Pfa »Ih *Ost ^Cfs> Wae. te So , P ra v, l*JU 0vi«i lc?« PHIHDHSKl DNEVNIK &t.AmL.O OSVOSOOILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZE8HILJE PODPISUJTE! intpv'ti(ilshifMH in vojnim ItnlliliiivtHn, Sn in h in demokfoncilo, zn bpabtavanjje liiliovite pogodbe! Leto IV •Sr* J. . «■■■■! Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST sreda 29. decembra 1948 Mostnina plačana v gotovim Spedlzione in abbon. postale Štev. 303 (1088) ŠEST MESECEV Sest mesecev je že preteklo, Odkar je bila objavljena znana resolucija Informbiroja, in po teh šestih mesecih smo danes praktično tam, kjer smo bili na začetku klevetniike gonje proti novi Jugoslaviji, z edino razliko, da so jugoslovanski komunisti v tem iasu dokazali neutemeljenost ob-toib resolucije, medtem ko so n jeni pristaši skozi vso to dobo le ponavljali to, kar resolucija nuna-ja, v nobenem primeru pa se niso spustili v konkretno analizo in dokazovanje v resoluciji postavljenih trditev. V teh šestih mesecih so imeli dovolj (asa, da bi mogli io najmanjših podrobnosti obravnavati vsako posamezno trditev resolucije in jo podpreti z argumenti in dokazi; a te poti, ki bi bila koristna in za vsakega resničnega komunista edino pravilna, pa so se izogibali in se še Vedno izogibajo. Tudi mi smo to oi to bilo potrebno, (e bi ljudske države dopuščale izmenjavo gospodarskih dobrin, pa ietudi bi se to vršilo le na iz- I Ključno trgovski osnovi. 3. Kakor prej, in še trdneje >toji jugoslovansko delovno ljudstvo neomajno s svojo komunistično partijo na poti izgradnje socializma in tako zvane azdrave »i!e» se danes sestavljalo iz dobro poznanih oportunistov in Omahljivcev, karieristov in am-biciozneiev, fci so v resoluciji 10 videli politično konjunkturo *a svoje osebno uveljavljanje. Oanet že težko najdeš v Juoo-l-n vi ji človeka, ki bi trditve v resoluciji jemal resno, še manj pa, ki bi jih sprejemal. 4. Kakor prej, tako tudi danes Hi niti govora o tem, da bi Jugoslavija padla v imperialistični Objem. O tem so prepričani na,bolj Imperialisti sami, Le pristaši resolucije še vedno od časa do časa Ponavljajo, da jugoslovanska podtika vodi v objem imperializma 'n skušajo z rajnimi gospodarskimi ukrepi prisiliti Jugoslavijo, da bi storila to, za kar jo že v naprej obtožujejo! Taka je v glavnih potezah bi-'flncn teh prvih šestih mesecev 'temeljite* borbe proti «beograj* tki kliki*. Boljšega in bolj prepričevalnega dokaza o neutemeljenosti obtožb resolucije IV bi v *eH prvih šestih mesecih res ne ^ogli pričakovati. Sedaj pa st oglejmo na kratko •* bilanco resolucije IV na Tržaškem ozemlju. Besna klevetniška gonja proti Jugoslaviji, ki so jo, pod pretvezo *taolucije, italijanski nacionalir 'tiini oportunisti v naš,ih vrstah Unesli v tržaško demokratično gi-binje, je povzročila pasivizacijo demokratičnih množic in s tem Podreditev interesov tukainjega demokratičnega gibanja interesom italijanske krajevne reakcije ‘n imperializma. Vse delovanje tukajšnjih pristašev resolucije JU je z nepri-kritim veseljem in odobravanjem \hsledovala in ie veino zasleduje MiiJcojjrja reakcija, ker jih srnama za zaveznike v svoji imperia-MJiOni težn;i po reviziji mirovne to godbe z Italijo, in v svojem boskusu, da bi se znova polastila 4ela Julijske krajine in Trsta. Po resoluciji iu je Vidalijevo Ifakcionaško vodstvo prenehalo Predstavljati nevarnost za tukajš-i ’lio italijansko reakcijo, ker je ^sposobno za vsako rento proti-j 'mper alistično borbo, v teh še-mesecih si je Vidalijeva frakih celd stekla nevenljive zas/u-za italijansko reakcijo, in v em je tudi razlog, da jo danes **’<«{(? pri miru celo najhujši tro-°entatfi italijanskega šovinizma, kadar mu ne dajejo dezinteresi-f<>nih političnih nasvetov za rožljanje uspešneje akcije v korist ^akcion^rnih postojank na tria-(kih tleh. Množični priveski Vidalijeva ^akcije so danes praktično iz-**n»li iz tržaškega političnega ”ljenja, ie izvzamemo resolu-tye, ki od časa do iasa zagle-^io lui sueta. Tudi Enotni sindikati — to jedro tržaškega demokratičnega gibanja — se nahajajo danes na repu dogodkov in so, po zaslugi starih social-patriotskih oportunistov, zapadli v ob.em sindikalnega in političnega oportunizma, kar vodi v izdajstvo razrednih interesov tržaškega delavstva in v njihovo podrejanje interesom italijanske buržoazije. Kako daleč pa so pristaši IV na tržaških tleh ie prišli v pogledu našega narodnostnega vpra anja, ki predstavlja osnovno vprašanje celotnega tukajšnjega demokratičnega gibanja, pa nam najzgovorneje kaie sledeči primer. V njihovem glasilu od 9. t. m. so zapisali: »Ms tanto Curiel che Frau-sin, Colarich e Srebrnič, se qual-cuno avesse loro chiesto: rei ita-liano o slov eno?, avrebbero ri-sposto: parlo meglio Vitaliano o io sloveno, ma sono internazio-nalistarti S tem so povedali vse. Ta karikatura internacionalizma predstavlja njihovo stališče do slovenskega narodnega vprašanja na Tržaškem ozemlju. Nič čudnega torej, če je tudi vsa italijanska reakcija tako navdušena nad njihovim dalijeve izdaje prisiljeno, da krivične eno-ezine izkaznice dvigne. To so dejstva. Sicer pa radi verjrmemo Vi deli-jevim urednikom, da bi zelo radi videli naše pristaše, ki bi jih okupacijsko sodišče in pcl-cija sodili in preganjali s sankcijami predvidenimi v ukazu tukajšnjih imperialističnih predstavnikov, na temelju katerega se por ovno kriijo določbe mirovne pogodbe glede narodnostne enakopravnosti slovenskega življa na Tržaškem ozemlju. Po drugi strani oa so ti isti uredniki vzhičeni nad svojo «zmago» in kričijo: Babič in njegovi pristaši so začeli tudi jemati enojezične osebne izkaznice! Pri tem pa niti ne krijejo kako sijajne zveze imajo z uradniitvom. zaposlen.m pri izdajanju krivičnih izkaznic, vradni-štvom, ki prav gotovo nima nikakršne zveze z interna"',on^lizmc,n, lahko si mi~lima, da jih je Mlan! zelo debro odbiral. Sicer pa sr- je o tem vsakdo lahko sam nreprital. Da. z izdajstvom pridejo tudi debre zvez p s tistimi, ki izdajstvo potre-L/uiejo. Ta njihova «zmaga» pa je zmaga imperialističnih trr^dst- vrr.ov, katerih poI cije so se tako obilno posivim ob 'priliki v zgodrvir:i $<■ nev.oznanena na’ina sekvestrirrr.j« objektov Zalo ništva tržaškega tiska. In s svojo vzhičenostjo nad to tmago ini’-e,-.al stov v tvojem Od februarja t. 1. je dal nalog ! rajšnjem, članku tega de'stva n — I - _ a * ■ i r-» t . . O i* T/ i" . t r% l rt 4 * 1 * 4- 4 .. svojemu tajniku Zakarju, naj vzdr žuje stike z omenjenim predstavnikom. Shajala sta se v nadškofiji v Budimpešti. Zakar je dajal zaupne informacije u madžarskih gospodarskih in političnih vprašanjih. Dne 31. avgusta je kardinal Mind-szenty postal pismo ministru neke zahodne države, naj se krona sv. Stefana, ki' so jo ukradli nacisti, ne vrne. Dne 30. avgusta je mons. Mihailovič poslal iz Rima kardinalu zaupno pismo, s katerim je žuril, naj ga pooblasti za ustanovitev informacijskega urada z materialno pomočjo ZDA. ne skuiaio zatajiti krt so to po________ šali Z'tajiti glede policije, imperialistov. Ta *odkritosrčnost» je namreč korak nanrej v njihovi revizionistični po’itiki, ki a še prav malo fnanjka, da bo tudi docela odkrito na »sološni politični linjjis VU priključitve Trsta k Itrliji. Noinovej-ša zatrjevanja, ki jih glede tega iznaša neki šovinistični tržaški ita-Vjantkl por>ol^nevnik so n. pr. tud ostala — že več dni — brez de. m"nfija... Izdajstvo gre torej svoio vot nujno in nelzbeino. In nikakršre «tro-vaten ter dnhovičen-n o idransfor-mir.mu* ne bodo prof nikogar prepričale o nasprotnem. PRIMORSKI DNEVNIK — ? _ 29. decembra 1948 Pionirček iz Bazovice piše Po mojem osemdesetdnevnem bi. vanju na Gorenjskem sem se 20. XII.48. ponovno vrnil domov z osmimi sotovariši iz Trsta. Dolžan pa se čutim, da se dostojno zahvalim tovarišem vzgojiteljem in učiteljem »Mladinskega doma« v Martuljku, ki so tako skrbno in požrtvovalno skrbeli za nas. Vseh skupaj nas je bilo v domu 116, a bila je to ena sama, vesela in življenja polna družina. Tržaških pionirjev nas je bilo le osem, drugi sotovariši, pa so bili iz raznih predelov — svobodne Titove Jugoslavije in smo si kmalu postali pra. vi rodni bratje. Dnevi so hitro minevali in prišel je dan nezaželene ločitve, ko smo sc morali mi tržaški pionirji ločiti od svojih tako vzljubljenih sotovarišev iz Jugoslavije. Krepko smo si stiskali roke v pozdrav; prisegal; smo si, da sl ostanemo za vedno zvesti — ter da se znova čimprej snidemo. Hrano smo imeli prav dobro, sad. ja pa vedno na obilo. Dnevni čas smo imeli lepo razdeljen, tako da .ie vsako načrtno delo moral-j bili izvršeno v s' njem času. Dnc-vr.o *rao jmeli po nekaj ur pouka, telovadili smo, prirejali daljše m k aj. še izlete, v domu pa smo prirejali tudi kulturne in zabavne večerne prireditve. Zlati odmerjeni čas nam je kar bliskovito mineval. S svojimi sotovariši sem bil srečen v prelepi — svobodni Gorenjski. Z ostalimi sotovariši izrekam naj lepšo zahvalo tovarišem vzgojiteljem in učiteljem »Mladinskega dcma» v Martuljku, ki so tako požrtvovalno in tovariško skrbeli za nas, nas učili ter nas kulturno in zabavno vedrili, da v resnici čutim telesno in duševno okrepitev. Najlepša hvala gre tudi tov. zdravnikom iz Ljubljane, ki so nas večkrat obiskali in tovariško pregledovali in pripomogli k temu, da smo se tako v malem času prav dobro okrepili. Posebno se zahvaljujemo tudi, ravnateljstvu Rdečega križa iz Ljubljane, ki me je z mojimi sotovariši sprejel v ((Mladinski dom». S tem se zahvaljujem tudi odboru socialnega skrbstva iz Bazovice. ki mi je šel tovariško rfa roko. Srčno zahvalo izrekam upravitelju podpornega društva za Trst in ozemlje tovarišu Tavčarju, ki sc je za vso stvar tako požrtvovalno zanimal. Zdrave! Žagar Aleksander. Bazovica št- 68. Učenec VI. raz. os. šole v Bazovici. TRŽAŠKI DNEVNIK Vodstvo tovarne OMMSA suspendiralo ntela 35 delavcev: A v t o s? e n i č 11 i varilci l>orl»i za dosego svojili žalitev Vojaška uprava še seda| m odgovorila na upravičene zahteve ES, v katerih y so zahtevali, da se prekinejo vsakršni odpusti z dela za vso zimsko dobo _ Sreda 2». decembra ' Tomaž, Vojan Sonce vzhaja ob 7.45, zahaja ( ob 16.28. Dolžina dneva 8.43. Luna vzhaja ob 7.16, zahaja : ob 15.12. > Jutri četrtek 30. decembra 'f Evgenij, Branimir Kljub svarilom in opozorilom, da bi odgovorne oblasti ukrenile vse potrebno, da bi tukajšnji delodajalci prenehali z odpusti, se ti na žalost še vedno z nezmanjšano silo nadaljujejo. Tokrat so zopet na vrsti vprav odpusti delavstva tovarne OMMSA. ki je v kratkem času odpustila ž dela že toliko svojih uslužbencev. Pred dvemi dnevi je vodstvo tovarne javilo, da bo suspendiranih z dela 11 delavcev; toda že naslednje jutro se je to število povišalo za 24 delavcev. Tako je bilo torej skupno suspendiranih z dela nič manj kot 35 uslužbencev, ne da bi se odgovorne oblasti u-prle takemu postopanju. Najhujše pri vsem tem je to, da se skrivajo za temi odpusti z dela še druge mahinacije vodstva tovarne, s katerimi hoče to še bolj prizadeti že tako do skrajnosti izkoriščano delavstvo. Vodstvo tovarne OMMSA je namreč popolnoma prezrlo vse komaj sprejete pogoje ter je pričelo na vse mogoče načine rovariti, da bi doseglo to. da bi bili delavci I sicer samo suspendirani z dela, kar bi trajalo do 10. januarja; če bi po j tem roku ne bili sprejeti ponovno v tovarno, bi to po njihovem pomenilo, da so s tem končno veljavno odpuščeni z dela. Vse te svoje mahinacije skuša izvesti vodstvo tovarne s pomočjo visokih finančnih eksponentov in s tihim privoljenjem vojaške uprave, ki sicer ni zahtevala, da mora tovarna prenehati z obratovanjem, temveč je blagohotno to »svetovala«, kar bi lahko imelo za posledico, da se tovarna zapre. Zaradi naraščanja števila brezposelnih je nezadovoljstvo med delavstvom iz dneva v dan večje. Ni- komur ni več danes nepoznan namen vodstva tovarne OMMSA, ki hoče na vsaic način do skrajnosti zmanjšati število svojih uslužbencev ter zahtevati od preostalih, da izvršujejo za isto plačo mnogo večje delo. Prav tako lahko vsakdo vidi, da se moč ofenzive delodajalcev iz dneva v dan stopnjuje, ne da bi seveda vojaška uprava izdala proti tej kakršni koli ukrep. Nasprotno —• pred časom je Zveza ES poslala vojaški upravi predloge, v katerih je zahtevala, da se prekinejo vsakršni odpusti z dela za vso zimsko dobo. Do sedaj ni Zveza ES prejela na te svoje upravičene zahteve nikakega odgovora. Vojaška uprava samo molči. Zaskrbljeni delavci in z njimi vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja se izprašujejo — do kdaj? Zaradi napornega in daljši službeni dopust V zadnjem času, ko gradijo in popravljajo razna poslopja in druge objekte, je zavzela kategorija avto-genicnih varilcev prvo mesto med ostalimi kategorijami delavcev. Ker je njihovo delo pri izgradnji novih stavb ali pri raznih popravilih zelo važno in nujno, bi bil Že skrajni čas, da bi se s to kategorijo nekoliko drugače postopalo kot je bilo to v navadi takrat, ko je kategorija avtogeničnih varilcev šele nastajala. Toda kljub vsem mogočim zahtevam in raznim intervencijam je bilo do danes prav malo storjenega v njihov prid. Zaradi preobilice dela, ki ga gradnja raznih stanovanjskih in drugih objektov zahteva, so se po- težkega dela zahtevajo avtogenični varilci kot ga predvideva sedanja delovna pogodba PRESKRBA javile med vrstami delavcev te kategorije razne težke bolezni. Njihov organizem je bil namreč premalo odporen, da bi lahko kljuboval vsem naporom, s katerimi je vezano težko in z zdravje zelo škodljivo delo. Razne zdravniške statistike sc pokazale, da je velik odstotek teh delavcev bolnih na pljučih; da bi preprečile katastrofo, so sindikalne organizacije intervenirale pri odgovornih oblasteh, da bi te ukrenile vse potrebno v zaščito zdravja delavcev te kategorije. Toda kljub temu da je vsem dobro znano, kako kvarne posledice ima izžarevanje ultravioletnih žarkov in vdihovanje strupenih plinov za človeški organizem, niso odgovorne o- LONJERSKI DOGODKI PRED SODIŠČEM » r za Devet golobradih Vidalijevih pretepačev sedi na zatožni klopi. Sem in tja stegujejo vratove med še precej številnim občinstvom, da bi poiskali kakega znanca, soudeleženca napada. Predsednik sodišča je načelnik departmana za sodne zadeve polk. Chapman, vojaški tožilec znani kapitan Dye, obtožence pa brani odvetnik Zennaro. Obtožba, da so nasilno vdrli v sedež lonjerskega kulturnega krožka 28. novembra, je bila prečitana Že pred tednom dni, ko se je proces prekinil. Zato je včeraj sodišče začelo zasliševati priče, ki jih je 19. Včeraj jih je bil dobršen del teh že zaslišan. Tovariš Pečar Leo. predsednik kulturnega društva, ki razpolaga z dvorano, je na tožilčeva vprašanja ponovil, da je društvo 28. novembra popoldne nameravalo prirediti v dvorani proslavo obletnice AVNOJ-a. Nihče drugi ni prosil za dovoljenje društveni odbor da bi istega dne v dvorani priredil kako proslavo. Najavilo jo je na lastno pest le Vidalijevo glasilo «11 Lavoratore«. Pečar in naslednje priče so povedale, da napadalcev ne poznajo, ker niso iz Lonjerja. Ti ljudje, ki so jih priče označile za »foresti«, naj bi torej tega dne proslavljali v Lonjerju praznik jugoslovanskih narodov. Ni dvoma, da so vsi ti »foresti« prišli v vas le z izzivalnimi nameni, katere so nato tudi uresničili. Ostale priče, predvsem ženske, so potrdile, da so se morale skriti v prvo nadstropje pred napadalci, ki so razbijali šipe in lomili vrata. Od prič je bil zjutraj aretiran Miroslav Cok. Sodišče je popoldne razpravo odgodilo do danes ob pol desetih zjutraj. Žepni koledar Vedež Vratarji in zakon št.462 Niti vojaška uprava niti pokojninski zavod nista storila do sedaj ničesar, da bi pomagala rešiti vprašanje izplačevanja draginjskih doklad vratarjem, katerih življenjski položaj je zelo kritičen «Vedež», žepni koledar, ki ga izdaja knjigarna in papirnica J. Stoka v Trstu že vrsto let, se je letos prvič pojavil po drugi svetovni vojni kot XXIV. letnik. Poleg samega koledarja za leto 1949 • in vremenskih napovedi vsebuje »Vedež« mazne zanimive in praktične sestavke, kakor »Razvoj druge svetovne vojne«, v katerem so po datumih razvrščeni vsi pomembnejši dogodki med vojno. Vodič po mestu navaja naslove vseh važnejših uradov v Trstu. Med praktičnimi pripomočki naj omenimo razpredelnico »Kako hitro izračunaš obresti« in «Tabelo za množenje«. Koledarju je priložen beležnik po datumih za posamezne mesece, ki bo koristil vsakomur, umskemu in telesnemu delavcu, gospodinji in gospodarju. Mislimo, da ne pretiravamo, če trdimo, da so prav tržaški vratarji tisti, ki zaradi nerazumevanja odgovornih oblasli, živijo v najtežjih življenjskih prilikah. Pred časem smo pisali, da je bilo ugodno reše no sporno vprašanje o izplačevanju draginjskih doklad vratarjem in prepričani smo bili, da se bo s tem njihov položaj vsaj nekoliko izboljšal. Naše veselje je biio zelo kratko. Kmalu po sklenitvi tega sporazuma je namreč izšel zakon it. 462, ki prav za prav razveljavlja določbe prejšnjega sporazuma, zaradi če sar so vratarji prav v istem položaju kot pred sklenitvijo zgoraj navedenega sporazuma. Zveza enotnih sindikatov se je seveda takoj zavzela za rešitev tega vprašanja ter je intervenirala pri vojaški upravi, da bi preklicala ta krivični »akon ter tako pre-j rečiia, da bi se že tako slabi življenjski pogoji \ raca/jez še ne poslabšali. V začetku pogajanj med sindikat no organizacijo in vojaško upravo o rešitvi tega vprašanja je vse kazalo, da bc rešitev še precej ugod na. Vojaška uprava je namreč takoj izjavila, da po njenem ni niti nujna ukinitev tega zakona, pač pa naj izda o tem vprašanju INPS (pokojninski zavod) okrožnico, kar bo po mnenju vojaške uprave zadostovalo za pravično rešitev tega vprašanja. Vsi dobri izgledi v zvezi z'izjavo Vbftške uprave so se IsČČfftfaMdkoj porušili, čim je INPS izjavil, da mu ni mogoče spreminjati zakona, ki ga je izdala vojaška uprava; obenem pa so voditelji pokojninske ga zavoda izrazili mnenje, da bi morala to okrožnico izdati sama vojaška uprava. Ni nam treba še posebej poudariti, da nista na koncu izdala niti vojaška uprava niti pokojninski zavod liste okrožnice, ki naj bi po njihovem mnenju «rešila» vso zadevo. Čeprav je le malo izglednv, da bi se to vprašanje ugodno re- šilo, je naša sindikalna organizacija pripravljena nadaljevati z borbo, dokler ne bo dosegla take rešitve, ki bo zagotovila vratarjem vsaj nekoliko boljše življenjske pogoje. Nemogoče je, da bi odgovorne oblasti vztrajale pri svojem stališču, če le nekoliko pomislijo na razna povišanja cen življenjskim potrebščinam in pa na težek gospodarski položaj našega ozemlja. Tovorni avlo Io 3 kubični oiolil lesa so zgoreli Zgodaj zjutraj so včeraj istočasno klicali na pomoč policijo in gasilce v ulico della Porta 113. Na dvorišču je malo prej iz neznanih vzrokov nastal požar. Vnel se ie namreč velik tovorni avto TS 7110. ki je last nekega Josipa Čendaka. Gasilci so se sicer takoj vrgli ca delo, vendar je bilo že orekasno. Ognjeni zublji so že opravili svoje uničevalno delo. Od tovornega avtomobila je ostalo skrivljeno ie-lezje, od tovora lesa pa le še oglje; lesa je bilo 3 kubične metre. Čeprav so gasilci prišli za lastnika prepozno, so vendar s svojim požrtvovalnim delom obvarovali bližnje poslopje pred hujšim. Skoda ki jo je Čendak utrpel, znaša okrog 3 milijone lir. renaDs Tudi general Esposito, največji aktivni sodelavec nemškega okupatorja v tukajšnjih krajih, se je o-glasil. Predložil je sodišču priziv proti sodbi izrednega porotnega sodišča v Trstu, ker ga je leta 1946 obsodilo na 30 let ječe zaradi veleizdaje in sodelovanja z okupatorjem. Ni se varal! Kasacijsko sodišče je včeraj njegov priziv deloma sprejelo in mu znižalo kazen na 15 let ieče. Da se bo zadeva tako dobro iztekla za generala in njegovega odvetnika Poiluccija, je že dala slutiti kampanja, ki jo je v prilog kolaboracionista uprizorilo italijansko klerikalno in fašistično časopisje. »Giornale di Trieste«, kateremu je odvetnik Poilucci tako blizu, je celo objavljalo nekaka pisma nekih mater padlih in odlikovanih z zlato kolajno. Kdo so bile te matere pa je dovolj, če smo med njimi našli celo tisto mater De Vecchijeve tajnice fašija v Ljubljani. Nadaljnjih komentarjev prav gotovo ni' niti treba, saj to ime dovolj pove, kaj se skriva za ljudmi, ki hočejo, da se general povrne v krog svoje družine, ker je tako dobro branil italijanstvo te zemlje. Branil jo je namreč tako dobro, da so njegove čete zažigale naše vasi in deportira-li antifašiste v nacistična taborišča. Take so zasluge tega generala, zaradi katerih mu je bila celo znižana kazen. Toda rehabilitacija fašizma se je pri nas že davno začela. In Espositov primer je le del tega poglavja. blasti storile ničesar, kar bi zagotovilo delavcem te kategorije delo pod boljšimi in bolj zdravimi po goji- Kategorija avtogeničnih varilcev je večkrat zahtevala in še vedno zahteva, da bi delodajalci pristali na to, da bi imeli njeni člani pravico do daljšega službenega dopusta. Ker pa so v svojih zahtevah naleteli na popoinb nerazumevanje industrijcev, so pričeli že v začetku tega leta s stavkovnim • gibanjem, ki se še danes nadaljuje. Pod1 stalnim pritiskom delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov so morali v februarju t. 1. voditelji ladjedelnice sv. Marka popustiti ter so pristali na sporazum, ki je bil sklenjen med njimi in Člani tovarniškega odbora. Sporazum vsebuje, da bodo vsi uslužbenci te kategorije imeli pravico do daljšega službenega dopusta; njihov dopust bi torej trajal 80 ur več kot pa ga določa delovna pogodba za kategorijo avtogeničnih varilcev. Z uvedbo tega sporazuma, ki je vsaj nekoliko upošteval upravičene zahteve teh delavcev, je kazalo, da bo to vprašanje končno rešeno. Zveza ES za avtogenične varilce je takoj nato zahtevala, da bi stopil sporazum v veljavo tudi za uslužbence drugih tovarn in podjetij, to se pravi, da bi bili delež-I ni teh izboljšanj vsi delavci, ki pri-i padajo tej kategoriji. Ker pa so ta predlog skoraj vsa vodstva ostalih tovarn in podjetij odbila, je bila Zveza ES prisiljena predložiti rešitev tega spornega vprašanja združenju industrijcev. Zaradi zavlačevanja pričetka pogajanj je ogorčenje med delavstvom te kategorije vedno bolj naraščalo ter je končno privedlo do tega, da so avgusta meseca t. 1. stopili avtogenični varilci ladjedelnice Cantiere Navale Giuliano v stavko. Po dolgih pogajanjih in odlašanjih so delodajalci obljubili, da bodo stavkajočim delavcem nakazali plačo za ves čas, ko se bodo vodila pogajanja. S tem da so izplačali delavcem plačo tudi za čas, ko so ti stavkali, seveda še ni bilo rešeno vprašanje o podaljšanju dopusta, ki so ga delavci zahtevali. Prav tako je Zveza ES poslala avgusta združenju industrijcev pismo, v katerem je zahtevala takojšnjo rešitev tega vprašanja; 7. septembra pa je prejela odgovor, ki pravi, da je bilo to vprašanje 'že rešeno v posameznih tovarnah in podjetjih, kar pa seveda ne odgovarja resnici. Prav zaradi tega Je Zveza ES poslala novembra t. 1. združenju še več protestnih nisem, na katere je prejela sledeč odgovor: o tem vprašanju bo Združenje industrijcev razpravljalo šele takrat, ko se bodo pričela pogajanja za uvedbo nove delovne pogodbe. Izjavljajo, da se bodo v svoji borbi proti nerazumevanju delodajalcev poslužili vseh sredstev, ki jih predvideva sindikalna borba ter bodo v primeru potrebe stopili tudi v stavko. SEPRAL sporoča, da morajo vsi lastniki In najemniki mlekarn Izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za prenotiranje mleka na dodatne nakaznice za mesec januar. Izredno razdeljevanje konservirane-ga mesa brezposelnim, upokojencem in ubožnim. Sepral sporoča, da se je danes pričelo razdeljevanje konservi-ranega mesa »Horse meat« (20 once) brezposelnim, upokojencem in ubožnim v mestu in na podeželju, ki imajo dodatne živilske nakaznice. Vsaka oseba ima pravico do dveh Škatel konserviranega mesa na odrezke «23 b» dodatne nakaznice. Razdeljevanje se bo zaključilo 10. januarja 1949. Cena: v mestu 100 lir za škatlo; na podeželju 101 lir za Škatlo, ki tehta 567 gr. Gregorčičev koledar 1949 izšel Koledar se dobi v vseh knjigarnah v Trstu, pri Stoki v ul. Milano, v knjigarni Fortuna to na Trgu novega Sv. Antona. J ENOTNI SINDIKATI Danes ob 18 uri sestanek izvršilnega ocbora Zveze enotnih sindikatov. IZLETI Smučarski izlet PDT. V nedeljo 9. januarja priredi Planinsko društvo v Trstu smučarski izlet v Crni vrb nad Ajdovščino. Odhod iz ul. F. Severo ob 6 zjutraj. Vpisovanje v ul. F Filzi 10, I vsak dan od 15 do 18 in v Ro-ianu na Trgu. tra 1 Rivi štev. 2 v čevljarni G ec do vključno 3. januarja 1949. Opozorilo poštne uprave S prvim januarjem izgube vsako vrednost naslednje poštne znamke s pretiskom AMG-FTT: a) frankovna znamka za 10 lir škrilave barve; b) znamke izdane za filatelistični kongres v Trstu. Vse te nerabljene znamke bodo lahko izmenjane na katerem koli poštnem uradu na Tržaškem ozemlju do 30. junija 1949, vendar le pod tem pogojem, da niso poškodovane. III RADIO TRST II — Valovna dolžina 203,6 m ali 1474 Kc na sekundo SREDA 2*. DECEMBRA 1840 7.35: Jutranja glasba. 7.45: Poročiia. j 11.30: Solistična glasba. 12.00: Sodob-j na Anglija. 12.10: Orkester Andre Ko-stelanetz. 12.45: Poročila. 13.00: Glasba po željah. 13.40: Zabavna glasba. 14.00: Poročila. 14.15: Pregled svetovnega tiska. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Mamica pripovedluje. 18.15: Klavirska < glasba. 18.45: Komorni zbor. 19.00: j Zena in njen svet. 19.15: Glasba raznih narodov. 19.45: Poročila. 20.00: Odlomki iz Cajkovskijevih oper. 20.30: i Šport. 20.45: Lahka glasba. 21.00: Vzori mladini. 21.30: Zabavni orkester' Bojana Adamiča (prenos iz Ljubljane). 22.00: Dobri vojak Svejk. 22.15: Schubert: Simfonija štev. 9. 23.02: Ritmična glasba. 23.15: Poročila. 23.30: i Citanje jutrišnjega sporeda. 23.35:, Polnočna glasba. 24.00: Zaključek. KINO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. decembra 1948 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 16 oseb, porok pa je bilo 7. Cerkvene poroke: mornar Cominot-to Marij in delavka Ermanni Benita, uradnik Valle Ivan in delavka Dema-nis Elizabeta, slikar Del Rio Lodovico in delavka Pristovšek Marija, ladijski natakar Zuiz Radames in gospodinja Cetrini Josipina, zidar Stanovič Peter in gospodinja Bralco Marija, uradnik Balestra Sergij in uradnica Sosič Aliče, industrijski strokovnjak Bruni Alojz in gospodinja Zuccoli Roza. Umrli so: 67-letni Timeus Alojz, 70-letna Sevig Hermtnja, 78-letni Briechi Anton, 62-letni Draghicchio Franc, 42-letni Savarin Josip, 67-letni Colombin Rudolf, 57-letna Palos Marija, por. Lebinas, 67-letni Sinigalia Egidi.i, 59-1 etn i Toniatti Ezio, 1 dan stara Grizančič Marija, 43-letr.a Rcs-setli Diodlira, por. Protegna, 50-letni Mancuso Josip, 69-letni Dorin Ivan, 81-letna Lanr\er Tereza, por. Rupnik, 59-letna Bordon Štefanija, por. Sancin. Tržaška borza Zlati šterling 9200, papirnati šter-ling 1900, dolar (telegr.) 665, dolar 650, švicarski frank 165, 100 francoskih frankov 140, avstrijski šiling 17. Udruženje biv. političnih preganjancev V. okraj Sv. Jakob - Ponzia-na vabi vpisane in nevpisane na sestanek, ki bo danes 29.XII. ob 20 uri v ul. Montecchi 6 — za tajništvo Kocjančič Valentin. ROSSETTI. 16: «Fra Diavolo«, O. Hardv, S Laurel. EXCELSIOR. 16: ((Pustolovščina v Brazilu«, Bing Crosby. FENICE. 16: »Dobrodtošel tujec«, Bing Crosby. FILODRAMMATICO. 16: ((Petje pu- ščave«, Dennis Morgan. IDEALE. 16: «Nctorius», I. Bergman, G. Grant. aLABARDA. 16: »Esseški grof«, E. Flynn, O. De Havtlland. IMPERO. 16: »V senci Kremlja«. GARIBALDI. 16: »Zena podnevi«, T. Povver, L. Darnel. VIALE. 16: «Sestanek v Miamiju«, Don Ameche. MASSIMO. 16: »Brazil«, Virginia Bruce. NOVO CINE. 16: »Grof Foster«, VI. Baxter. ITALIA. 16: »Esseški grof«, E. Flynn.| MARCONI. 16: «Dve deklici in mornar«, Johnson. ARMONIA. 16: «Junak ceste«, Maca-rio. AZZURRO. 16: »Tropska tragedija«, C. Bennet. BELVEDERE. 16: »Divje meje«, R. Scott. KINO OB MORJU. 16: «Po stopinjah živali«, dokumentarni sovjetski film. ODEON. 16: »Tropska tragedija«, C. Bennet. ADUA. 16: »Skrivnosti džungle«. Cooper. SAVONA. 16: «Gospa Petek«, G. Grant. RADIO. 16: «Nisem vohun«, F. Bsr-tholomey. VITTORIA. 16: »Ta zemlja je moja«, C. Laughton. VENEZIA. 16: «Mo2je med dvema svetovoma«, P. Calvert. KINO V SKEDNJU. Sreda in četrtek: «Uporni sinovi«, J. Cooper. Sobota in nedeljo: »Junaki Tihega oceana«. J. Wayne. Popravek V zahvali Antona Miklavca z dne 24. t. m. se nam je vrinila neljuba pomota, ki jo popravljamo: stavek, Družini Miklavec in Kette, se pravilno glasi: Družine Miklavec Ivan, Miklavec in Kette. 4.1 O K I Š K I n S E V I 1 K z Sl prlo pismo matere padlega slovenskega parti zann pravim in nepravim italijanskim partizanom Odp V zvezi z zborovanjem Zveze itu- ! avvcmmenti« Cas bi bil. du posta-lijanskih partizanov, ki so dne 8. j nete vendar že enkrat pošteni in se t. m. sklenili, da nočejo imeti nič | ne bojite drug drugega, ko gre za skupnega z Zvezo julijskih partiza. j priznanja resnice. Zakaj niste po-nov, ker nočejo biti v družbi z i mislili na X Mas. ko omenjate one garibaldinci in slovenskimi parti j žalostne dogodke? Gotovo citate po. zani, češ da so se ti borih proti; tek razprave proti Grazianiju in italijanskim koristim in proti Ita- j ste zato od žalosti in sramu malo liji za Jugoslavijo, smo prejeli na- ; »zmešani« Saj je res grozno, koli. slednje odprto pismo- Pisala ga je ko tisoč nedolžnih ljudi vase na-mati padlega partizana ter našlo, rodnosti je pomorila in uničila ta vila na A.P.I. in ga na tem mestu «aristocrazia della nazione« s po-nbjavljamo: ! močjo »slavnih divizij« tega člo- »Citala sem vašo resolucijo, ki ste | veka priobčili v listu »Giornale di Gotovo boste omenili tudi fojbe Jr Trieste« od 9. t. m. Primorski partizani italijanske narodnosti vam bodo morda dali primeren idgovor. Priznati pa mo. ram, da so me vu-e zlobn,- besede o slovenskih partizanih sprva globoko ranile, ker govorite o »com-plici degli Slavi«. Pomirila sem se pa, ko seir. p-mislila da kdor je /možen blatiti junake . partizane, .sam ni bil nikoli partizan. in deportirance, ker je to sedaj pri nas nekako v modi in geslo vseh goriških šovinistov. V fojbah leže oni. ki so padi: med osvobodilno borbo, ko je bila še vojna. Pa po. vejte primer, da jr slovenski partizan končal nedolžno jagnje v dobi, ki rte jo označili; kar na dan z imeni gospodje! Sploh pa je menda že vaša stara i bolezen, da pretiravate ne samo v spodje od A.P.I., se ne časti in ne ljubi svoj narod in svojo domovino. Vi ju ponižujete, ker ne priznavate zaslug tudi onemu narodu, ki živi z vami skupno na istem ozemlju, in ga skušate blatiti s potvarjanjem resnice. Pomnite, da sta resnica in pravi, ca končno vedno zmagali, in da se z blatenjem in zatiranjem ne uniči noben narod, zlasti pa ne naš. Dokazov za to smo vam dali že dovolj. Naši sinovi, naši partizani, ki so prelili kri za svobodo, niso umrli, ni spijo, kakor kralj Matjaž, z mečem ob strani. Moja iskrena želja je, da b; naša dva naroda sklenila mir, živela kot dobra soseda in korakala skupno v lepšo bodočnost. Sele kadar se bo to zgodilo, bomo lahko rekli, da smrt naših in vaših sinov ni bila zaman«. Razne objave Goriško županstvo sporoča, da jt pri občinskem protokolnem uradu j na vpogled cd 27. do 31. t. m. 40 davčnih postavk, kj se nanašajo na zemljišča, kmetijske dohodke, po. slopja, d.ohodnino. dopolnili davek, na premoženje, na zemljiške in hiš-j ne nepremičnine, na izredne do-! hodkp itd. lepa zmaga pevmskih nogometašev V občinskem protokolnem uradu je cd 27. do 31. t. m. na vpogled predpis obveznih davčnih pristojbin za turizem, ki jih morajo plačati zasebniki za 1949 leto v goriški občini v korist deželnega zavoda za turizem Pristojbine za moloma vozila Pri avtomobilskem klubu v Go- | rici ul. Nazario Sauro 28 so začeli pobirati pristojbine za leto 1949 za kamione, prikolice, kamiončke in druga motorna vozila, ki »lužijo v Uradna objava zakona o prosti coni |M)Sf.‘bnr- svrhf*. Božični tat Oprostite gospodje! Ali ste bili v dogodkih, ampak tudi v številkah borbi in prenašali mraz in glad? Ali ni morda marsikdo od vas se- kakor da bi se skregali z najosnovnejšimi pojmi resnice. Gospodje na del na toplem v kavarni Garibaldi. | prefekturi imajo točne podatke o •i _____...-. ..4 . ..K .. 1 — /IcvKn in co imm ko so pisali naši sinovi najslavnejšo stran svoje zgodovine? Na tem o-zemlju so zadrževali ogromne sile Nemcev, ki bi drugače prodrle v severne italijanske pokrajine ter tam opustošili mesta in vasi »della »žrtvah« iz. tiste dobe in so nam čudno zdi. zakaj dopustijo tako zlonamerno propagando, ki krši mir na Goriškem in ovira vse prijateljske in gospodarske odnošaje med prebivalstvom obeh narodnosti. madrepatria«. Naše ozemlje, go- ] Skrajni čas bi bil. da se med na- spodje, je prepojeno s krvjo naših sinov in me, matere padlih partizanov, ne bomo dopustile, da blatite na tak podel način spomin naših ■ l_ --- dragih. Tudi me slovenske žene i- mi in Italijani napravi pod računom črta, ker če bi tudi mi začeli govoriti o tisočih in tisočih mrtvih, ki so jih poklali vaši vojaki za časa okupacije v Sloveniji in po drugih bilanca mamo srce, ki ljubi in trpi. ker to j krajih Jugoslavije, bi ta ni privilegij samo vaših žena in ‘ gotovo ne bila v vašo korist. Tudi vart dvatisočletne kulture. , mi bi lahko govorili o tisoč.h ustre- »Grobovi tulijo« in njihovo tuljo i Ijenih civilistov, o liudeh. ki so jih nje je kakor grom pred nevihto ! vaši fašisti križali žive, o tisočih \j• se ne bojite mvihte? Tudi stau deportirancev na otoku Rabu. od fart .-ti se niso ban .n n.so hoteli i koder se jih nad 7 tisoč ni več verjeti, dokler je niso občutili in je i vrnilo itd. Ali se vam ne zdi. da bi niso občutili in je bilo zanje pre- ! po takem računu vi Italii: ni ostali pozno, da bi »0 je rešili Ravno ta ! nam Slovencem še vedno veliki ko se bo zgodilo neofašistom. Zelo | dolžniki? radi namigujete na nekakšne »tristi I Na ta način, kakor delate vi go. V uradnem listu je bil pred ne- 1 kaj dnevi objavljen zakon o usta. j novitvi proste cone v enem delu j goriške pokrajine. S to objavo je bila izpolnjena zadnja formalnost j pred praktičnim uresničenjem tega 1 načrta, ko bo v praksi pokozal, če j in kolikšne koristi bo prinesel go-riškemu ljudstvu, ali pa se bodo z njim okoristili samo nekateri maloštevilni krogi, ki za svoje življenje niso imeli potrebe po prosti coni. Zadnji- vestj, pravijo, da bodo za-I čeli ta zakon praktično izvajati v I začetku januarja, torej s prihod-] njim tednom. Za blago, ki ga imajo trgovci v skladišču in za katerega so že plačali davke in druge pristojbine, ki so odpravljene v prosti coni. bodo napravili pristojni or-::ani pred uveljavljenjem proste co-1 ne poseben pregled blaga in po-I vrnili že plačane davke. Tako ne | bodo imeli trgovci zaradi obstoječe zalogi tiobene »kode. Glede pravilnika, ki ga je upravni odbor sestavil in predložil pristojnim ministrstvom v potrdilo, so bili vneseni nekateri manjši po-; pravki in dopolnila, o katerih bo 1 upravni odbor razpravljal na pri- Za božične praznike Je prišel kot gost k Robertu Popu v Tržič neki Pirezzi Kamillo, ki pa jo je na Stefanovo skrivaj popihal iz staro vanja svojega gostitelja, ia s pom. n le ocmeiel vel kosov perila in dru. gih dragocenih predmetov v skupni vrednosti 250.000 lir. Pono je ne. hvaležnega gosta prijavil policiji. So(iometno prvenstvo «Juniores»: Perma l.ibertas (2-2), 4-2. Preteklo nedeljo je nogometna enajstoriea iz P( vrne na domačem igrišču zmagala proti močni in borbeni enaj-storici «Libertas». Pevmčani so tokrat pokazali z lepimi kombinacijami v igri. zlasti v drugem polčasu, da so v zadnjem času znatno napredovali in da jih pri tej tekmi ni spremljala običajna smola, ki se jih je prejšnje čase precej zvi sto držala. Ker je moštvo «Libertas» najmočnejša četa v tem prvenstvu, je bjla borba trda in se je končala v prvem polčasu neodločno z 2-2. V drugi pol ivici igre so se Pevmčani vrgli odločijo v napad in z lepimi in hi. trimi kombinacijami stalno ogrožali nasprotnikova vrata. Tako so zabili 2? dva gola in šele proti koncu igre, ko so bili Pevmčani gotovi svoje zmage in so zato v svoji borbenosti nekoliko popustili, je »Li-bcrlas« izrazila priliko ter zabila svoj tretji gol ter tako /manjišal« razliko 1111 4-3. Igri je prisostovalo lepo število ljubiteljev nogometa. Pevnvski e. najstorici želimo še več podobnih in lepših uspehov. ISTRSKI »I E V X I K Natečaj la občinskega zdravnika Zadružni dom v Šmarjah pod streho V nedeljo 20. t. 111. je bila v Šmarjah slavnostna prireditev ob pokritju zadružnega doma. Sektor Šmarje je namreč slavil zopet novo zmago. 60 novim stanovanjem in zidavi nove šole so sedaj priključili še zadružni dom. To je vseka kor lep in velik uspeh. Vas, Ui je bila v tej vojni vsa požgana, dobiva sedaj zaradi razumevanja in dobre volje domačinov ter njih pcžrtvalnosti, povsem drugo lice. V primerjavo naj služi, da je bil zadružni dom zgrajen v razmerju 1:3 ali z drugimi besedami. Potna dovoljenja za FLRJ ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Nesreča s strelivom Predvčerajšnjim popoldne je našel 8-letni Tomšič Zdravko iz Sovodenj št. 7 blizu doma granato in se hotel z njo igrati. Pri tem je granata eksplodirala in mu povzročila rano na desni roki, ki pa k sreči ni huda in bo dečko ozdravel v sedmih dneh. Pri goriški občini je plusi o mesto občinskega zdravnika. Zdravniki goriške pokrajine, ki bi se hoteli udeležili natečaja za to mesto, naj napravijo prošnjo na goriško občino in naj ji priložijo svoj kratek življenjepis. Zdravniška zveza za goriško pokrajino se je preselila v prostore Trgovske zbornice v ul. Crispi 10, soba 18 za eno plačano dve prostovoljni uri dela. Danes stoji ta zadružni dom, eden največjih v Istrskem okrožju, kot ponos vsega sektorja Šmarje. V nedeljo je torej bila prireditev v novi dvorani zadružnega doma. Prireditev je organizirala mladina, ki je povabila k sodelovanju godbo JA, domače pevce in pionirje. Spored je obsegal deklamacije, petje, godbo, dve govora in tri kratke pri-zore (Jaka v pesni šoli, igrica o planu ter Naš zadružni dom). Dvorana, ki sprejme 1.200 ljudi, je bila nabito polna, luko da nad 2.000 udeležencev, ki so prišli iz vseh sektorjev našega okraja, ni moglo prisostvovati. Prišle so tudi del'gaci-je iz Ižole, Portoroža in Dekanov, ki so izrazile pohvalo vrlim Šmarčanom. Nov telefonski seznam KINO hodnji seji. VERDI. 17: «Otok siren«, B. Grable G. Montgomerj. VITTORIA. 17: «Okoli 1 dvema Američanoma«, W. Bending. CENTRALE. 17: »Zadnje obzorje« G. Fort. MODERNO. 17: »Nekaznovani zločini«, A. Scheridan in R. Kumtngs. EDEN. 17: «Ultimatum», E. von Stro-heim. V uradih ravnateljstva TEI.VE v ; Gorici (korzo Roosevelt 4) so pri-j čeli z razdeljevanjem novega telefonskega imenika, ki je ima vpisane vse naročnike do 31. oktobra iz goriške in videmske pokrajine. Nov imenik prejmejo naročniki zastonj in ga lahko dvignejo na predložitev plačilnega potrdila za prvo tromesečje. Vsak naročnik ima pravico do enega imenika za vsako telefonsko številko, na katero je naročen. pi.su. To so' taki, ki si bržkone želijo vojno, od katere pričakujejo dobiček. Tako je bilo v Strunjanu. Karakteristika tistih, ki se niso podpisali, govori o: Giassiju Romanu, ki ie že za časa druge svetovne vojne govoril, naj bi ta š? dolgo časa trajala, ker je prinašala njegovim špekulativnim namenom dobiček. Na tej podlagi je lahko izkoriščal svoje kmete, ki so mu morali dajati polovico svojih pridelkov. Bartole Pietru, ki je zvest svojemu Mussoliniju, takoj po kapitu- j laciji Italije stopil v vrste repub- | likanskih fašistov in zvesto vršil službo v postojanki v Ižoli. Tagliapietra Ottonu, sinu bivšega fašista, ki si je med vojno s svojim . ibrtom (kavarno) nakopičil mnoge denarja. Zeli si vojno, da bi lahke pomnožil svoje bogastvo, delavci pa bi na bojišču umirali, ter o patriii iz Strunjana, ki so izdali sledečo izjavo: «Ne damo svo-jega podpisa, ker je na glavi pole napisano: proti anglo-ameriškim vojijim hujskačem«. Tu se točno vidi, kakšni so ti patri, ki toliko govorijo o miru, ko pa hoče ljudstvo od njih dokaze, se držijo ob strani. Njih vpliv se pozna tudi v bližnji okolici, kjer se nekaj dobrih de lavcev ni hotelo podpisati. Nt edli so njih propagandi. Ta majhna slika o podpisih za mir iz Strunjana dovolj zgovorno dokazuje, zakaj se nekateri nočejo podpisati in komu s tem koristilo Urad za potna dovoljenja p'i'l VUJA na STT obvešča vse zainteresirane, da se vsa potna dovoljenja, izdana na dosedanjih obraz-, cih, prekličejo z 10. januarjem 1949 I Bo tem roku stara dovoljenja ne bodo več veljavna za izstop ali vstop v FLRJ. Potna dovoljenja na novih obraz- j cih bo zadevni urad izdajal od dn< 2. januarja 1949 naprej. Vsi zainteresirani. naj si čim prej presk'; bi jo nova potna dovoljenja pic potekom roka. da se tako izo ”■ ' 'avalu v zadnjih dneh. Zatavala oliok piranski* MIJ Otroci zavoda sv. Jurij, hvaležn' .:a vse dobrote, ki smo jih prejel' od socialne', odseka, se zahvaljujemo mestnemu LO ter voščim0 vsetn članom MLO vse najboljše 1 novemu letu. Strunjan Poe po vsem svetu pobirajo podpisi za mir, kar dokazuje, da se ljudstvo ostro bori proti vojnim hujskačem. Za mir podpisujejo tudi po Istrskem okrožju. Ljudstvo, ki je dovolj pretrpelo v sedanji vojni in hoče v miru delati i:i živeti. daje svoj podpis. Ni čuda, da se najdejo še neki ljudje, ki nočejo nič slišati o pod- Izgubljeni osebni izkaznici Da bo zadružni dom čim ore) zgrajen eno ju /.lain v v | ijno drugod, seveda tudh lenja ni pri rokah. In ta-l r Vanganelu, kako vodij0B iloftia kar dve novi po4'’!) Zobec Ivana iz Salare štev. 35 je dne 21. t. m. na poti iz Sal&re do Kopra izgubila svojo osebno izkaznico. Najditelja prosi, naj jo izroči okrajnemu poveljstvu NZ v Kopru soba štev. 2. Krašovec Vida iz Kopra ul. Verdi štev. 302 je dne 27. t. m. izgubila osebno legitimacijo in nekaj denarja. Najditelja prosi, naj denar obdrži, legitimacijo pa odda v Istrski banki v Kopru, kjer je omenjena v službi. Pri vsaki stavbi je glavna stva' kamenje kot gradilni material. Te ga se zavedajo zlasti v Vanganel0'* Kot običajno drugod, seveda tud* tukaj kamenja ko vidiš v do kamnol za kateri so največ žrtvovali pr"! stovoljni delavci, posebno mU.din? j Z veseljem so dali vse iz sebe, si* j mo da prispevajo k čim prejšn)1 r zgraditvi zadružnega doma. Ena)1'’ j priznanje gre mladini in ostali'1' I iz Marezig, ker leži kamnolom i’8 njihovih tleh in so tudi oni nu>r” sikdaj zamahnili v kamnita tla | I lame. I Te dni. ko je mraz prehud in i* j nemogoče zidati, graditev zadružn0' | ga doma sicer počiva, zato pa Pr' j pravi ja mladina » prostovoljni"1 j delom kamenje, da bo na mcst°'| ko se bo zidanje zopet pričelo. Prav bi bilo, da bi oni, ki tak" | radi omalovažujejo ureditev naše*'1 i okrožja in delovanje naših ljudski!1 oblasti, prišli k nam in se prepr*' čali, kako je pri nas in kako dr"' I god, recimo v Trstu. In vendar "*' majo vidalijevci nobene kritičn* j besede za današnji kritični polož"* j delavstva v Trstu. — Babič Franc I MUNIH i.HI 81. O. III -au - telefon št «3 80» - UPRAVA. ULICA H MANNA št. 29 - Telefonska Številka 8351. UKEl Nl.s ceur uilasov- vsak min višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 10. finančno-pravm 60, osmrtnice 70 Sir , od la-18 tel 27- a izdala ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. OGLASI, od 8.30-12 111 NAROČNINA Cona A: mesečna 260 četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: «Založnlštvo Primorski dr.evnlk«, Trst 11-5374; za FLRJ: «Primorskl dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-19