rdečkasti kakor vaši, nanje si pa liolaga iu spleta kupljeno kite Bog ve katere ženske« »Pa jo Ima tisti ženin hudo rad?« »Ne vem, menda ne bo sile.« »EJ, veste kaj, prijateljica? Kadar pride snu-bač kaj sein v vas, ga moram malo potolažiti, da ne bo prežalosten, ker noče gospod Krajan ni« vedeti o njem.« »Lei O. lei Prav Imate I Samo pazite, da vas no slišijo naša gospa! Bodite previdni in nikomur ne pripovedujte tega, kar ste slišali od menel« Matajev Matija Je obljubil kuharici, da bo neznansko previden. Pogovarjal se je še nekaj časa z njo, potem pa Je šel v svojo sobo ležat in kmalu zaspal ob enakomernem šumenju dežja. Ko se Je zbudil, je sijalo zopet sonce z umitega neba in risalo okenski krii na mizico. Vstal ie in premišljal, kaj bi počel; tedaj pa je kuharica pri vratih pomolila glavo v sobo. »Sta žo tukaj, gospod ženin in njegova mati!« ie Šepetala. »Kavo bosta pil« pri uas in poznoje se gredo izprehajat z našimi.« Matija, radoveden, kakšen je ženin oholo Eleonore, Je Sel takoj v obednieo. Ko Je zapr r".r f" "bo* Je obstal par trenotkov. V sosednji sobi je slišal tu I« glasove. Počasi je odprl vrata, O psu , kiiii&M vù£k SKORO 100 LET STARA ZGODBA IZ NASE VASI (Zapisal f Andrej Mejač.) t.e prej omenjenim se Je pridružilo Se več akih fantov, ki gredo ravno pod vrh in so naj-|j silni ter vsakorečni, tudi Simnovoc jih ni miei zapustiti, dasi se inu jo stvar zelo neumna leln. Posebno jih je pa ohrabril stari vaški ko-»r, ki jo svojim sosedom in vsej okolici izdeloval tozove in danes sosedom pripovedoval, kako se kol rokodelski pomočnik vozil po ogrskih gmaj-lah, ko so jim volkovi kar na snni skakali. Ko je minilo po domovih jutranjo kosilo, so e naši možje zbrali ob glavni cesti ter jo mah-lili, kdor ni imel puške, s sekiro Čez ramo, kar ja po »tovorniški cesti«, kjer so hodili pred sto ti gorenjski tovorniki v Italijo, čez »Staro rim ko cesto« v Sidol, kjer pravijo, da Je tekla »Sa-K. čez »Koprivnik«, kjer mislijo, da Je tekla ekdaj »Kokra«. Onkraj Koprivnika se Jo odločil n del na Vodice, l'usence in Torovo proti Zalogam, drugI del pa mimo Voklega nazaj v brni-ke gozde, tako da so prišli pri Vogljali iz gozdov kupa j. Vogljancl, ki za taka podjetja niso bili nič aj navdušeni, so se smejali, ko so občudovali nokre čevlje in premočeno obleko našovskih ju-iakov. Popoldne in proti večeru so je sneg pričel užiti in pri hoji udirati. Pustili so vsako sled, ker tudi oče kolar ni ojili sosedov več navduševal. Prišli so polagoma ia Lahovsko polje, kjer niso bili niti tri četrt ure id domače vasi. Tu pa opnzi eden, za njim drugi In tretji na inegu veliko žival, ki je skakala sem in tja, sneg ia se ji je udiral. Videti je bila zelo ztnučena. I "Volk je 1« zakriči eden. >VolkI< ponavlja drugi. Mesto je bilo na 'imnovcu, da reši svojo lovsko čast In volka istreli. Toda Sitnnovec ponudi puško Bvojemu so edu._češ da je sam preutrujen ter se upre na . Dsedovo sekiro. Ta vzame puško tn skoči naprej, sa krdela pu za njim. Vsi še med potjo ugib-ejo, kaj bi bilo vzrok, da zver no beži? Kolar a jih pouči: »Volk je prav lahko obstreljen, zato taj se mu nihče ne bliža, in zato tudi bežal te t)o. < Tedaj poči strel: »bum« - ena dva - burni« »Volk je mrtev!« vsi iznenadeni kličejo. Eden izmed njih mu Je s topimi ušesi sekire lai še eno čez čelo, žival je malo pobrcala in se teknila v sneg. Medtem so je znočilo in stemnilo Če i našov-tko ravan. »Zdaj Ima zadosti,« kličejo vsi veseli, »dobil je, kar Je Iskal med OoreujcI, kdo ve, kje ima domovinsko pravico?« »lies, mokri smo In lačni tudi, pa naš trud le nl bil zastonj. Zdaj bomo lahko »Vogljanomc povedali, ki so rekli, da trape lovimo, da smo mi volka pokončali, mi Našovci, lz naše vasi smo gal« Megla mraznlea se Je vlegla čez ravnino. In rtcer tnko gosta, da je komaj sosed soseda videl, štirje junaki so prijeli žival vsnk zn eno nogo n bila je dovolj težka, da so jo počasi nesli pt> visokem snegu. Vsi radovedni so ga jeli otipavati. Bil je lepo rejen. Kolnr, ki je imel danes med vsemi skoraj prvo besedo, je dejal: »Veste kaj, možje in lantje, kaj vam povem; ta volk je grozno debel. Mislite si, koliko škode je moral že narediti, koliko je požrl ovac, telet in prašičkov. Zato vam rečeni, še «Novice» v Ljubljani, katere izdaja naš rojak doktor Pleibas iz Kranja, bodo o tem pisale in čast naše vasi po svetu med Kranjci raznašale.« Med takimi ln enakimi pogovori so prišli naši junaki v vas. »Kam gremo?« vpraša eden. »Kam le?« rečejo drugi. »Tja, kjer Bog roko ven Dioli! K Oborhul Tam. kjer smo današnji dan pričeli, tam ga bomo tudi končali.« Nesli so žival v hišno sobo in Jo položili na tla. Mati so kuhali večerjo ob avitu loščerbe pred pečjo. V sobi ni bilo luči; Janče, ki Je bil kol namestnik gospodarjev ves dan lepo doma, je prinesel lojevo svečo v sobo. Želel si je volka natančneje ogledati, tudi drugi so ga želeli pri luči videti. Janče ga obrne, pogleda gobec in noge, se posmeje in reče: »Ta žival ni volk, mislim, da je velik mesarski pes!« Ni mi mogoče povedati, kako so te besede vse navzoče pretresle. Večina je obstala kakor okamenela, kolarju je padla pipa lz ust In je dejal: »Saj sem si mislil, da Je za volka predebel, mogoče pa da zdaj na zimo, ko so prašiči debeli in dolge noči, se tudi volk poredi!« Zdaj pristopica prav polagoma lovec Sitnnovec ter reče počasi in previdno: »Slišile, sosedje, naredili smo res veliko neumnost. Edeo je prej rekel, da bodo Sa časopisi o nas pisali. Prav res, da bodo, ampak ne v našo čast, temveč v naše zasramovanje. vsi sosedje se nam bodo posmehovati in nič čudnega ne ho, če kdo še kako pesem o našem volku psu zloži. Ali šo veste, kako je bilo ono leto, ko Je Košeu na Cerkljanski dobravi konj poginil, pa ga je do potoka «Uakovca» zalegnil, da bi ga z vodo spira! in Iz kože deval? Sosed Košar mu Je pomagal, pa sta prišla oba v pesem, ki so Jo nagajivi fantje popevali mesece In mesece po cerkljanski in komenski (ari In vse Dohravce dolžili kakor kon|ežrce, dasi ni Slo za drugo kakor za konjsko kožo. ki jo je Košec nerad konjaču odstopil. Zato pravim, obljubimo si nocoj, da bomo molčali. Prst na usta In se ne podati!« In res, vsa vas je vedela in molčala. Fantje so pa žival dvignili in odnesli na Gmajno. Delo ni bilo lahko, ker Je bila zemlja globoko zmrznlena, a z združenimi močmi Je le Slo. Pes Je bil zakopani Toda ne za dolgo, kar bomo kmalu slišali! Ravno čez en teden te bil spet ponedeljek in tržni dan v Kranju. (Irunlar Sitar na Bregu Jo zjutrat zgodal izvlekel »kripo-t izpod dere. oštrgl|al svojo kobilo »sirko«. li nataknil komat z jazbecem In svetlimi »šajbami«, naložil pet parov cvilšnih vreč, vsako s tremi merniki pšenice in se odpravil na trg v Kranj. (Nadallevanie prihodnjič.) Košnjo je oddajal Meta se je poročila, pa je imela smolo. Mo* JI je kmal u umrl ter ji zapustil precej dolga in dva otroka. Soduija, ki vse tehtno uredi in za vso poskrbi, je nedorasli deci določila za varuha strica Franceta. Vaščani so se tej odločbi muzali, France je pa zadevo vzel za resno. Gladil si je razmršene brke in tuhtal, kako bi najhitreje in najlažje prišel do denarja, da bi pomagal sebi in uradno natovorjeni družini. Hotel se je vsaj enkrat v življenju izkazati moža. Vedel Je pa dobro, da s poštenostjo ne bo daleč prišel, zato je uporabil zvijačo. Odpravil se je zdoma in utrujen priSel na prelepo pivško ravan. Zeleni travniki, ki jih je nič koliko, so čakali na kosce. Usedel se je na obcestni kamen in prekrižal roke. Z Gore je pihal lahek veter ter mu hladil razgreto glavo, kjer so se mu gnetle misli in kuhali naklepi. Pa je po cesti privozil voz. Trije možaki so sedeli na lojternicah in upirali oči v sočne travnike France je škilil z drobnimi očmi, pa ni prepoznal nikogar. Zdelo se mu je, da so možje iz dolenjskih krajev in da bi radi vzeli košnjo v najem. »Hej,t Je zaklical oni, ki je vozil. »Ste vi gospodar7« »Zakaj bi ne bili« je prešerno odgovoril France. »Košnjo bi radi zaarali. So ti travniki vaši?« Nerodno je bilo to vprašanje Francetu. Popraskal se je za ušesi in dejal: »Dopade vam trava, kaj? Gosta je kot konjska griva in zrela za košnjo I« Kupci so poskakali z voza ter se približali Francetu. »Plačamo, kar bo pravi Travniki so ob cesti, za nas, ki smo od daleč, so jako priročni. Kar udarimo, pa bo kujičija gotoval« Mencal je, pa so silili vanj, naj jim odmeri mejnike Sam Di vedel, ne kdaj, ne kako se je znašel na travniku. Bredel je po rosni travi in s stO|>injanii določal mejo. Vsled slabovidnosti je kaj nerodno križaril po parceli. Najrajši bi jo od-kuril na cesto, da ga ne bi zalotil pravi lastnik. Pa se je junačil: »Saj je svet velik in trava rast* za vse. Nai jo pokosijo, odpeljali je itak ne bodo!« Stisnili so mu v roko aro ter se domeuili, da začno s košnjo jutri zarana. France Jo je oaglo ubral po cesti, kakor bi mu pete gorele. »Dobro, da me niso vprašali po imenu,« se je tolažil. Zavil jo je navkreber po stezah čez Gore. Drugi dan so možje kosili. Komaj pa so raztrosili redovje. Je prisopihal lastnik. Možak je klel in zahteval odškodnino. Stvar bi bila prišla pred sodnijo. če bi le vedeli, kdo jih je tako nesramno potegnil. V gostilni so sklenili veljavno kupčije ier jo primerno zalili. »Za aro oas Je pa le potegnil,« so si očitali. O navihancu pa ni bilo ne duha, ne sluha. Sele čez nekaj let je zadeva prišla na dan. Medtem je pa France žo davno zapil denar, živina pa je požrla seno; le otroci, ki jim je bil France varun, niso dobili ničesar. Za dobro voljo Zdravnik: »Kako pak! Za kosilo ste danes pojedli tri krožnike Juhe, telečjo kračo, šest cmokov, pol sira ter vse to zalili z dvema lilrotna vina, zraven se pa še čudilf ter pravite, da vam je danes slabo ter da nimate nobenega teka.« Bolnik: »Saj ni tako, gospod doktor! Teka tudi prej nisem prav nobenega Imel.« (Nadaljevanje s 4. «frani.,) zdravila ter je odrezala kos svojega plašča, le da bi mene ne budila. Potem Je vse uredila, da je bilo vse v redu, ko sem vstal. Tako Jaz nimam nobenih skrbi In težav, zato tudi niti ena bela nitka Se nI zašla v mojo brado. Moj drugi brat trna ženo, kf -Je kakor koza. Ce Ji reče, naj pomete, gie pometat, če jI veli, naj gre kuhat, gre kuhat, če Ji ukaže prati, pere. Ce ji nič ne reče, pa nič ne dela. Zato Je njegova brada pol bela, pol črna. kakor sta videla Žena mojega najmlajšega brala le kakor Šakal. Ves dan bevska ter venomer nanj laja in se dere. Moj najmlajši brat mora poslušati njeno zmerjanje od zore do mraka In zato le njegova brada bela kakor mleko, čeprav je Izmed nas treh najmlajši " G. h i ZA MAŠZ IOJUSS (Dalje.; ► 2 -1TTift Zf-utu, uoaut. naa^ia. .mm b. 'X VL: pr r. i-zur, c r'szz&i-t* f :»frTf. ti »c lenitami iit T,nu. t: «« £1 t rr?»l- u ni »cr-t t: « ""ca * men. Hiu-iil 50*»ari mi »t ni nu licna* 7 on iiiiii.t li v. razume 11 mnog ki gt šuiiL D^j iTi»ei imiinei uaa~u: i itesi co Zi.uni t lemme, i; n niu namernem 2i Hü-tei* .11 t tt er. st nii mainnnanei. zav- t«E jin ziiéam su uim«>i xk&cttc trpete zoniciir iisst: a žaiirve itesene 7 ona secai Pienečet 11 I.aiii niste miei: tz. cui ü a m noria 11 oafnvariaia padi*, «rte iu ta i-:" nrrri a £iiixiufca zuapauu TJL Zrnf-z Tiri ra m jrenudla : zimnn ud u Ere» i« itü: pmae Lu.t. jrreóer F~a st znj>e: iy »ansah 1.1 fse. HIT se aia t nll: przz*ezh^ 5La ra saaza v ^ w t ^rr. kculiI rwfi a »t a- bnna," T »:•«. ►OL st:- B:<£ Ir b: reit ao Eter Petron c : :>: à u-: t; ti ra.1 Zlu s:- tt»» zaprla trka £z: 2 ut i öe«A.*? iä tri starila'« »Za tutor t 2J.TI rs.i ? « fe odimi] Balm ki j je dob£ Mir rwo »t3.0 bistrijo ia 5e pretehtal počete pre-ir:%ega dee. »Sahna krivda ie Preveč rr» ve napil a: potem pa sva, mesto da iva se vrnila domov, stala tam ter ogledovala najina zlatnika ... in razume! boi. da nihče ne more verjeti, da nami Yt kdo podariL Toda. da ao vpričo vseh postopali z nama kot t tatovoma, to me grize. Pripravljen bi bil znova razbiti no» prvemu, ki bi izrekel tako besedo!« Pleza ček pa je kar naprej joka! in obupava!. Medtem ita vstopila dva stražnika, in ne da bi_a da'a dečkoma kakino pojasnilo, sta fu odvedla v komisar evo pisarno, kjer sta se znaila pred mojstrom Petronom. Ko >e ubogi možakar videl, da se dimnikarčka «noči tasta vrnila, je meniL da sta zablodila ali pa se lima je pripetila kakina nesreča. » bojazni tu ie pričakoval vso noč. Upal ie ie vedno, da jn bo vsak trenutek zagledal pred seboj. Ob ton pa je. pobit od bedenja in strahu, hitel na poncho, da ie pn a vil pogrešanea. 7tmka: pa je zvedel da sta bila prijeta za-raa: pr.anosti ic kra:.e. »7o }t nemogoče'« je ugovarjal mojster Petro*. »Bržkone nista moia.« Ko pa ju ie zagledal pred seboj in ie bil prepri-čan ca gre dejansko za ta dva je njegov obraz lato tLrj! irra.z, da sta oba obstala nema in trepe*.a>oča ter nista imela poguma stopiti naprej. v**àtrle res*»« je izbruhnil z na- / » . . —.v, . c «»n fittemi «c-Kt-ii dimektrčk. le cista poze,h i„ « r.rth?tiaffii ptftU pobüaü proti ujm,*. .TL r*S t K- Ul'J !>»'•«« imet kikor je m, tj •V,ber ,fa B » Pred sekti darvi ritmtlil » tetu prijet ztrsdi p^aCerui. iu krsi«?. ^ Ee'' ,kr>t'] dečko i» M obmil prob Bì-iee. ttior d, t, ,e ho.eI pou^ü „ ß»;ia ie kote' nforirjiti. »Oo je nedolžen kakor ju.. v'ü'^r'. ^ " '"ao T t*1"10 O ti prifepwec dal klab l£;ed U. kuo h. te iUlaJ' Preklet bod, tren.-ek to M® ti zaspal lt(i otrok»!. Ko je Balu. iliUL da M aa U načia poj« op, z »pa. ie irtabii bč nnaa. P ^ 1 ^"tLf0'"^.-,1''^0"' ^ M prekliiete «rojil W. to. «jgAU kf>oi»oTaaie ki vaaa 'H-±.l' -1 iM-mii r>i lil ait-j . * rzkÜksil divje Idilo, ouaticn it 'oni. « 'ei»; ni uiiijie Kirn o-Ui-j-iL tuir it m t -tix. .Pred-"r.iniHiiim i:i r«i ra - »etri Janen, r'.i -rnaia tuar-i i- uau ie. ker nun » aiiaia ninir: i it St rta» dala mni^i in'.. niii^r-id ''-.i.i frii'i r.: liro: nato nanu m c.i . ./ .-"n i..^. : ■ i.i u.- iti m včeraj nilir-i'-'i« 1 nteni ü : ta t*i i :-i.T ii f. i dtanik« m m J-^i it -e p re lani Dumte- rj:;n t «i t-rih: z-uzrižecimi iirr-nn. ■ n»a i:.rr-i i.. i »irt Bilia, »in ti tt naimt «riira iz- "Ca. *• - r-"i sti ve irrm nanntiit i is: ;*:iì:t.i. t i" Adi ai Vii-ian-in... m l.n-si ruiru ó J.rr:»u i-.eriika 69.« ■~Mw nnnir r-i-lü-:. a :: mi ja je pre-I;lii i linmsia- »Aataiiu.« -Ii-niizi i.aou it iar-iihi.i la eva neki dimnu. < NcTiannmt s* u t ttire^i prekinil; BT*nmiii «t u titi-.ii::.! ; [;-f .Hvaležna vana lian. in Mira I- - - ia: : citi drugim go-vori.fc p šntliisi « Knmu.ar il « padslal ti je to prekinitev filtb: razlasti • No s Bt.ia. ti ti :t bi! že cp-ocicjel, je najilo od-fororÜ: »Potem it grofica hotela, da sva rajtrkovala z aio in oieoo hčerko Da. da. nikar te ne smejte! Res je tako. Strežaj Jakob nama je, kar preveč postregel z jedačo in pijačo! Ko sva odšla, je gospa groiica darovala vsakemu zlatnik in tolar za opravljeno delo.« Mojster Petron se je popraskal po buči. »Meni se zdi, da ti si »se to izmislil,, je dejal nazadnje; »toda pazi se!< »Ne razburjajte «e,. je dodal komisar. »Grofica ima bržkone telelon v hiSi in takoj bomo zvedeli, kaj je resničnega v tej zgodbi.. Plezaček ni rekel niti besede, tako je bil obnemogel. Cutd se je v resnici krivega. Komisar se je za nekaj miDut odstranil. Ko se ie vri.it, je imel njegov obraz spremenjen izraz. Približal se je Balinu, mu položil roko na rame in rekel: »Nisi lagal, dečko, in vesel «em, da «em se prepričal, da nisi tat. Tudi tvoj tovarii je nedolžen. Mojster Petron.. je dodal in se obrnil proti njemu, »ne smete «e jeziti na fanta! Denar, ki sta ga imela pn tebi, je resnično njihov in izročil vam ga bom. Ml allega dečka lahko odvetete « seboj, ker je samo jokal in trdil, da ni izvriil tatvine.« »A jaz?« je vprašal Balio. »Kar pa zadeva tebe, je stvar čisto drugačna. Obtožba, da «i tat. je propadla; toda upiral «i «e stražniku ki je izvtjeval svojo dolžnost; žaUl «i ga, gnzel m pljuval vanj...« »Kar nama ni hotel verjeti in naju je vlekel po cesti skozi množico kakor zlikovca « »Stražnik je rriil svojo dolžnost. Ce si se za-veda! svoje nedolžnosti, bi bil moral ostati tih in ouren pa počakati da bi se bila izkazala pravica mesto da ti se opiral. »Lepa pravica! Kakor « tatovoma «o postopali i nama. pa bi «e rrhu tega moral ie tisočkrat opravičevati m zahvaljevati!. »Brzdaj svoj jezik' Saj si ga ie dovolj obrusil »t pt. moister Petron morete z malim oditi: tu imate denar « «e J^'?S0:a" ?eir0D- ki »? ««»• "«<>«1 resnico. " !t Balinom, in i premolimo glasom je ve, ganjen prosU: »No. gospod komisar, postite ie njega. Ni prav tod. saj «e j« le branil... StraVaik gP. jI »Nič De pomaga, ne morem,, je dejal komisar vrata ln « i« vrgel prijatelju okoli !» »P»»«L kajti, če « to storil zato. da" ie br«Ü"«amcga sebe pa tudi prijatelja; zato je prav, da deli t-njegovo usodo. »Ne, ne; vrni «e domov z mojstrom Pei nom,. je dejal Kalin in mu vrnil poljube, .ß^ vide!, da rne b-jdo imeli tu «amo nekaj dni S oisem storil n ibenega zločina!« a' fn ubogi fant se je «kuial smejati, da bi tolažil prijatelja. po" Plezaček pa kar ni hotel slišati, da bi odtrgal od tvojega tovariša; toda stražniki so a' zgrda ločili od njega. Moj»ter Petron pa je prj: | Plezačka za roko in mu rekel: »Pojdiva. Ti, dragi Balio, pa mi odpusti, J. sem te krivo »odil.. Ko boš pro«t, te povedem kino skupaj « Plezačkom, da «e ti oddolžim . Balin «e mu je z nasmehom zahvalil, medtem ko so ga odvedli nazaj v zapor. Ko je mojster Petron odšel « policije, je dejal Plezačku, naj mu pove še tokrat vse, kar se je bilo pripetilo; in končal je z besedami: »Ce bi «e odpravili h grofici io ji povedali da je Balin zaprt, bi nemara ona našla kakSnó sredstvo, da bi ga takoj izpustili!« »Imate prav, mojster.« Toda Plezaček ni imel takega spomina kakor Balin: nič več se ni spominjal grofičine hiše in tudi oi več našel poti, da bi šla tja.« Ko «ta z mojstrom Petrom skoraj celo -aro blodila okoli, je moral končno priznati svojo ne-vednost in «e napotiti z njim proti domu. Srce mu je bilo prepolno bridko«ti, ko je mislil na svojega prijatelja v zaporu, kateremu zaradi svoje pozabljivosti oi mogel pomagati. Ko sta prišla mimo neke trafike, je moster Petron stopil v prodajalno, da bi «i kupil tobaka, io je dejal Plezačku. oaj ga počaka zunaj. V tistem trenutku pa se je približala malemu dimnikarju neka žeoska z zlohotuim obrazom in mu rekla: »Pojdi z menoj, imam dimnik, da ga ometeš.i »Prav rad,, je odvroil Plezaček, »počakajte, da obvestim mojstra.« »Je li to mož, ki je odšel v prodajalno?« »Da« »Sem ga že sama obve«tila. Pridi.« Plezaček oi videl, od kod je bila ženska prišla. Zato ji je verjel in šel za ojo. Stopil je v vežo velikega poslopja. Sla sta skozi dve dvorišči io ko sta «topila na tretje, je ženska odprla neka vrata t pritličju, spustila , dečka naprej, in rekla: »Pojdi naprej; a pazi, kam «topiš, ker so tu stopnice. Stopi po njib nizdol.« Medtem je zaprla vrata. Plezaček je bil nemalo iznenaden, da bo moral iti v podzemlje omeUt dimnik. Vendarle je ubogal, kakor mu je velela babura. io ko je napravil kakšnih deset korakov po «topnicah nizdol, se je znašel z njo v podzemski izbi v nekakšni beznici, kjer je morala biti rečna noč, kajti na bruno obešena leščerba je razsretljerala sobo, ki je imela samo eno. navzgor te odpirajoča okence, opremljeno z železno mrežo ia « «tekli, zastrtimi z gosto pajčevino. V beznici je bilo nekaj po«topaominu pa 60 mi ostali kot tniši-častl mladeniči, s katerimi 6mo se urili večer za večerom. Posebno navdušeni 6mo bili v jeseni, ko smo se pripravljali na dijaški praznik 8. decembra. Pino ie sestavljal nove simbolične vaje za dekleta in fante, mi pa smo 6e vrteli na drogovih in bradljah in se urili za dijaško akademijo. Naš voditelj je bil sedmošolec Pina To vam je bil fant od fare! Sestavljal je govore, slikal kulise, nadziral glasbo, dekleta in fante pa je naučil tako lepih vaj, da so jih ljudje gledali z istimi občutki kakor poslušajo v srce segajoče pesmi. Posebno velik uspeh je imel s sestavo »Gor čez izaro«, ki so jo izvajala dekleta v črnih oblekah ob sprem-ljevanju moškega pevskega zbora. Za naš praznik smo Tmeli vedno polno dvorano gledalcev. V prvi vreti je sedel 6am škof dr. Kar- PRAVNE NASVETI Bivši orožniški narednik. I. D. V. Za rešitev vaše zadeve je pristojen Visoki komisariat Ljubljanske pokrajine. Obrnite se tja s pismeno vlogo, v kateri točno obrazložite svojo prošnjo in jo opremite z dokazilnimi listinami. Za naše dijake medicince. Te dni je bil razglašen zakon, po katerem so z vseučiliškim letom 1941-42-XX slovenski dijaki, prihajajoči z medicin-sko-kirurgične fakultete ljubljanske univerze in rojeni na ozemlju, ki pripada tej pokrajini, če se vpišejo zaradi dopolnitve svojega študija na univerzah kraljevine, oproščeni plačevanja šolskih in dodatnih taks. Ta ugodnost pa ne velja za dijake, ki ponavljajo polletje'in za tiste dijake, ki niso vsako leto opravili izpitov po učnem načrtu, določenem po fakulteti za prejšnje leto, ali ne več ustreznih izpitov iz njih ali iz takih, ki bi se po presoji vseučiliških oblasti v celoti lahko šteli za enakovredne glede na omenjeni načrt Odpoved službe pisarniški uradnici. M. C. Vprašate, kakšen rok je predpisan za odpoved službe pisarniškemu osebju v zasebnih podjetjih. - Ce ni dogovorjeno drugače, ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za uslužbenca, smeta službodajalec in uslužbenec službeno razmerje razdreti s pretekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi Po dovršenih petih letih službe znaša odpovedni rok tri mesece, po dovršenih 15 letih službe štiri "mesece in po dovršenih 20 letih pet mesecev. Odpoved najema mlina. J. T. 0. Kupili ste mlin in bi radi sedanjemu najemniku mlin odpovedali. Najemnik se pa izgovarja s stanovanjsko zaščito in trdi, da mu ne morete odpovedati. — Tudi za mlin, ki ga je prištevati med poslovne prostore, velja odredba o stanovanjski zaščiti. Po tej uredbi boste mlinarju lahko odpovedali, 5e je mlin potreben vam ali vašim otrokom za opravljanje mlinarske obrti. Povišanje preživnine. B. J. J. Nezakonski oče je bil svoječasno obsojen, da mora plačevati 200 dinarjev preživnine za svojega otroka. Ker so se razmere spremenile, bi radi zvedeli, ali bi mogli zahtevati povišanje preživnine in za koliko. — Vsekakor lahko predlagate pri sodišču, da se preživnina, ki jo je dolžan plačevati nezakonski oče, zviša na sedanjim razmeram in očetovim dohodkom primerni znesek. Posvetujte se s sodnikom, ki gotovo pozna vaše in očetove razmere ter vam bo mogel dati potreben nasvet. Prirastkarina. E. J. Prodali ste zemljišče in ste se s kupcem dogovorili, da bo on plačal pri-rastkarino, s katero vas bo mestna občina obremenila. Ko ste prejeli plačilni nalog, ste ga poslali kupcu, vendar se on ni zmenil za plačilo, zaiadi česar vas je mestna občina nato rubila, kar vam je povzročilo precej stroškov. Vprašate, ali je res predpisano, da mora prirastkarino v vsakem primeru plačati prodajalec, kakor to trdi kupec. — Po uredbi o prirastkarini se ta davek načeloma izterjuje od prodajalca. Prodajalee se pa seveda lahko * kupcem dogovori, da ima on plačati prirastkarino. Ce ste se vi res tako dogovorili in kupec ni izpolnil svoje dolžnosti, ga lahko k temu s tožbo prisilite. Odgovoren vam je tudi za vse stroške, ki so vam nastali, ker se ni držal dogovora. lin, dolge vrele sedežev so napolnili meščani, zadaj pa so se gnetli dijaški tovariši. Včasih so gledalci tako ploskali, da bi morali to ali ono točko ponoviti. Pino pa je rekel svoj odločni »ne!« in že je stala na odru nova skupina in čakala na nova uspehe. Kako lepo je bilo po tistih prireditvah, ko je prikipevak) navdušenje do vrha, v 6rcih pa smo čutili zavest zmagoslavja. Zt v prvem letu sem 6e v mestu docela udomačil. Poučeval sem mlajše dijake kolikor je bilo potrebno za stanovanje in kos kruha za pribolj-lek. Hrana v dijaški kuhinji je bila namreč pičla, dopoldnevi brez zajtrka pa neskončno dolgi. Ne glede na telesne stiske in težave pa sem 6e počutil med mestnimi fanti prav bro. V telovadnici so me morali celo ubogati. Pa če ni šlo zlepa, 6em tega ali onega lahkomisleca zgrabil tudi za lase. Kako tudi ne? V V6em mestu bi lahko n* prste preštel tiste, ki zmorejo veletoč z obrati, pa salte na krogih in stojo na rokah ..I V domači vaei je polagoma prhnela zapuščena bradlja pod češnjo, v daljnem mestu pa je ponosno hodil Tomaž, ki je prejel iz Ljubljane prvo povabilo: »Pripravi se ia pridi, da boš nastopil V vzorni vrsti na veliki akademiji v unionski dvorani.« Zahvala Podpisom „esniai Mnriit Volčkovt vb« «lev 3? žujmiit Š. lente nt Doienisaen st are' »epe larvai.iuieir veš renien uprov zt lOTiaiam irniente poaporc Kokcr nitrt sen sporoči« svoje pererc. sen preis« pc poiuv uc so _r»omoiiui-o»e' na-t>čnic* •rr potarne u simioTBnisiit niic K m tf poporeit ie-ituerit JV42 Bus »en ' ssirein stisr. zen m te pooiiore if vre poseDnc ooDroOošifc Do-moljuiiovt na'ocnict porr osiait lud « iiodoce. . Domoljub* spiošm rerìrien siovensa. arno 1 Iiis leoni* priporočan vsakemu Voičaove »o; " marce 1942. Lešnjak Marija. .Na: «pa; It det e r v soi iapem uvoai. v CI 2 Z L L T Zavod daje posojila pod u t j f osi t j e v lastni bi » i ugodnejšimi pogoji poleg dekliike iole Širim knjižice : ei am'. >I>eklew bi ftau >1* ff pnrrhvtn Tf Liijiik» staaej» 71 "-n. kiijitiei >I»a <>«• •< 11»M» 1» 11} i ll >■» «-lik: leoetet (mdf 1 IV.) pt »laeeu 1 M hrt ker «iwpii* d't »levi tki — Vse kujiiit latiti «uidi< dobil* pr, cpriTi iu Kaacuikii » t Mladinski luivik. Stari irr iti Črni gaber ttRlB itili ■■ožin* po atotai ceu Ponudbe ie poYebric p'slat: tato; na uprite .Dunioiju'.i»* poc žievilno 1SJ&2. Topinambur — nadomestek krompirja. Topinambur se imeni, je rastlina, k. ima M.7 % sladkorja. 8.1 be.'jakovn in l.f insulina. T vre, je topinambur jz-edoo boga: sladkorja. Stro-koirjari trdijo, da je topinamburjeva domovina A mer. ta. kjer u> ei pridelovali tkmoinji domarmi od un. »e je rati.ril t F-anrijo. Hi pe priprl do ve jave. ker j« t B;im usf.eši» tekmoval krompir. Topinambur spada v rod soočate ia vsebuje nekaj man; hranilci snovi. kakor krompir. »rzoparllnlke. gnojnltne Črpalke. Gasa. t 10 letno garancije sodi Podrta! Ciril, Ig 147 pri L^obijani D*h LjeMjaae pustne o>-4»'io n pn sat upriaoru. tiurat Smeha mod eledar: m manjkalo K vaia vsen.. t. se s» potrudili za polene rarvedriio. r»EDir za prüfe Pri n.tl, tirmilrKlfe 1^-dic |.-a~-i tei trt- r»«'. nrtu ;r t" ""iuni i luI-m »»/j p-».,* w „ : »rr«"iT • i'.00"" V™**"** ttétaai «r L«', r»" .«.'sji'i?.'^ i-1 v-* ^ ' («nun alito « Hw^erij» (m Ljakl m. titertki rt.1 __u® nii.nui fui .al ocüst rnapre. ! a j9süi* •W^J'j Najstarejše ljuba vno pismo Ne Staren Ka:d»jsKen so imopal ljubavno pismc k sodijo, a» je najmanj SW00 let tiare t«* najtori najstareiiK- ljubavno pismo, to' Jin cve: imzm. Pisani j» nt malo kamnilne piwrico, t « trte vanjo vretan- kakor to tiste cane Msal. »Pisrnef r pite mlaaenič u slareg» fcai»-lona ie- k bilo na men r no net ienski v kiu-u-oavnen. metu. Srlarvanum. t. je netite Za pomlad 1942 \'an nud: ieiezniria ie zaiope poi.ied-lskiti g'rojev Pr. StuDica, Ljubljana g&tptesreitka cesta 1 razne noliedeìskt sto e in orde, brane it plue*. èrpaik» 'n cen, pnoiničnt črralte in rezpr-ilc ke. štedilnike, vuzne dvisflio-. kot e vseh vrst. vw predmete it kipt -nice. nirež(> u ueraje. posiodiUj-ke loirebščitie. »er;a>eii jedilni pribor. febei artko orodje Jtd_ i'd. N t k • p t areet teleta ia drugih keria tamkaj, kjer dandunet sloji Sippara. Tiste pismo te tako le glasi: >Naj bi božansko sonce vtekdar raifve-Jjevalo is ogrevalo tvoj» življenje! Pišem ti. ker hrepenim po novicah, kako te tebi godi. Nagle mi poročaj, kako ti je. Zdaj prebivam r Babilonu ter tem ves nesrečen, ker te že toliko časa nisem videl. Piši mi, kdaj pndei! — Vroet je preteklo ceuh 3s00 let, pa miadi ljudje (i ie vedno tako pisarijo, kakor no si dopisovali tiste čase Caei »e pač menjavajo. Ij^ulje pa ostajaj« isti. R« »rezrfte »Mali oglasnik< Mail oglasnik V LioiiioljubB «e laračunajci tu\ii or as. po benelah m ticer pla-j* umi. ki itr* tiatU, L. tl.SU ta v ieuitvecib oglasa a d opitih bew>dii L. 1 — . » »tek drtrt »pi». tik «tavt beMrtis L. tr>«L Vaem n prišteje it ugihnw davek Na manjš: tresej L 7—, za ieuitveDt ug.ase Lir-, i edai domoljubov! uaročuit: plačate poior.k j,™ pri otrat fc isrspoderekege značz t omrtjtota» u aate aulete te »tata?« naprej. Brinje • istrski lejK». rCravo tnifcic m-prt»6*1 Pl i 1 fc r, Vrhnlha Hlapti m šdli apr - ;n,t-n. i.t • rr.f-tLjo Comica pr. i: tirjo. Izaiitta c«la tli Kateri kmečke dekle t m* prfitrà..u»u t»i puro'.-.-a BHLrtji.ee» po-►ettr.lta s r.aö zctlli-^iiatum pr «sa. zt-i * Dop.M pobiaci upravi »Dwno ;ul»a^ pvd ftier. IVI» . lfcfc» Repi ima. naj r .Qk.; JLrajnar. Ma.*:jft, 14 - U-ver ca Cevljanki siroj maio rat jet» in von-dar to öouro o: ranjen tu p in» I-r.riifrno c«no In op:> nro;a na na-»ltr»- K a r « & Franc, feevotr. PrlJeaJa, poèta V ei. Hlapa ki J* va; tili v »et. p»XJ-tk:b del t;>re}niem -Babntk Jomp, Futi ne *t- i prt Uubljam. Preédi sc m odpirajo Pod Vlage te preda. <-ča«.b tako nt- pno. da j.h je mocoče le • teiavo odpr»ti. Kako naj •i v takiaim primem ;«omAC»ntov Pr»»lv»ein morti »krbeti xa lo. da po rootBoW- v apo odpravil Zeta uspflioo t» di odutraai« nefteMka. če r.fcirene* robote predala t mitom ate t «drobljeata tojeveem. LJUDSKA P o i o j 11 n i c a najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo ia proti poroilvn ettaj I» žlri » Donoijikat ! «•«* »l»»^!*«, hrai^ W lir — Doni«. w • -- _ Oetari „ Jl.,?^ »Preje« ^ 24 Uadsko tiskarno: Jože Kraaarii.