Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta Jan praznik, iziilc dan poprej. Cena mu ie 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Scmeniške ulice št i. Naročnina in inserati pa: llpravništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Št. 18. V Ljubljani, dnd 21. septembra 1899. Leto XII. Zadružna misel. Človeštvo ne živi tako, kakor živalstvo. Žival dela po temnili nagonih vedno jednako in se ne zaveda, kaj dela, zakaj dela in čemu dela ravno tako. Človek ima pa razum, ki mu mora voditi vsako dejanje. človek mora vedno misliti na to, kar dela, vedeti mora, zakaj tako dela, in premišljati mora, čemu dela tako in ne drugače. Pri tem nas morajo voditi božje in cerkvene zapovedi, ker le po njih dosežemo časno in večno srečo. Pa pri gospodarskem življenju mora imeti ljudstvo še več mislij, ki ga morajo voditi pri vsem delovanju. Te misli so ozko združene z božjimi in cerkvenimi zapovedmi, in med njimi so poglavitne: zavest lasti, skupnosti in samostojnosti O teh mislih in njih razmerju do zadružne organizacije hočem danes govoriti. 1. Zasebna last mora nam biti sveta. Neumni so oni, ki sanjajo o tem, da bi moglo kdaj človeštvo živeti brez zasebne lasti. Vsak človek mora imeti nekaj, kar je njegovo. Družina ne more obstati, ako oče nima posestva in denarja, s katerim hrani svoj rod. Otroci morajo podedovati po stariših imetje, katero jim zagotovi obstanek. Zato s o c i -j a 1 n a demokracija, ki taji posebno lastninsko pravico, razdira državo in družino. Ako bi bilo res, da je vsaka zasebna lastnina tatvina, kakor pravijo socijalni demokratje, potem bi na svetu bili samo tatovi in roparji in družba bi se morala pokončati. Pa naša pamet nas uči, da se ti zapeljani reveži motijo. Zasebna lastnina je upravičena in potrebna. 2. A tudi zavest skupnosti mora preSinjati ljudstvo. Liberalci se ozirajo samo na posameznega človeka. Po njihovem nauku naj si vsak nagrabi svobodno, kolikor le more, bogastva, naj izkorišča ljudstvo in si na tem svetu naredi kar najlepše, življenje. Zato liberalci ne delujejo proti ode-ruštvu, ampak je celo podpirajo. Kak trgovec ali krčmar sme po liberalnem nauku zapeljati ljudstvo k nakupovanju in zadolženju. Nato se naj uknjiži na posestvo in toliko časa stiska z obrestmi in tožbami ubogega kmeta, dokler njegovo posestvo ne pride v njegove roke. Tako so že uničili na tisoče slovenskih posestev. Pa ljudstvo mora vedeti, da smo bratje med seboj in ne roparske živali. Na skupnosti je osnovana že družina. Kako bi bilo zakonsko življenje, če ne bi mož in žena imela skupne posesti? Pa da so bratje in sestre med seboj, morajo vedeti tudi prebivalci jedne vasi in jedne občine. Kaj bi bilo, če bi brez ljubezni, brez ozira na ubogega soseda, vsak gospodaril tako, kakor da je le sam zase na svetu? Zavest skupnosti mora torej vladati tudi v občinah, da je življenje srečno. In če vzamemo celo Kranjsko deželo, moramo reči, da smo vsi Kranjci zvezani v jedno celoto, v jedno deželo, in kadar se v deželnem zboru kaj sklepa, morajo poslanci vedno gledati na to, da se ne ustreza le posameznim ljudem, ampak vsej deželi. Zavest skupnosti mora pa pre-šinjati tudi ves slovenski narod: ne le Kranjce ampak z nami skupno tudi Štajerce, Korošce; Primorce, in tudi naše zapuščene slovenske brate na Ogerakem, v Italiji in v Ameriki. Kar nas je jednega rodu in jedne vere, smo bratje, in moramo delovati skupno in drug drugemu pomagati, da se v naših težkih, nevarnih čas h ohranimo. Še posebej pa je treba zavesti skupnosti posameznim stanovom. Dandanes se zatira kmečki stan. Cene žita odločujejo veliki trgovci na borzi, pri nakupovanju in prodajanju goljufajo, dedno pravo je tako, da se morajo razkosavati in manjšati posestva, zavarovanje gre v žepe kapitalistov, in slednjič ima še večino davkov kmečki stan. V takih razmerah nič ne pomaga, če jeden sam zase kaj godrnja, ampak vsi skupaj se morajo združiti, osnovati si morajo gospodarska in politična kmetijska društva in skupno delati na korist vsega stanu. Tudi obrtniki ne morejo shajati. Velike tovarne in velika kupčija z obrtnimi izdelki jim jemlje za služek. Kaj naj storč? Ali naj gredo v gostilno in tam pri vinu zabavljajo čez slabe čase? Nikakor ne. Vsi čevljarji jednega okraja se naj združijo v jedno čevljarsko zadrugo s skupno prodajalnico v mestu, vsi krojači ravno tako v svojo posebno zadrugo itd. Le s svojo skupno prodajalnico, ki jo mora otvoriti njihova zadruga, morejo se še rešiti in si nakloniti zaslužek, ki ga grabijo velike tovarne. Ta zadružna misel je še stara in obstoji, odkar so ljudje na svetu. Želja po skupnem varstvu in medsebojni podpori je tudi zadnji vzrok, da so nastale urejene države. Božja volja je, da se ljudje družijo in da imajo skupnega poglavarja. Celo v katoliški cerkvi se kaže zadružna misel, seveda v višji, posvečeni in nadnaravni obliki. Bratje smo, in zato moramo stati sicer vsak zase, pa tudi jeden za vse in vsi za jednega. Ta zadružna misel je opravičena povsod, kjer imajo ljudje skupne interese, skupne težnje, katerih ne more doseči jeden sam, pač pa družba več ljudi in rodbin. Ako izprevidijo ljudje, da jednega sovražnika ne morejo premagati posamič vsak zase, združijo se, in vsi skupaj ga užen6! Tako je v gospodarskem življenju. Ce vsak kmet zase prodaja in zase kupuje, je lahko goljufan na stotero načinov. Ce si pa dva povesta svoje izkušnje in skupaj po-zvedujeta, kako je tu, kako tam, drug drugega lahko obvarujeta škode in si pomoreta- če se pa kmetje iz več vasi združijo v jedno gospodarsko zadrugo, tedaj lahko stopijo na svetovni trg kot mogočna, bogata družba, lahko se pogovarjajo in tržijo z največjimi bogataši, lahko kupujejo velike gozde in obsežna posestva, ki jih potem porabljajo za skupne namene. Ravno taka je z obrtniki. Posamezni ginejo sedaj in obupujejo zaradi slabih časov, ker jim je od liberalcev izkvarjeni obrtni zakon zatrl vsako nado do zboljšanja. Če se pa čisto svobodno po svojem prepričanju p0 krajevnih razmerah in skupnih koristih združijo, morejo se obraniti, tudi če jim miljonarji nasprotujejo. 3. Slednjič mora imeti naše ljudstvo zavest samostojnosti. Ljudstvo, ki se čuti odvisno in zatirano, gleda z nezaupanjem vse, kar se godi okoli njega. Boji se vedno prevare in goljufije, tudi tam, kjer je ni. Ker nima zaupanja, postane hinavsko, tatinsko in neznačajno. V krajih, kjer je mnogo oderuhov, se to opazuje. Kjer znajo krčmarji in trgovci ljudstvo zapeljavati v dolgove in stiskati z obrestmi, kjer so pogoste tožbe in rubežni, tam se ljudstvu izkvari ves značaj, da več ni podobno poštenim ljudem. Na Dolenjskem in Notranjskem in zlasti na Hrvaškem in v Istriji so taki kraji. Ljudstvo samo tega ni krivo, ampak oni, ki so je spravili ob gmotno samostojnost in s tem vklenili tudi v moralno sužnost. Ob volitvah žene v takih krajih upnik svoje dolžnike s seboj, kakor prodajalec voli. če je ljudstvo odvisno pri vsakem grižljaju kruha in pri vsakem perišču soli od oblastnega mogotca, če ve, da nosi jarem odvisnosti na sebi in da drugi bogate od njegovih žuljev, — takrat ljudstvo mora propasti, izgubiti značajnost in poštenje. Tih, otožen in strupen obup se ga poloti, in ta obup je najhujša bolezen vsakega ljudstva. V takih krajih se mora zavest lasti, skupnosti in samostojnosti zasejati med ljudi. Najprej kaže ustanoviti izobraževalno društvo, v katerem se ljudstvu da nekoliko izobrazbe, da je zmožno umevati časovna vprašanja. Navaditi se mora čitati potrebne časopise in primerjati svoje gospodarske razmere z drugimi. Prvi sad take izobrazbe bodi posojilnica, in za njo zadruga s skladiščem. Poglavitna stvar pri tem združevanju je zavest skupnosti in samostojnosti, ki jo ljudstvo zadobi. Denar in dobiček ni glavna stvar, ampak nravni vpliv in organizacija. Zato naj nikar jeden človek vsega ne vodi, ampak naj kolikor le mogoče mnogo mož izobrazi in navadi poslovanja. Zadružno gibanje mora biti ljudsko gibanje, svobodno, krepko in zavedno! Te zadruge naj bodo ona vez, ki bo ljudstvo družila in krepila, kadar bodo valovi socijalne prekucije narastli v siloviti vihri. Te zadruge naj bodo tudi duševno ognjišče, iz katerega se naj rodi nov, mlad, vsestranski napredek v podjetnost in delavnosti našega ljudstva! Najnovejše socijalno gibanje med Slovenci kaže, da je seme zadružne misli padlo na rodovitna tla. To dejstvo — da slovenski narod umeva zadružno misel, jedino rešiteljico iz sedanje socijalne bede — to dejstvo nas navdaje z veselim upanjem, da ga čaka boljša prihodnost. Politični razgled. Državni *bor se snide v drugi polovici meseca oktobra. Drugo vprašanje pa je, ali se bode sploh pričelo redno delo v državnem zboru, kakor želi večina prebivalstva in vlada sama. Znani kričač Wo)f že sedaj po raznih shodih napoveduje boj, in tacih mož je še precej med Nemci, ki bodo zopet s krikom in ropotom skušali razgnati državni zbor. Vendar pa se državni zbor mera sniti, da voli delegacijo. In to ravno hočejo nemški nagajivci preprečiti ter vlado prisiliti, da odstopi. A to bi bila za večino državnega zbora naravnost sramota, ko bi se morala udati manjšini. Zato so se te dni na Dunaju pričela razna posvetovanja, kako bi so stvar poravnala. Sešli so se najprvo tisti katoliški nemški po slanci, ki so z našimi poslanci v večini. Ti nemški katoliki imajo najboljšo voljo, da bi ugladili nasprotja med Čehi in Nemci, ki so v prepiru zaradi znanih jezikovnih naredeb. Dr. Fuchs, odličen član katoliške ljudske stranke, ki je tudi predsednik državnega zbora, je povabil na Dunaj vse predsednike raznih klubov na desnici in levici. On pravi v svojem vabilu, da tako ne more dalje iti. Boj mora prenehati, ker državni zbor že več ko dve leti ni prav ničesar storil. Zastopniki raznih strank naj se torej mirno med seboj kot možje pomenijo in razgovori, kako bi bilo mogoče spraviti državni zbor zopet na noge. A komaj je bilo znano to povabilo, že so se oglasili nagajivi levičarski Nemci, da se ne udajo. Ti kratkomalo odgovarjajo, da. mora vlada preje preklicati jezikovne naredbe. za Cehe, preden se sploh razgovarjajo. Seveda se Cehi tej zahtevi odločno upi rajo. Zato je jako dvomljivo, da bi napovedana posvetovanja imela kaj uspeha. To je res žalostno pri nas. Državni zbor ima nujnega in važnega dela, a nagajivi Nemci ne dado miru, ker ne gre vse po njihovi volji, kakor poprej. Kdo vč, kako se ta boj konča! Dreyfus obsojen. Kdo je ta Drcyfus? On je bil stotnik ali kapetan v francoski armadi. Leta 1894. pa so ga bili obsodili v prognanstvo na pust otok sredi morja. Obsojen je bil zaradi izdajstva. Toda njegovi židovski prijatelji so napeli vse sile, da bi ga oprostili. Izdali so na milijone denarja, da bi kupili Dr«yfusu nedolžnost Opisavali so ga kot mučenika in dobrega Francoza ter vohali na vse strani za drugim izdajalcem. In res se jim je posrečilo, da se je pričela nova obravnava pred vojaškim sodiščem, kamor so pripeljali tudi Dreyfusa. Svet je poslušal, kaj bodo odkrili Dreyfusovi zagovorniki. Telegrami so švigali po celem svetu, ljudje so se prepirali, kdo je kriv. No, konec druge obravnave je bil, da je vojno sodišče dne 9. septembra s petimi proti dvema glasovoma zopet spoznalo Dreyfusa kot krivega in ga obsodilo na deset let strogega zapora. To je bil krik v Izraelu! Toda te komedije še ne bode konec. Advokata Drey-fusova sta takoj vložila pritožbo in prosila za pomi-loščenje. Dreyfus bode gotovo pomiloščen, toda francoska država bode imela neizmerno škodo na svojem imenu. Vojska utegne nastati med Angleži in državo Transval v južni Afriki. V Transvalu je mnogo zlata in Angleži iščejo prilike, da bi pograbili tndi to bogato deželo. Toda Transvalci se jim upirajo, in bržkone pride do vojske. Smešna povest. Pred kakimi 50 leti se je dogodilo to le: Zdravnik Kortim in lekarnar Jabun sta bila prijatelja. Vsak dan je prišel zdravnik k lekarnarju in vsak dan je ponavljal svojo prošnjo: »Prijatelj daj mi svojega slavca!« Slavec je sila krasno pel, zato ga lekarnar s prva ni hotel dati. Pa slednjič sit nadležnosti, pravi: »Dobro, pošljem ti ga, in glej, da ga boš dobro krmil. A kletke ne smeš odpreti!« Pošlje mu. Kletka je bila vsa zaprta, narejena z desek, le na obeh konceh je imela odprtino za hrano. Zdravnik ga je krmil, pa peti slavec ni hotel. Prijatelj lekarnar ga je pogosto tolažil: »Bo že pel, ko se bo privadil novega kraja!« Pa slavec ni hotel peti. Zdravnik se razjezi in odpre — kletko. A iz nje skoči velika — podgana. Prva zdravnikova misel je bila, da lekarnarju vrne. Lepega popoldne pride k njemu in ga .povabi na izprehod. Prijatelj je bil vesel povabila. Sla sta. Med potjo pravi zdravnik : Ti veš, da nisem babje-veren in na vraže nič ne držim. Pa če popade človeka stekel pes — hm . . .« Prestrašen odstopi lekarnar par korakov. Zbal se je, da ga zdravnik popade. Onemu je vedno huje. Lekarnar teče pred njim, in ker je vedel, da ee stekle živali in ljudje boje vode, skoči naravnost v bližnji potok. Zdravnik počaka, da se prijatelj dovolj namoči, potem pa se zasmeje: »Prijatelj lekarnar, to je za tvojo podgano!« Slabe knjige in spisi. Pisatelj, ki je s svojimi brezbožnimi spisi že nebroj ljudi zapeljal, je šel v mestno kaznilnico, da si nabere med jetniki novih snovi za nove romane. Ko stopi v ječo, ga spoznata dva mlada jetnika. Ponudita mu stol v svoji sredi. »Hvala gospoda«, odvrne pisatelj, »nimam toliko časa!« — »Kaj ne pridete kot obsojenec k nam?« — »Kako to mislite?« — »I, da bi morali biti vi tudi vklenjeni!« Jezen vpraša pisatelj, s čim da bi bil on to zaslužil. Eden mu odgovori: »Desetkrat bolj kot midva. Vi ste krivi, da sva midva tukaj, vi po svojih spisih, kateri izlivajo v mlada srca strup brezboštva in nenravnosti. Pa, med tem ko nas zapirajo in uklepajo, nas, ki se le ravnamo po vaših spisih, vas časte vsi in vam polagajo lavorjeve vence na glavo. Vas bi morali najprvo zapreti v dosmrtno ječo, potem šele nas!« — Globoko užaljen nad toliko predrznostjo odide pisatelj, in ni ga bilo več k njima. Mladi jetnik je govoril resnico, žalibože, da le ta do zdaj še ni zmagala Koliko gorja bi bilo odstranjenega, koliko solz posušenih 1 T- — * Listek, * Iz naše vasi. (Slika. - J. Voljč.) Pri Petričkovih so obhajali ženitovanje. Bilo je v nedeljo popoldne po krščanskem nauku, ko so zapele harmonike, da je mladim svatom pete privzdigovalo in pele so, da se je zdelo, da ne utihnejo ves teden. Boštiječev Drejče jih je imel v roki kot jih nima nob-n mojster. Malo je imel glavo nagnjeno na desno stran, desno nogo je položil čez levo in igral je in igral, da je bilo veselje. Vse je bilo veselo, vse je vriskalo in pelo. Pa kaj bi tudi ne! Najstarejši ljudje so trdili, da takega para kot je Pttričkova Anica in Kramarjev Nejče, še ne pomni vas. „Oba lepa, oba mlada" -- in zraven pridna in poštena kot malokdo, sta bila veselje in ponos sta-rišev in vaščanov. Kar se Anice tiče, namigavali so si sicer predlanskim zlobni in zavidljivi jeziki, da ni vse prav med njo in Kruharjevim Franceljnom, ki je služil pri sosedovih za prvega hlapca. Toda to je bila laž in nič kot laž, ker resnično je toliko, da je poštena Anica parkrat zaničljivo obrnila hrbet Franceljnu, ko ji je čenčal o tem in onem, kar ni, da bi poslušalo mlado dekle. Francelj, Kruharjeve gostačke sin, je že mlad zahajal v slabo družbo in torej ni bilo čuda, če je bil sprijen od nog do glave in pokvarjen v srcu kot le kdo. To je vedela Anica, zato mu je dala takoj v začetku vedeti, kako in kaj. V jeseni potem je šel Francelj v vojake za tri leta. Tisto nedeljo torej po Velikem Šmarnu so poročili gospod župnik v 1'arni cerkvi Anico in Kramar-jevega Nejčeta; po krščanskem nauku pa se je začelo gostovanje. Zadnje so šle tisto popoldne iz cerkve Oberger-jeva Spela, Boltačeva Neža in Kruharjeva Urša, Fran celjnova mati. Kakor da so si namignile, so ostale vse tri hkrati v klopeh, pogledale druga na drugo in jo počasi za-ribale proti vratom. Pa že pri kamnu za blagoslov ljeno vodo se ni mogla Obergerjeva Špela več zdržati. Prijela je Kruharjevo Uršo za rokav in Boltačevo Nežo za krilo, zamižiknila z levim očesom in vprašala mrmraje: »Ali ste jih videli?" »Hm, hm, kaj bi jih ne", zapeli sta bolj poti-homa obe tovarišici, „kaj bi jih ne, saj jih je moral vsak, kdor ima oči. In pa ta gizdavost in pa ta kinč«, je nadaljevala Neža in se vstopila široko pred oni i'< dve. „Kam vse ne pride svet, kam vse ne pride! Med tem so se morale razpustiti, da so šle po stopnjicah, kajti naša cerkev je toliko vzvišena, da ima spredaj stopnjice, ki peljejo na cesto. Pa tam pod velikim kostanjem so se ustavile in naredile polkrog, kakor bi „štirnco gledale". „Ali smo bile me kdaj take, povejta", zapraša Urša in dvigne desno roko nekoliko kvišku, kakor bi hotela priseči, „povejta, ali smo bila kdaj take?" „Nikoli, oh nikoli", se oglasita zopet zajedno obe. »Napuh je največji greh, greh vseh grehov, ker iz njega sledijo vsi drugi." „Pa prav nič sramežljivo ni gledala . . ." „In kako je zavpila ,ja'." „Pa kakšno kiklo je imela . . ." „In kakšno ruto .. ." »Pa kakšen prstan." „Pa on, kak klobuk . . ." »Sama zapravljivost." »Sama baharija." »Sama prevzetnost, sama prevzetnost, nič drugega!" „Ker se imajo s čim ponašati!" »V petih letih bo prišlo vse na nič !" »O še prej . . . ampak ko bi vzela mojega Fran-celjna, kako bi bilo vse drugače!" »O, vse drugače!" »Kako bi hranil in pazil na vsak krajcar!" »Seveda bi, pa še kako!" Nekaj časa pomolčijo. »Ampak moj Francelj, saj vesta ne? Tako priden, tako delaven, pa ne in ne!" »Saj ne da bi opravljale, ampak kar je res je res, tvoj Francelj je ž« tak, da mu ni nič reči." „Kaj ne, da je? No pa, saj ne da bi ga hvalila, ker je kri od moje krvi, amdak moj Francelj jih od-vaga tri Nejčete." »Ce se je že kaj poredil pri vojakih, prav gotovo, saj Nejče je suh kot trlica." Urša pogleda Špelo, ker se ji zdi čudno, zakaj da bi se bil moral njen Francelj porediti, če hoče odvagati tri Nejčete. „Jaz mislim tako, da je dober in priden toliko, da je vreden treh ..." „0, petih Nejčetov." Med tem so šle izpod kostanja proti domu. Pri vodnjaku zagledajo Kurnikovo Reziko in Slamarjevo Lucijo ... „Pa že zopet opravljata, moj Bog!" pravi poti-homa Spela tovarišicama in pokaže s prstom proti vodnjaku. »Saj drugega ne znata", odvrne Špela in pljune' „0 ti grde babe ti, pa ravno prejle so pridigali ves krščanski nauk gospod župnik, da je opravljanje ena najgrših reči . . ." „Bog ve, zakaj hodite še sploh v cerkev, če se jih nič ne prime!" „1, zakaj, zato da spiti in dremljeti." »Pa okoli gledati." „Pa kašljati ...!" Kakor smo že prej rekli, stoji Petričkova hiša zunaj vasi. Obdana je krog in krog od travnikov in njiv. Ne vemo sicer, kam so bile pravzaprav namenjene naše tri prijateljice, toliko je resnično, da so jo zavile, prišedši konec vasi, naravnost proti Petričku, od koder Be je slišala godba in se je čulo drsanje in potrkavanje plesalcev. »Kaj bomo?" vpraša Urša in stopi naprej. »P.dje gremo malo pogledat." „Saj res, polje," odgovorita oni dve in jo mah neta za njo. Pa polja so prav malo gledale. Prihajale so vedno bliže Petričkovih, od koder je danes tako lepo dišalo. „Pa ne grem noter, ko bi mi dal kdo ne vem kaj", pravi Špela. »Mislil bi kdo, da smo prišle na prežo", odvrne Urša, katero je vleklo vedno bolj na levo. „Samo tako malo gremo todi-Ie po poti, potem gremo pa koj nazaj", pravi Neža in stopi najbolj naprej. Pa Petričkova mati pridejo ravno tedaj ven na prag, nesoč prežcčim otročajem pogače in drugih reči, prav v tistem trenutku pravim, ko pridejo te tri do hiše. Tedaj se pa ne more Spela več vzdržati. »Ježeš, mati, kako ste srečni, kaj ne?" zavpije že od daleč, pohiti k nji in jo objame. Materi Petričkovi so bile vse tri ženice dobro znane z vsemi svojimi lastnostmi, zato jih niso bili kar nič veseli v tem hipu. «1, pa vendar, kdaj se je vse to naredilo? Prav nič ni vedel nihče." „Da mati, prav nič." »I, se je že, se je že", odvrnejo mati, „tako počasi, saj veste." »I, kje pa je nevesta", zapraša Urša in stopi bolj v vežo. „Kje pa jo imate. Jaz jo moram objeti in ji želeti vsega dobrega, tako je pridna, tako je čednostna, — pa takega dobrega ženina dobi", pritakne naglo, ker stopi v tem trenutku le ta na prag, pogledat, kdo je neki prišel. »Vredna sta drug drugega", zapoje skozi nos Neža. »Takega para ni daleč", pristavi Špela. »Oh, jej, jej, aaj pravim . .." Mislite, da jih je bilo treba dolgo prositi, naj gredo nekoliko noter? Kaj še! Eden izmed svatov ju je pozdravil: »He, pa ste dolgo molile, dolgo, saj je že skoro noč!" Pa so odgovorile: »E, kaj, saj je treba da se včasih nekoliko več pomoli. Novoporočencem prinese to obilo sreče in blagoslova." * * * Na nebu so že zvezde gorele, ko so šle domov. Držale so se za podpazduho in govoričile: »Ampak dosti imajo napravljenega." »Kako pa tudi jedo in pijo." »Nikoli jim ni zadosti!" Čez nekaj časa pa zopet: »To-le kokoško sem si utaknila v žep." »Jaz pa ta-le kosec pečenke." „Jaz pa ta-le kolač ..." In zopet čez nekaj čaBa: »Saj ne da bi opravljala, toda v petih letih ne bo nikjer nič." »O, nič!" »Ali si videla sosedovo Lizo in Kokošarjevo Barbko, ko sta prišli na prežo?" »Videla; o ti grde babe!" Urša pa je rekla: „E, kaj Liza in pa Barbka, ampak moj Francelj, moj Francelj!" Kakor živel tako umrl. V avgustu 1. 1873. je prisostvoval italijanski minister Visconti-Venosta neki veselici, katero je priredilo njemu na čast mesto Tirano, Ž njim je bil tudi poslanec Billia, eden najstrastnejših nasprotnikov krščanstva in papeža. Bil je zagrizen prostozidar. Med obedom so se delale napitnice. Najprvo je govoril minister, a govor je bil tako naperjen zoper cerkev in njene služabnike, da se mu je zdelo pozneje vredno tiskati ga. Nato se je dvignil Billia in govoril še bolj satansko. Po obedu se odpravita proti domu, dasi se je napravljalo k nevihti. Potok, do katerega prideta, v je narasel vsled povodnji tako, da ne moreta čez. Župnik jima pokaže drugo pot, po kateri se vrneta nazaj v Tirano. Medpotoma začuti Billia naenkrat grozne bolečine v životu. Komaj prideta v mesto, pokličejo zdravnika. Pa predno še pride zdravnik, umrje grozoviti bogokletnež, mesto s pobožnimi vzdihi na ustnah, z nečuveno kletvijo na cerkev in papeža. Kaka je bila pač njegova sodba pred večnim sodnikom?! Misijonska poročila. Afrikanska pisma. (Piše Leop. Lenard.) Več let je že preteklo, odkar sem zapustil svojo domovino, katero sem goreče ljubil, kakor jo ljubim tudi Se sedaj, in se napotil v daljni, tuji svet, z iskreno željo v srcu, postati misijonar med divjaki v vroči Afriki. Ločitev ni bila lahka. Zapustiti sem moral domovino, zapustiti rojstno hišo, zapustititi toliko znancev, prijateljev in dobrotnikov, na katere so me vezale najsrčnejše vezi, in ki so se zame zanimali bolj kot sem zaslužil, a šel sem, prepričan, da je tako volja božja in da v nobenem drugem stanu ne morem več zaslug pridobiti zase in koristiti veri in domovini. Saj me je slovenska mati rodila in me na svojih kolenih učila ljubiti najdražje, kar človek ima na svetu — vero in domovino. V teku let sem zelo zanemeril dolžnosti prijateljstva in hvaležnosti, katere so me vezale na toliko oseb v domovini in ako bi hotel naenkrat obnoviti pretrgana dopisovanja, bi mi nedostajalo moči in časa. Zato bi rad s temi pismi v Domoljubu skupno zadostil zanemarjeni dolžnosti in mojim nekdanjim znancem, prijateljem in dobrotnikom, za tem pa tudi vsem Slovencem in Slovenkam, a »erih obzorje se razteza čez ozke meje, postavljene nam od naših sovražnikov, ki imajo razum in srce za velika podjetja v korist veri in domovini. Prvo pismo. Briksen in misijonski zavod sa srednjo Afriko. Kdo bi si nekdaj mislil, da bom jaz nekoč gledal lepo tirolsko deželo in vžival gostoljubje vrlih Ti-rolcev. Od prve mladosti me je srce vleklo na jug, v vročo Afriko, in ravno isti poklic me je zavel sem v Briksen, v le-ta venec iz raja, kakor bi ga smel imenovati, ne da bi naš Bled ponižal. Kdor bi si mislil, da jc tukaj med tirolskimi hribi hladno in pusto in prazno, kakor svet po stvar-jenju, bi se zelo motil. Ccda Eisack-ova dolina do FranzensfeBte ima toplo, južno podnebje. V dveh letih, kar s< m jaz tukaj, ni palo snega skoro nič in vročino imamo po leti do malega čisto italijansko. V našem vrtu zore marelice in kostanj in vse sadje, kakor na Kranjskem; meseca listopada poganjajo v našem vrtu nove rože in griči okrog mesta so z vinskimi trtami posajeni. Vkljub temu smo vže večkrat meseca malega srpana v treh urah prišli do snega, ki na nekaterih vrhuncih in globinah okrog Briksen-a leto in dan ne skopni in v večji daljavi mole večni snežniki in ledeniki svojo glave v nebo. Tukaj so druži hladni, planinski zrak tirolskih gor s toplimi južnimi vetrovi in povzroča ono prijetno podnebje, ki privabi toliko tujcev v mesto. Hribje okrog mesta so gosto poraščeni z iglovim drevjem in dolina, po kateri se vali temnozeleni, po dežju umazani Eisack, lepo ob delana. Med drevjem in zelenjem gledajo številne vasice in cerkvice z bregov in gričev v dolino in razveseljujejo pogled, ki bi bil še veliko lepši, ako bi cerkve in hiše bile lepo pobeljene, kakor na Slo- venskem.^^ Tiem klerikalno mesto, to so vidi na prvi pogled. Naša katedrala se dviguje, kakor koklja nad piščanci in je v vsakem oziru naravno središče mesta in se radi zidave in krasa lahko pri-števa med najlepše cerkve; znamenit je tudi .Kreuz-gang" pri katedrali, radi mnogih lepih starih kipov in slik. Poleg katedrale je najvažnejše poslopje v mestu škofova palača, veliko, lepo poslopje, kakor-šnega nobeden škof v Avstriji nima. Bnksenski škof je bil nekdaj svetni knez in je imel lastni dvor in lastno vlado. Na to spominja še pridevek dvorski, ki se često sliši v mestu, n. pr. dvorski pek, dvorski ključavničar, dvorski apotekar itd. Lepo in prostorno je tudi briksensko semenišče in ima precej velik vrt, pol ure od mesta stoji veliko škofovo deško semenišče „Vicentinum" in tri četrt ure proč velik, star avguštinski samostan „Neustil't". Cerkve so tu sejane zelo gosto. Ako sta dve ali tri hiše skupaj, morajo vže imeti lastno ccrkev ali kapelico, župnije so primeroma majhne in z duhovniki dosti dobro preskrbljene. Župnija Mtlhland pri Briksenu, v kateri se nahaja naš misijonski zavod, šteje n. pr. okrog 250 duš in od župnišča ni do nobene sosedne župne cerkve čez pol ure hoda. V obče so cerkve na Tirolskem tudi na deželi zelo lepe, dosti lepše kakor na Kranjskem in kakor na Slovenskem; tudi sem našel tukaj skoro v vsaki cerkvi oltar ali kip Matere božje. Često so tudi stene okrog takega Marijinega svetišča pokrite z votivnimi tablicami z raznimi napisi, n. pr.: »Marija je pomagala!" Tudi božjih poti Matere božje je na Tirolskem je veliko, katere obiskujejo pogoto množice romarjev. Seveda, kaj posebnega imajo tudi cerkve na Tirolskem. Tako sem n. pr. našel v mnogih cerkvah poleg res lepih slik tudi debele in okrogle angeljčke - trobentače z izbuh-limi lici in z okroglim trebuščekom, kakor se podobni dobijo tudi še semtertje na Kranjskem. Zelo priljubljeni so na Tirolskem kapucini in ljudstvo se obnaša do njih čisto priprosto in po domače. Skoro v vsakem večjem kraju se nahaja kapucinski samo stan. Tudi do svetnih duhovnikov je ljudstvo zaupljivo in spoštljivo. Tirolci so veliki, lepi ljudje, dobrodušni, priprosteg obnašanja, dobrovoljni, prebrisani, večkrat tudi hudomušni, trdega, skoro trdovratnega značaja. Prisiliti se Tirolec ne d&, prepričati tudi ne, a z lepa vse dobiš od njega. Za časa Franca I. so v neki tirolski dolini ljudje dobili neko protestantsko knjigo v roke, ki jim je čudno zmešala možgane, da so si vtepli v glavo, da njih duhovniki niso resnično posvečeni. Seveda so se na to ogibali dohovnikov in niso šli več v cerkev. Nato je prišel nadškof solno-graški, knez Schvvarzenberg, mlad, zelo lep mož, šele 28 let star, k njim, in jim je z vso svojo zgo vornostjo dokazoval, da so duhovniki dobro posvečeni. Zaman. Tirolski kmetje so rekli: »Presneto je to lep fant, mi ostanemo pa pri starem." Stvar so sporočili cesarju in on je dal zapoved: »Kmetje ee morajo povrniti k prejšnjemu redu ali pa naj gredo iz dežele." Kmetje odgovorč: „Pa gremo." Tu j« znova posredoval knez Schvvarzenberg. On je še' znova h kmetom, jih prosil in pregovarjal in ji" slednjič vprašal, kako se hočejo prepričati, ako so duhovniki dobro posvečeni. Kmetje reko, da morajo iti sami v Rim, vprašat papeža. „Dobro", reče knez, „izberite nekaj mož in pojdemo skupaj do papeža. Papež Leon XIII je prijazno vsprejel kmete, razdelil jim nekaj svetinj, molekov in škapulirjev in potem rekel, da naj bodo brez skrbi, in jim je porok, da so vsi duhovniki, katere jim njih škof pošlje, dobro posvečeni. Tako je bila vsa stvar poravnana in kmetje so se veseli vrnili domov. V gospodarskem oziru so Tirolci trdnejši kakor Kranjci, a tudi tu blagostanje peša. Istotako peša tudi nravnost in vera. Krivi s j temu največ tujci, ki po leti zahajajo hladit se v tirolske doline. Gotovo je bila srečna misel, da je pred leti kon-gregacija „de propaganda iide" v Rimu izrazila željo, naj bi naša misijonska družba za osrednjo Afriko odprla za Avstrijce zavod v Briksenu, tem tako lepem, mirnem in zdravem kraju. Francoska stoji še vedno na čelu misijonom in njeno delovanje v tem oziru je gotovo občudovanja vredno, Italija stori pri svojem uboštvu in korupciji, ki tam vlada, za misijono kolikor more, Nemčija napreduje vedno bolj in njeni misijonarji so istotako v korist in čast sv. veri, kakor Bvoji domovini, samo naša Avstrija stori v tem oziru veliko premalo. Da bi se tudi Avstrija krepko in zdatno vdeležila pri misijonskem delovanju, je naša kongregacija pred štirimi leti s pomočjo propagande kupila posestvo v Miihlandu pri Briksenu in lansko leto začela zidati misijonsko hišo. MUhland je mala kmečka župnija s čednim svetiščem Matere božje pol ure od Briksena. Posestvo leži pri poti, ki pelje v Mtihland, četrt ure od Briksena na podnožju borovega gozda, na lepem griču, odkoder je lep pogled čez mesto in njegovo okolico. Glavno poslopje je velik, zelo poškodovan ,gradl, kjer nikdo ne stanuje, a bi se z dobrimi stroški morda dal toliko popraviti, da bi se poljski pridelki in živali spravljale vanj. Hiša, kjer stanujemo sedaj, je še dosti čedna, a je prostora samo za kakih 20 ljudij. Poleg tega se nahaja pri posestvu tudi nekaj gospodarskih poslopij, hlev, drvarnica itd. Okrog hiše se razprostirajo sadni vrtovi in travniki, da se lahko redi kakih sedem do 10 krav, a vrt za zelenjavo je zelo majhen. Dasiravno imamo katedralo in škofijo tako v bližini, živimo vendar kakor na kmetih. Staro, tesno kmečko poslopje ne more zadostovati misijonskim pofrebam, zato je bilo neizogibno potreba nove hiše. Pred enim letom je p. rektor kupil stavbeni prostor in z malimi sredstvi, a z velikim pogumom in s še večjim zaupanjem v božjo pomoč začel zidati novo hiSo, še pred zimo je bilo poslopje dovršeno in v prihodnjih dneh se bomo selili. A to je samo del celega načrta, celo poslopje bo dodelano, ako se dobi denar ali kredit, v petih letih in bo imelo prostora za 300 ljudi. Naj bi prišli vsi, katere Bog kliče v misijonski stan in ne zapirali srca glasu Gospodovemu, ker Afrika je velika in dela neizmerno, a delavcev je malo. (Dalje sledi.) Star časnik. V Pekingu izhaja časnik „Kin-Paua, ki je te dni praznoval tisočletnico svojega obstanka. Do 1. 1631. jo izhajal po enkrat na mesec, pozneje vsak teden in od 1. 1800 vsak dan. Sedaj izhaja trikrat na dan, zjutraj na rumenem, opoludne na belem in zvečer na sivem papirju. Slab svet — plačan. Med pruskim kraljem Friderikom II. in njegovim svetnikom Taubheimom se je tole dogodilo: Taubheim jc svetoval kralju leta 1786 naj zmanjša nižjim uradnikom plačo, če hoče pokriti državne stroške. Kralj pa mu je pisal junija tistega leta: »Zahvaljujem svetnika Taubheima za njegov svet, pa ravnal se ne bom po njem, to se pravi, morda tudi nekoliko. Plače nižjih uradnikov so že itak majhne, če jih še zmanjšam, nimajo ubogi ljudje prav nič. Zato bom raje odtegnil gosp. svetniku Taubheimu vsako leto 1000 gld. Zraven mu naročim, da se mi zglasi čez leto dni in mi pove, ali je koristilo ali škodilo njegovemu gospodarstvu.« In kakor je pisal tako je tudi storil. Lahko si mislimo Taubheimov odgovor čez leto dni. Ko bi delali vsi kralji in cesarji tako, bilo bi mnogo boljše, kakor je. »Zgornji« gospodi mečejo tisočake pri oknu, nižjim stanovom pa izžemajo zadnji, krvavo zasluženi krajcar. Italijanska kraljica in mlada pletica. Italijanski listi poročajo: Kraljica Margarita sreča v neki ulici v Rimu malo dekletce, ter je vpraša: „Ali znaš šivati in plesti, malica?" — „0 da", odgovori dekle, „nogaviceznam plesti." — „Ali me poznaš?" — „Da, Vi ste kraljica." — „Naredi tudi meni dvoje nogavic in mi jih pošlji." Čez nekaj dni res dobi kraljica dvoje nogavic ter pošlje dekletu druge nogavice: ena nogavica je bila polna bombonov, druga pa denarja. A že drugi dan dobi kraljica pismo: „Gospa, Vaš lep dar mi je napravil mnogo žaloBti: denar so vzeli oče, bombone je snedel brat, nogavice pa bodo mati nosili." Dva medveda — rešilca. Čuden prizor se je nedavno vršil v obližju mesta Prage. Nekaj prijateljev iz Žižkova je napravilo izlet na kolesih v Jirno pri češkem Brodu. Na čelu je vozil trgovec K. Ko pridejo že v Klanovec pri Jirni, skoči nenadoma iz neke kmetiške hiše Bošnjak z dvema medvedoma. K. se tako prestraši, da zavije v stran in trešči kakor je bil dolg in širok, v ribnik ob cesti. Toda medveda skočita takoj za njim in ga prineseta iz mrzle kopelji. Medveda sta bila namreč dva kmetiška mladeniča, oblečena v medvedji koži, ki sta na tamošnji ljudski veselici uganjala burke. Pregovori. V cokljah ne hodi zajcev lovit. Včasi teče pes, včasi zajec. Včeraj skrito, danes oSito. Več ima, bolj mrmra. Slovenski noviear. Kranjsko. (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Župnija Ihan je podeljena č. g. Frančišku Mekincu, duhovniku v zač. pokoju v Ljubljani; župnija Košana pa č. g. Janezu Mladniku, kuratu na Gočah. — Premeščeni bo čč. gg.: Ivan Dolinar iz Starega Trga pri Ložu v St. Rupert; Frančišek Juvan iz Logatca v Stari Trg pri Ložu; Valentin Remškar z Jesenic v Logatec; Tomaž Rožnik iz Mengša na Jesenice; Frančišek Fik iz Komende v Mengeš; Josip Benkovič iz kn. šk. Alojzijevišča v Komendo; dr. Mihael Opeka iz Moravč kot prefekt v Alojzijevišče; Peter Koprivec iz Radeč pri Zidanem mostu v Moravče; Josip Brešar iz Škofje Loke v Ribnico ; Viljem Mlejnik z Blok kot ekspozit v Matenjo vas pri Slavini; A. Jarec iz Metlike v Gorje. — Na novo so nameščeni čč. gg. Luka Arh kot kapelan v Ljubnem; Jernej Perjatel kot kapelan na Blokah; Frančišek Pengov kot kapelan v Cerknici; Ivan Hrovat kot kapelan v Metliki; Jakob Žust kot kapelan v Radečah pri Zidanem mostu; Frančišek Watzl kot kapiteljski vikar v Novem mestu. (Umrl) je dne 8. sept.po daljši bolezni č. gospod Frančišek Petrovčič, župnik na Trati nad Poljanami. Bil je rojen dne 25. sušca 1847, posvečen 1. 1870. Vzorni duhovnik, ki je mnogo let vzgledno opravljal dvojno službo v pastirstvu, naj počiva v miru! (Imenovanje.) [Cesar je župnika v Slavini, vele-častitega g. Janeza Sajovica, imenoval kanonikom stolnega kapiteljna ljubljanskega. (Stoletnica rojstva Blaža Potočnika) se je obha- v jala v St. Vidu nad Ljubljano d.ic 16. in 17. t. m. vkljub slabemu vremenu jako slovesno. (Na pomoč »Naši straži!«) »Naša straža« zaključuje prvo leto svojega delovanja. Društvo je rodila samoobramba, sila, ki jo dela naši meji neumorno delujoča »Siidmarcka«. S sredstvi, ki jih je dobila »Naša straža« v prvem letu na razpolago, storila je, kar ji je bilo mogoče. Na bodočem občnem zboru bode tajnikovo poročilo pričalo o marsikateri vspešni pomoči trpečim bratom obme-j a h. Slovensko strankarstvo je v nekatere kroge zaneslo brezbrižnost in to celo v kroge, ki so izven mej našega razdirajočega kranjskega življenja. »Straža« mnogo trpi ob tej brezbrižnosti, ki je res tem žalo-stnejša, ker bi jo ne pričakovali tudi med onimi, ki so »Straže« najbolj potrebni. Ravno zadnji čas je prišlo na »Našo stražo« zopet kar cel kup prošnja. Treba bi bilo i t i n a p o m o č z v e 1 i k i m i s v o t a m i. Vspeh za slovensko stvar bi po tej pomoči ne izostal nikjer. Zato pozivljemo vse blage Slovence, da zakličejo sebi in svojim prijateljem: »Na pomoč Naši Straži! Ilešujmo slovenske meje iz rok tujstva! Proč z brezbrižnostjo, ko jd narod v smrtni nevarnosti«. Obračamo se do vseh dosedanjih članov, da nemudoma blagovolijo poslati društvenemu blagajniku gosp. Luki Smolnikarju udnino za drugo poslovno leto, in do požrtvovalnih ustanovniko v, da blagohotno vplačajo II. obrok s v o j c u s t a n o v n i n e. Slovenke in Slovenci spominjajte se »Naše straže« ob vsaki priliki! (Meščanski klub) se je otvoril v Ljubljani. Prostore ima v »Katoliškem domu«. Namen tega kluba je pospeševanje meščanskih koristi, obramba meščanskih pravic, čitanje časopisov in razveseljevale po prijateljskih sestankih, igrah, skupnih izletih itd. Želja, ki se je že marsikaterikrat izražala, se je s tem spolnila. (Potres) precej močan, čutil se je dnd 18; t. m. ob 7,7 v Ljubljani in po mnogih drugih krajih. Škode ni naredil. (V katoliško vero) je prestopil protestant, dobro znani ljubljanski tovarnar g. Avg. Drelse z jednim sinom-ženinom. Storil je slovesno obljubo v župni cerkvi sv. Petra. Tudi drugi njegovi otroci prestopijo v katoliško cerkev. (Potrjen deželni zakon.) Presvitli cesar je potrdil z odlokom od 1. septembra sklep deželnega zbora kranjskega, s katerim se razdeli občina Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob. (V ljubljansko semenišče) je letos vsprejetih 22 prosilcev, in sicer: Ahačič Matej iz Tržiča, Cepuder Rudolf iz Šmarije, Dobnikar Fran od Sv. Katarine, Drolc Martin iz Krašnje, Gostiša J.^iz Idrije, Kmet Miha iz Št. Lovrenca, Kozina J. iz Ribnice, Logar Josip iz Metlike, Marolt Vinko s Krškega, Mikuž Janez s Črnega Vrha, Natlačen Peter iz Goč, Pire Josip iz Velesovega, Planinšek Fran z Višnje Gore, Pečarič Martin iz Metlike, Podlogar Leopold iz Ško-cijana, Premeri Stanko iz Št. Vida, Šter Fran iz Cerkljan, Steržaj Fran iz Cirknice, Strajhar Janez iz Tuhinja, Štular Martin iz Metlike, Vovko Fran iz Skocijana, Jelene (pogojno) z Dobrave. (Shod krščansko mislečih dijakov) se je vršil dno 12. sept. v »Katoliškem domu« v Ljubljani. Shod jc bil posvečen znanstvenim razpravam in razgovorom; razprave so bile zelo temeljite, razgovori pa zelo živahni in zanimivi. Tudi večerna zabava (komers), katero je katoliško akademično dijaštvo priredilo na čast ljubljanskemu kršč.-soc. delavstvu, se je krasno izvršila. (Ogenj.) Dne 4. septembra okrog 9. ure dopoludne začelo je goreti v Stari Oselici h. št. 27 pri Francu Eržen, ter je ogenj vpepelil hišo in gospodarsko po- slopje. Zgorelo je vse žito, seno in vsa živina, skupaj pet glav. Rešiti se ni dalo nič, le nekaj obleke so rešili. Mož je v Ameriki. Zavarovano je bilo vse imetje za 400 gld., a škode je do 2000 gld. Revščina je občutna; bilo je gotovo nalašč zažgano, ker je začelo goreti gospodarsko poslopje. (Pri občinskih volitvah v Vipavi) je stranka dosedanjega župana Hrovatina vkljub vsem naporom v toliko pogorela, da je dobila v odbor samo polovico svojih mož. Tudi na Vipavskem se bode zdanilo! (Iz Radovicc). Občinsko starešinstvo na Radovici je pri občinski seji dne 8. t. mes. jednoglasno imenovalo za svojega častnega občana prečastitega in mnogozasluženega gospoda Franc Schvveigarja, bivšega svojega župnika. Občinsko starešinstvo mu kliče: Rog ga živi še mnogo let! (kumski shod) od 25. do 27. avgusta se je letos dobro obnescl. Vreme je bilo vseskozi lepo, zato obisk obilen. Obhajancev je bilo 1239. Sodelovalo je razven č. patra gvardijana iz Krškega še šest duhovnikov. Ravno pred shodom dobila je cerkev svete Neže na Kumu nov tabernakelj, katerega je napravil za primerno nizko ceno jako lično g. podobar Franc Oaole iz Kamnika. (Papirnate goldinarje) z letnico 1888 je mogoče zamenjati le še do 31. decembra let. leta. Po preteku tega roka se ta denar ne bo več vsprejemal ali zamenjaval. (Iz Planine pri Vipavi) so nam poroča: Dne 9. t. m. imeli smo tudi pri naB redko čast, imeli smo namreč premilostjivega g. knezoškola v svoji sredi. Sprejem bil je prisrčen. Piičakovala ga je pri slavoloku vsa šolska mladina pod nadzorstvom g. učitelja, č. g. župnik, krajni šolski svet, občinski odbor in mnogo drugega občinstva. V šoli so otroci na veselje vseh navzočih, zlasti pa na veselje gg. kateheta in učitelja prav točno odgovarjali. Nato se je vršila sv. birma, pri kateri je bilo okoli 100 otrok birmanih. — Kakor se čuje, bomo imeli pri nas v par tednih že trgatev. Upati je, da se bodo prijatelji dobre kapljice pogosto pri nas oglašali, saj prideljujemo Planinci vedno le dobrega in pristnega vipavca. Tudi starega se še dobi. Najboljša pot na Planino je sedaj po »novi cesti« skozi Dolenje, katera je jako zložna in jako dobro uravnana. (Pred novomeškim porotnim sodiščem) so bili od 28. m. m. do 1. t. m. obsojeni naslednji obtoženci: Ivana Petek z Dolenjih Lazov pri Ribnici radi deto-mora v petletno ječo; Martin Čeme iz Male Hubaj-nice radi težke telesne poškodbe v 21/, letno ječo; Lovrenc Roštan iz Trebnjega radi jednakega prestopka v 15mesečno ječo; konečno je bil obsojen k smrti na vislice morilec Josip Zevnik. Primorsko. (Petindvajsetletnih mašništva) je obhajal na Malega Šmarna dan na Krku prem. škof M ah nič. Naj bi še mnogo let tako navdušeno in neuatrašeno deloval za krščanske vzore, kakor je deloval doslej! (S Krka) se poroča, da je ondi ustanovil biskup dr. M a h n i č tiskarno, ki je že začela poslovati. — Bog daj svoj blagoslov! (Dnč 7. t. m. nmrla) je v Reškem samostanu čč. mm. benediktink č. m. Alojzija llott, večletna opatinja in dekana, rojena v Ljubljani 4. prosinca 1848. 1. Veličastni pogrebni sprevod, ki ga je vodil ondotni milosti, gospod prost Kukanič v spremstvu nad 20 duhovnov in katerega so se udeležili razni uradi in zavodi, mnogi duhovni iz okolice, čč. oo. kapucini in frančiškani ter čč. ss. usmiljenke, mnoge gospe visocega plemstva, razne kongregacije, šolarice obojne dekliške šole, — gojenke notranje šole v belih oblačilih ter z gorečimi svečami v polnem številu in nebrojna množica ljudi, je pričal o vse-občnem spoštovanji, ki si ga je rajnica stekla se svojim neumornim, dasi tihim in skromnim delovanjem v samostanu in izven njega, kar omenjajo pohvalno tudi vsi reški časopisi. Pokoj njeni blagi duši! (Lahonske mreže.) Na kak način love lahoni v svojo novoustanovljeno italijansko gimnazijo v Pa-zinu hrvatske učence, naj povedo sledeče vrstice: Izdali so in razposlali na vse strani Istre razglas, da bodo poučevali na italijanski gimnaziji v Pazinu sami taki profesorji, ki so zmožni tudi hrvatskega jezika in ki so doma iz Pazina. Zlasti za veronauk je imenovan pristen Hrvat. Nadalje razglašajo, da dobivajo oni hrvatski učenci, ki hočejo vstopiti v italijansko gimnazijo, posebne štipendije in, ako so ubogi, tudi brezplačno hrano in stanovanje, obleko in še podporo v denarjih. Na tak način love hrvatske ovčice v svoj hlev, ko pa bi bile ovčice v hlevu, pa bi druga pela. Upamo, da se hrvatski stariši ne dajo preslepiti po teh obljubah in ne gredo zapeljivcem v pogubljive mreže. In res se ravnokar poroča iz Pazina, da se je za hrvatško gimnazijo oglasilo nad sto učencev, očividen dokaz, kako potrebna je bila ta gimnazija Drobtinice. Jovan Rlstitf, ki je dne 4. t. m. v Belgradu po dolgi bolezni umrl, je bil brez dvoma najodličnejši srbski diplomat. Rojen je bil 1. 1831. v Kragujevcu, visoke šole je oblikoval v Berolinu, Heidelbergu in Parizu. Prvo pozornost je vzbudil 1. 1858. s svojim govorom v skupščini kot zagovornik Obrenovičev in ustave. Od 1. 1861-1867. je zastopal Srbijo v Carigradu, od 1. 1868—1872. je bil med mladoletjem kneza Milana jeden treh regentov, 1. 1872. in 1873. je bil Ristic ministerski predsednik in minister za vnanje posle. Tudi pozneje je bil še večkrat minister ter je po turški vojski zastopal Srbijo na berolinskem kongresu. Ko je kralj Milan dne 6. sušca 1889. od ložil vladarstvo, je bil Ristic zopet regent. Zadnja leta se je bil odtegnil javnemu življenju. Svetovna razstava. — V Glasgovu se bo 1.1901 pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kraljice Viktorije in Nj. kraljeve Visokosti princa Waleškega priredila svetovna razstava. Ker želi odbor za prireditev razstave, da bi bili v kolikor mogoče obilem številu zastopani izdelki iz tujih dežel, prosi predsednik trgovske zbornice v Glasovu trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, naj interesujoče se kroge opozori na to razstavo. Dotični, ki bodo razstavili svoje izdelke 1. 1900 v Parizu in ki nameravajo razstaviti jih tudi v Glasgovu, pošljejo jih lahke iz Pariza naravnost v Glasgov. Natančnejše podatke preskrbi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Starost evropskih vladarjev. — Najstarejši je papež Leon XIII., rojen dne 2. suSca 1810; vel. vojvoda luksenburški je star 82 let, danski kralj 81, vojvoda saksonsko-vajmar-ajzenaški 81, angleška kraljica 80, vel. vojvoda badenski 72, vojvoda saksonsko-altenburški 72, vel. vojvoda oldenburški 72, saksonski kralj 71, švedski kralj 70 in avstrijski cesar 69 let. Hrvatski katoliški shod. — V Zagrebu se je z odobrenjem nadbiskupa dr. Posiloviča sestavil odbor, ki bode delal priprave za prvi hrvatski katoliški shod v Zagrebu 1. 1900. Odboru podnačelnik je dr. Andrija Jagatič, tajnik St. Korenič. Na shodu naj bi katoliški hrvatski narod pryi pot od vseh krajev hrvatske domovine v hrvatski prestolici javno izrazil svoja katoliška čustva. Ob jednem bi se razpravljalo o vprašanjih, ki so postala pereča i za hrvatski narod ter so v najožji zvezi s krščanstvom, to so šolska, go apodarska in socijalna vprašanja. Bogate Američanke dobivajo knežje soproge. Julijo Grant, nečakinjo slavnega predsednika Granta, je najprvo snubil turinski princ. Hotel se je odreči italijanski kroni, toda oče Grant se je odločno uprl tej zaroki. A drugi princ bil je srečnejši. To je princ Cantacuzene, potomec stare ruske obitelji, ki ima tudi naslov grofa Speranskega in je bil po svoji materi v rodu s pokojnim knezom Gorčakovim. Julijini roditelji so dovolili to zvezo in poroka se bode vršila z velikim sijajem v Ameriki. Kako narodi nosijo denar ? — Neki Francoz trdi, da se posamezne narodnosti poznajo tudi po tem, kako nosijo denar pri sebi. Francoz nosi svoj denar navadno v usnjatem mošnjičku, Nemec v lepo pleteni denarnici od svile, Anglež kar v desnem žepu brez mošnjička, zlato, srebro in baker, vsevprek. Američan pa ima svoje bankovce lepo zvite v dolgi in ozki listnici. Južnoameriški kapitalist pa skriva svojega mamona v pas, ki je tako zvito narejen, da mu tat ne more blizu. Italijan nižje vrste zavije svoj denar v robec, isto dela tudi Španec. Ruski kmet pa skrije svoj denar v škornje ali pa ga zašije v kožuh. Katoličani na Nemškem ostajajo tudi na potovanju le v gostilnah, ki so naročene na katoliške liste. Zato izdajejo njihovi listi zapisnike takih gostiln. »Kolnische Volkszeitung« na primer je objavila 2834 imen gostiln, ki so na njo naročene. Najdaljša železnica na svetu. — Ameriški inženirji so izdelali načrt za železnico, ki bi zvezala severno in južno Ameriko po panamski ožini. Proga bode merila 10.600 milj, in bode torej najdaljša na svetu. Vodila bo iz Ne\v-Yorka proti Laredu ob me-kikanski meji (2500 milj). Potem pojde preko Mehike (1644 milj), Guatemale, skozi republiki Salvador in Ilonduras (400 milj), skozi Nikaraguo, republiko Gosta Rica (570 milj), Kolumbijo (1350 milj), Ekvador (660 milj), Peru (1800 milj), Bolivijo in republiko Argentinijo (1600 milj). Zadnja postaja naj bi bila v Buenos Aircs. Od teh 10.600 milj jih je 4770 že gotovih. Železnica bode menda veljala 875 milijonov dolarjev. Domači pravnik. O novem zakonu o pristojbinah ali »procenti.' Vlada je izdala sedaj cesarsko naredbo, s katero se uveljavlja nov pristojbinski zakon. Ta zakon pozdravljamo z veseljem, ker olajšuje težko breme, ki v podobi pristojbine leži posebno na ramah kmetovalcev. Ker nam že prostor ne dopušča, objaviti vsega omenjenega zakona, zato hočemo sem postaviti veaj glavne in za našega kmeta najvažnejše točke tega novega pristojbinskega zakona. Najvažnejši paragraf novega pristojbinskega zakona je koj prvi paragraf. Glasi se v važnejših odstavkih tako-le: § 1. Za prenos lastnine nepremičnin, nekvarno tistim pristojbinam, ki jih treba odrajtati od čiste vrednosti daritve ali ob priliki prenosa premoženja za slučaj smrti, treba odrajtati sledeče pristojbine: 1. Ako se prenos vrši od starišev na zakonski ali nezakonske otroke in njih potomce in obratno; od starišev na osebe, katere hočejo z njihovimi otroci skleniti zakon, ali pa so ga še sklenile; od očima ali mačehe na pastrke, ali od posino-viteljev ali pohčeriteljev na posinovljenve ali po-hčerjenke; med zakonskima, ki nista niti ločena niti razdružena; med zaročenci s šcnitovanjskim pismom, brez razločka, ali se gre sa prenos sa slučaj smrti ali za odplatno ali neodplatno pravno opravilo med živimi: a) ako predmet, vreden nad 30.000 kron, Vjt odstotka od vrednosti; b) ako predmet ni več vreden kot 30 000 kron, 1 odstotek; 2) ako se vrši prenos na druge osebe, kot na one, ki so pod štev. 1 imenovane za slučaj smrti ali potom neodplatnega pravnega opravila med živimi: a) ako predmet ni več vreden kot 20.000 kron, I'/j odstotka; b) ako je predmet vreden nad 20 000 kron, 2 odstotka od vrednostij; 3) ako se vrši prenos na druge osebe, kot na one ki so pod štev. 1 navedene potom odplatnega pravnega opravila med živimi'. a) ako predmet ni več vreden kot 10.000 kron, 3 odstotke; b) ako je predmet vreden 10.000 do 40 000 kron, 3 '/i odstotka; c) ako je predmet vreden več kot 40 000 kron, 4 odstotke od vrednosti. To so najvažnejši odstavki prvega paragrala tega novega pristojbinskega zakona. Takoj na prvi pogled] vidimo, da so posebno olajšane pristojbine pri prenosih premoženja med stariši in otroki, ter zakonskimi družeti teh otrok in pa med zaročenci. Pri izročilnih pogodbah je torej precejšnja olajšava sedaj po novem zakonu. Prihodnjič bodemo kratko razložili ravnokar navedeni paragraf in navedli nekaj vzgledov, Potem pa bodemo na kratko seznanili bralce tudi še z drugimi važnejšimi določili tega novega zakona, v kolikor je treba, da ga naše ljudstvo razume. Domača knjižnica. Nova knjiga. Danes moram pa prekiniti navadno vrsto ocenjevanj, čeravno sem bil že ves zaverovan v nadaljevanje tako vrlih Šmidovih spisov. Reklo se mi je, le-ti pridejo še lahko na vrsto; naj se ljudem najprej pokaže to, kar je najnovejšo, češ, da še navadni kramarji tako delajo, da najprej in najbolj hvalijo novo in »najnovejšo" robo. Ni mi bilo treba dolgo prigovarjati, ker sem sam asel6 zavzet za najnovejšo našo nabožno knjigo, ki se glasi s polnim naslovom: Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja, ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. V Ljubljani 1899. Založila Kat. Bukvama; natisnila Kat. Tiskarna. Strani XVI + 503. Lično v usnje vezana 90 kr., z zlato obrezo pa 1 gld. 20 kr.; po pošti 10 kr. več. To zlato knjigo je spisal svetnik, kateri Blovi med najbolj slovečimi svetniki in katerega je sv. cerkev prištela cerkvenim učen i kom. Tako čast ima do sedaj samo 22 svetih in učenih mož. Bila je sicer Filoleja že dvakrat izdana v slovenskem jeziku. Prvo izdajo je poskrbel že naš nepozabni vladika Martin Slomšek, drugo pa naša dična družba sv. Mohorja; a obe izdaji sta že izginili iz knjigotrštva, pa sta bili tudi že precej zastareli, ker naSe jezikoslovje napreduje hitro, — prehitro. Ker ima že dve prednici, se torej sme po pravici imenovati najnovejša. Le-ta najnovejša izdaja se odlikuje po natančnem prevodu in po zunanji obliki. Glede na zunanjo obliko nam je posebej omeniti, da so se z drugačim, namreč ležečim ali kurzivnim tiskom ločile one besede in oni stavki, ki so prav posebne važnosti, da tudi preprosti čitatelj tem prej in tem lažje zadene pravo misel ter se mu bolj utisne v spomin. Za dragocenejše vezi se je odbral tudi lepši papir in se olepšal tisk s krasnim obrobkom. O prevodu pa pravi g. prelagatelj sam, da se je potrudil ter je, kar moč, natanko izrazil svetnikove misli, pa jih vendar tako povedal, da jih more umeti tudi preprosti čitatelj. Posebno všeč nam je tudi, da so se v pridejanem molitveniku privzele skoro samo take molitve, katere je sv. cerkev odlikovala z odpustki. 2e to jamči, da so molitve re izborne in da se ž njimi deseže dvojna korist. O, koliko dušnega dobička bi si pridobil na leto, kdor bi zvesto molil vsak dan le jutranjo in večerno molitev po tem molitveniku I Onim čitateljem, katerim morda še ni znana »Filoteja«, povemo, da je razširjena po vsem svetu v raznih jezikih. V njej prisrčno lepo uči sveti Frančišek Šaleški ljudi, kateri med svetom živijo, kateri so obloženi z mnogovrstnimi opravili in skrbmi, kako lahko dosežejo veliko pobožnost ali popolnost. Najprej zahteva, naj duša, katera se želi povzpeli do krščanske popolnosti, opravi dolgo spoved ter se očisti najprej vseh smrtnih grehov, potlej pa naj polagoma odpravlja tudi male grehe ter se vse nagnjenje do greha in še celo naravne napake. Prav vabljivo slika lepoto in srečo pobožnega življenja; uči, kako je treba premagovati Skušnjave, katerih pomočkov se posluževati za izboljševanje srca, kako se vesti v raznih okoliščinah našega življenja itd. Vse to pa na jako mil način. Svetnik ničosar ne pretira, se vedno ozira na slabosti človeškega srca; a po drugi strani pa tudi brez prizanašanja odkriva zlobnosti in skrite zvijače našega ubogega srca, in kar nič ne prikriva, da nebeško kraljestvo silo trpi, da nevarnih reči si je treba odreči, čednosti si pridobiti, naj bi stalo karkoli. Zatorej, ljuba »Filoteja«, le veselo romaj po vsem slovenskem svetu, zakaj vedi, da vsi Slovenci smo te potrebni, večinoma pa tudi — to s ponosom zapišem — Se v r e d n i I Omeniti nam je še tri druge knjižice istega pisatelja, ki so nedavno izšle v novi izdaji: I. »Dobra spoved.« Nauki in molitve za vredni vsprejem zakramenta sv. pokore. Tretji natis. V Ljubljani 1899. Broš. 12 kr. v platnu 20 kr. — Ker je spoved najimenitnejše in najbolj oso-depolno opravilo za vsakega, zel6 priporočamo to knjižico, ki na majhnem prostoru podaje obilico najpotrebnejših naukov. 2. Mala zakladnica." Zbirka krajših molitev in pobožnostij z obilnimi odpustki. Tretji natis. V Ljubljani 1899. Najnovejša izdaja je nekoliko spremenjena, ker je pridejana molitev za obu-jenje dobrega namena in nekaj drugih najnovejših molitvic. Ker je ta knjižica podlaga molitveniku v »Filoteji«, bi svetovali, naj si vsak, kdor si kupi »Filotejo«, naroči še to dobro knjižico, ki stane le broš. 6 kr., kart. 10 kr. 3. „Svete zgodba" za male otroke. Drugi natis. Z dovoljenjem duhovske in svetne gosposke. V Ljubljani 1898. — Opozarjamo vse vzgojitelje sedaj ob začetku Šolskega leta na to knjižico še posebej zato, ker ji je tako nizka cena: broš. 8 kr. kart. 10 kr. Za smeh in kratek čas. (Ponosen ptič.") — »Ptič, ki ste rni ga zadnjič prodali, noče kar nič peti. Pa ste dejali, da je dober pevec!" — »Saj tudi je, a on je zelo ponosen. Dobro vč, da še ni plačan, a na posodo ne poje !;< (Previdno.) — Prvi dijak : „Dragi prijatelj, zakaj pa vendar tako skrbno zaklepaš skrinjo, saj nimaš nič notri:" — Drugi dijak: „Ravno zaradi tega; ko bi moja gospodinja to vedela, bi moral takoj pobrati kopita!" (Tolažba.) — Vdova (na grobu svojega moža): »Eno tolažbo imam vendar-le; sedaj bom vsaj vedela, kje mož ostaja čez noč!" (V soli.) — Učitelj: „Povej, Ivan, kakošne lase so imeli stari Slovani?" — Učenec: „Stari Slovani so imeli sive lasč!" Besedni uganki. K — ptica zna peti, B — hodiš po leti, N — voha jedi, G — ptič te redi. Demant. a soglasnik a a b reč, ki se nahaja v sobi č e e e e dan v tednu e e e g j j .i vas na Notranjskem ali Gorenj. k k 1 1 m m m n mesto na Jutrovem n 0 0 o 0 P P mesto ua Ogerskem P r r r s reka v Avstriji t u u domača žival z soglasnik. Zastavica. Kdo sam sebe sn3? Računska uganka. Zapišite v ta predalca vse številke od 1 do 9 tako, da dobite v vseh treh predalcih navzdol, počez in poprek enako svoto. Rešitev ugank v zadnji številki: Skakalnica. Prijatelj in senca. Prijatelj senci tvoji je enak, Ki zvesto za teboj se vije, Dokler ti sreče solnce sije; A ko se pripedi oblak, Ko solnce ti ragrne mrak, Se tudi senca tvoja skrije. Zložil S. Gregorčič. Besedna uganka. Ricmanje Erazem Švicarji Eldorado Napoleon Ovsiše Urugvaj German Ananas Naklanci Jedert Kokra Oregon Obe uganki je rešil V. Langcrholz, posestnik v Virmažah. — Skakalnico so rešili: lv. Anlončič v Markovcu pri Starem trgu; Iv. Jalen v Hlebcah pri Lescah; Andrej Po-renta v Kamažah in .los. Zorko v Široki Seti pri Vačah; Franjo in Janko Triller ter Fran Kovaeič od Sv. Duha. Josip Zaje v Brišah pri Kolovratu. — Besedno uganko: Franc in Mih. Bokalič v Mengšu. Slovarček nenavadnih besed. Kronogram. Znano jc, da nekatere latinske Črke pomenjajo tudi številke. Saj pravimo: kljuka pet, križ deset. In res pomeni latinski V pet, latinski X deset; I ena, L=50, C=loo, I)=5on, M=iooo. Ker so nekatere črke obenem številke, lahko sestavimo kake besede, kako pcsmico, v kateri je povedana tudi kaka letnica. Pri sv. Jakobu v Ljubljani so nad velikimi vrati vrezane v marmor te-le latinske besede: Magno Deo ct sanCto IaCobo (po naše: velikemu Bogu in sv. Jakobu). Ce kdo pogleda te besede, vidi, da so nekatere črke večje. To pomeni, da so te črke tudi številke. Če jih sestavimo :MDCCI, dobimo letnico 1000-f 500-flOO-l-lOO rl— 1701. Take napise imenujemo kronogramc. Kron os jc namreč grška beseda in pomeni čas. Kronogramu bi zato lahko rekli letokaz, kakor pravimo za kroniko letopis, kronograf časomer. Simbol = znamenje, podoba. Križ je simbol vere, sidro (maček) simbol upanja, a srce simbol ljubezni, t. j. križ jc ljubezni10 •'ubezni' sidro znamenjc upanja, a srce znamenje Ustava ki jo imenujemo s tujo besedo tudi konstitucija, so tiste državne postave, ki določujejo, kakšne pravice je cesar dal ljudstvu. Naša ustava je taka, da cesar daje postave le v sporazumljeiyu z ljudstvom. Ljudstvo voli poslance, poslanci v državnem zboru sklepajo postave in cesar jih potrdi. Seveda se je pokazalo, da tak državni zbor, kakor,snega imamo v Avstriji, ni kaj prida. Nekaj kričačev lahko zabrani vsako pametno delo. Kar je pa naš državni zbor tak, kakršen je popisan v ustavi, zato pravimo, da jc nasa ustava pomanjkljiva. V naši ustavi je neki stavek, Kl P°ve' kaJ Je takrat storiti, kadar državni zbor ne more JL_— e ! M "S e 3 o b e o ce naprej. Takrat, tako pravi tisti stavek, cesar brez državnega /bora da postave, ki se mu zd6 potrebne. To je tisti § 14, po katerem se sedaj v Avstriji vlada, ker jc delovanje državnega zbora zabranila obstrukcija. (Trgovino z železnim blagom) otvoril je dnč 18. sept. rojak-domačin F. Golob v Ljubljani Wolfove ulloe št. 8 (nekdaj A. C. Achtschin). Ker se je preskrbel z raznovrstnim kmetovalcem in gospodinjam potrebnim blagom ter obljublja poSteno postrežbo in nizke cene, naj se cenj. r.aSi iitatelji obračajo pri nakupovanji in naročevanji na označeno tvrdko. (Glej priporočilo.) X3r Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dnš 5. oktobra 1899 zvečer. Loterijske aredke. Dunaj, 16. septembra: Gradec, 16. septembra Llae, septembra Trat, 9. septembra: Tržne cene v Ljubljani. Tedensko porodilo od dnd 10. do dno 16. septembra. 81 34 13 61 7 43 67 21 37 36 62 86 38 26 50 10 20 63 67 76 gl.lkr. st kr" (Joveje meso 1. v. kg _ 60 Psenifna moka 100 kg 16 50 t » 11. » » _ 56 Koruzna » » » 8 20 » III. > > — 48 Ajdova > » » 18 — Telečje meso > — 60 Fižol, liter .... - 10 Prašičje » sveže » — 70 Grah,..... — 10 j » » prek. » — 80 Leča, * ... . — 12 KoStrunovo meso » — 36 KaSa,..... — ]0; 1 Maslo . . . . 9 1 — Hičet, » . . . . — 20( Surovo maslo . . > _ 96 Pšenica . . 100 kg 9 Mast prašičja . . » — 76 Rž . . . » » 7 — Slanina sveža > — 60 Ječmen . . » » 6 5d » prekajena » — 70 Oves ... » » 6 60 Salo..... » — 60 Ajda ... » » 8 Jajce, jedno . . # — 3 Proso, belo, » » 9 — 1 Mleko, liter . . # — 8 , navadno » » 6 60 Smetana, liter — 40 Koruza . . » » 6 60 Med..... kg — 70 Krompir » » 2 50) Krompir . . . » — 3 Drva, trda, seženj 6 80 PiSčanec , . . _ 60 » mehka, » Seno, 100 kg . . 6 — Golob . , . . — 18 — — Kaca..... — 76 Slama, » » . • — — Stelja, » > . . — "I KmetiškaposajilnicaLjuliljanskeokolicB registrovana zadruga i neomejen« «aves«, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4'/g °/o brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 443 8-6 plačuje. Uradne ure rasun nedelj in prasnikov vsak dan od 8—12. ure dopoldne in od 3—6. ure popoludne. Poštn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon štev. 57. Zalivala, les zavarovalni družbi „Allianza'. Pred 6 meseci se je zavarovala moja žena Ana Drobež pri gornji družbi za znesek 1000 kron. Ko je nedavno zavarovanka umrla, sem dobil popolni znesek izplačan brez ovir. Dolžnost mi je torej, da javno svojo zahvalo izjavim tej družbi, ter jo vsakomur najtopleje priporočam. Savle pri Ljubljani, dne 11. sept. 1899. 478 i-i Pavei Drobež, čevljar. Potrdi: Občinski urad Ježica Za drožlno najvažnejše vprašanje so zdravilni učinki živil in užitniu, katere se uporabljajo. Telesna dobro-čutnost, krepko razvijanje otrok, dostikrat celo dolgo življenje zavisi od tega, kaj se uživa. Kako resno dolžnost imajo torej matere, hiSne gospodinje, vzgojiteljice. Kljub tema spoznanju se vendar vse preveč spregleda radi navade, in marsikatera mati, katera ve, da bi ne storila prav, ako bi dajala otrokom upijanljivih pijač, pripravlja zanje bobovo kavo, katera ima prav tako slabe posledice! Ne moremo nikoli dovoij po-vdarjati,da je Kathreiner-Kneippova sladna kava jedina zdravju koristna kava, katero je že preskusilo na stotisoče družin in ki se je vselej nad vse dobro obnesla. Ako se rabi kot primes, stori bobovo kavo skoro neškodljivo in poveča ter zboljSa celo njen dobri okus. Toda nujno treba opozarjati, da ima samo Kathreiner-Kneippova sladna kava omenjene izvanredae prednosti in da se mora varovati pred vednim slabim ponarejanjem. Pristni Kathreiner se dobi povsod, toda le v znanih izvirnih zavitkih z imenom »Kathreiner«, prodajati se torej ne more in ne sme nikoli »na vago«. c Kneippova sladna kava. Stara, mamica^ menil 2* Ista M« hprttsn fivrttna prlmet k »okovi kavf. Pri živčnih, »rculh, lelodacnlh boleznih, pri pomanjkanju krvi •!«. idravnliko priporočana. — Najprlljubljenajša t«n kavln« pijaCa * itotbočero rodovlnah. ki Liniment Capsici compos. 362 ls lekarn« Blohter-J®v* v Pragi 24-23 priznano izvrstno bolečine olajšujoče ma- zilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. * vsek lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—40 Richter-jev liniment i,sidrom' ter sprejme it previdnosti le v steklenicah i mano varstveno marko ..sidro" kot prlttn. Rlohter jeva lekarna pri Blateni leva » Pragi. Sprejme se poštenih starišev za vrtnarski obrt pri Luki Tomšiču v Ljubljani, Poljanski nasip. 470 2-2 Učenca za strojarsko obrt sprejmem Josip Pollak 475 2-2 Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poni-ju gosp. lekarnarja O PioooUJu v Mubljani prUrdno zahvalo za doposlane Jim atekleničice ggr tinkture za želodec in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov „Dvorni aaloinik NJ. svetosti1' s pravico v svoji firmi poleg naslova imoti tudi flrb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Pio-oolljevo ie-loddno tinkturo , katera krepča želodec, povečuje slast, por poduke pre-bavijenje in telesno odprtje. Naročila vspre-Jiema Proti povzetja in točno izvrtajo O. Pic-coll, lekarnar „pri angelu'1 v Ljubljani, na jiunajski cesti. Tinkturo ia lelo-dec pošilja izdelovatolj v nkatljah po IS ntrkle-ničic za gld. 1'M a. v., fo 14 stekl. za gld. S 40, po 36 za gld. S M, po 70 za gld. 6 .'»0. po 110 za gld. 10 SO. — PoStnino mora plačati p. n. naročnik. 361 12-10 -»S Vizitnice v Kamniku. Sprejme se s prvim oktobrom z dobrim spričalom v trgovino z mešanim blagom pri J. M. Podrekar-ju v Kamniku. 477 1 -1 FEANCZORO sv. UPetsra ©esia št,. 23 priporoča pšenične moke in otrobe, posameznikom pošilja tudi od 50 klg. naprej proti povzetju. 474 3—2 5N; Ceniki in vzorci na zahtevo franko. in koverte s firmo (gS*-- priporoča Katoliška Tiskarna v Ljubljani. Največji izbor. ^ \ krbno \ / - skrbno \^ i izdelovanje/ \ vanje/ \ iT.'. ' V >A r* •O 5 g =3 « t £ « s w S - • s s 3U80 arziufe^j Oelz-ova kava t^Spnljubliena^t kavo spremeni v z d r a v o, okusno in pokrepčevalno redilno sredstvo. 400 (20-15) Rudeči zavitki z belim trakom. 4848485353532353232323232353532353485323484848532323484848535348232323535353535323484853534889 HERBABN1 -jev podfosfornasto-kisli 415 20-13 Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pflt, daje slast do jedi, pospašuje prebavljanje in redll-nost, telo Ja6i in krepi. Železo, ki je t sirupu t lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri si*batnih otroolh pospešujejo narejanje kostij. 896 (20 - 20) Cena steklenici 1. gld 25 kr., po poitl 20 kr. vefi za zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zarnaSku ime, ,,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" Vn./l, Kalserstrasse 73 in 75. V zalegi skoro v vseh lekarnah aa Donaju In v kronovlnah. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna v Šelenburgovih ulioah hit. 3 v Ljubljani. 4so *■ I A gld. 5-, 7-50, I0 -, 12--, 14 -. Naročila se točno izvršujejo. —S Cenilnik s podobami zastonj in franka. =— # Radi obilne zaloge 10 odstotkov ceneje Izdajatelj: dr. I. Janežlč. S hi d ii 11 kava Šolske družbe kt. Ciril« ln Metodi« Cenjena gospodinja f Xe dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, ki se Vam bo gotovo dopuilel, to je is čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača kava in sladna kava Bo.'ske družbe sv. Cirila in Metoda 411 14 20 Dobiva se povsod! »ladna Uma Šolske dražbe sv. Cirila ln Metod* | Pekarija z prodajanico in stanovanjem zelo prikladna za pekovsko obrt oddaja se po pri-481 2—1 merno nizki ceni. Poizve se v P 1 o r i j a n s k i h ulicah št. 29. JSicne i—g) p razglednice ka-joče ljubijan;Ke zupne c&r/ive, Založila je in prodaja „Prodajalnica katol. tisk- društva CJf. Milman) v Ljubljani Kopitarjeva ulice Stav. Z Razproaujglcerr. da 2naten popust. Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo. Tiska »Katoliška Tiskarna«.