AKADEMIK DR. EMILI JAN CF.VC SEDEMDESETLETNIK
Nikoli si nisem predstavljal, s kakšno težavo se je treba spoprijeti, če hočem vsaj bežno zarisati portret človeka, ki ga poznam od prvih povojnih let, s katerim sva sedela v najrazličnejših gremijih in se še kar naprej srečujeva pri različnih strokovnih opravkih, portret človeka, ki ga imam za prijatelja, človoka, ki je toliko prispeval k našemu vedenju o likovni umetnosti na Slovenskem, Nikakor ne bi bilo primerno, če bi se omejil na nekaj podatkov, na suhoparna dejstva ali na vljudno priznanje, Ob visoki življenjski obletnici, ki jo Emilijan Ccvc obhaja, naj zato poskusim z nekaterimi pogledi osvetliti njegovo podobo.
Najprej je treba reči, da slav-Ijenee prihaja v stroko i z literature, vsaj kar zadeva njegovo vstopanje v kulturno javnost. Njegova medvojna knjiga Preproste stvari, ki je žal mnogo premalo znana in cenjena, je bila svojev rsten dogodek v tis lih težkih letih. Kritiški odmev je govoril kar o 7-iiancm pisatelju, ki da si je nadel psevdonim, tolikanj zrela in prepričljiva je bila piščeva beseda, posvečena majhnim, neznatnim in pogosto kar spregledanim stvarem našega okolja, ki pa so v nesnioi del naše eksistenco. V kratkih besedilih le knjige se je avtor predstavil kol človek, ki se zna intimno približati stvarem, jih doživeli in poveličat.i. Vsaka ocl teh oznak se ml zdi hkrati izjemno povedana in pričevalna za ves strokovni opus. Predvsem pa je v umetnostno zgodovino vnesel kar literarno i zbrušen jezik, ka ga v taki smeri ni premogel nihče drug. Imeli smo sicer v Izidorju Cankarju imenitnega stilista, za njegovim pisan jem je stal oster intelekt, za Cevčevimi besedili ju izredna občutljivost. Najin skupni učitelj France Štele ga je v seminarju rad poslavljal za zgled, kako je treba pisati. Kaj
9
značilna izjava /.a učitelja, ki je pisal pogosto komplicirane stavke. S tele je tedaj v šali Cevni celo poočital, da bi najraje pisal strokovne sestavke kar v heksametrih. Prizadevanje za kar moč literarno lepim pisanjem je potem stalna skrb našega jubilanta, ki nenehno išče na jprikladnejšo in najlepšo besedo, slikovit besedni zavoj in pojočo blagogiasnost.
Zadnja beseda ni zapisana naključno. Bil sem večkrat priča, kako Emilijanova besedila nastajajo v razpoloženju, ki ga ustvarja dobra glasba, Maš pisatelj je goret ljubitelj te umetnosti in ni edini, ki muzi-kalnost svojih besedil tali ko pomerja ob muzi k i sami.
Emilijan Cevc se dobro zaveda, kako pomembna je za znanstvenika intuicija, saj z drugimi sredstvi ni mogoče zasLaviti ne prvega koraka ne nadal jnjih v globino snovi. Zalo pomiluje strokovnjake, ki Lega daru nimajo ali ki je pri njih premalo razvit. Očitno je, tla takim pot ni odprta v svetove, dosegljive s slutnjo in z notranjo gotovostjo, da je pot prava ali plodna, Analiza njegovih besedil bi pokazala, ti a avtor nenehno vrta z mislijo v predmet raziskave, da hi tako izvabil umetnini njene notranje skrivnosti. Obenem ima izjemno razvit smisel za kombinatoriko, ki pomaga urejati gradivo in mu izluščiti bistvo. Nekajkrat sem bi! priča takim kombinacijam, ki so zanimive ne glede na končni izid razmišljanja. Emilijan je na primer v svoji zadnji veliki knjigi, ki mu je pripomogla do Herderjeve nagrade, moral zavreči vrsto dotlej že kar utrjenih hipotez, preden se je prebil do rekonstrukcije in razlage razvoja kiparstva med gotiko in barokom.
Tudi mednarodna kritika je Cevcu priznala še neko lastnost, s katero se ne more pohvaliti vsakdo, namreč izredno obveščenost, načitanost, Zgodnji primer za demonstracijo takega obzorja je njegov sestavek o velesovski Mariji. V razpravi je preletel dobršen del Evrope, da bi pokazal, kam je treba locirati obravnavani kip.
Obsežnega opusa našega slavij en ca naj se dotaknem samo kratko, o njem govori objavljena bibliografija. Avtor se je posvečal v svojem polstoletnem delu naj poprej srednjeveški umetnosti. Razrešitev uganke renesančnih fresk na Križni gori nad škof jo Loko jc eden zglednih tekstov, posvečenih temu obdobju. Poglavitna skrb pa jc potem vse do danes veljala srednjeveški plastiki. To temo si je izbral za doktorsko disertacijo. Kasneje je časovni okvir razširil še tja do baročnega kiparstva. Omembe vredno je. du je zlasLi preko stavbnega kiparstva zajemal tudi srednjeveško arhitekturo. Druga njegova izbrana tema v zadnjih desetletjih je slikarstvo 17. stoletja, ki ga temeljito preučuje in pripravlja tudi zanj primerno objavo, Prvo sklenjeno podobo te umetnosti je že objavil v katalogu k razstavi Umetnost 17, stoletja na Slovenskem v Narodni galeriji.
Vendar sta to samo dve poglavitni lemt, ki se jima je posvečal in ju ima nenehno v mislih Emilijan Cevc. Seznam drugih tem. ki jih je tako ali drugače obravnaval, je skoraj nepregleden ter sega od prazgodovine tja do sodobne umetnosti. Pisal je besedila za kataloge razstav, spremljal skupino modernih umetnikov, napisal pa je tudi knjigo, ki jo v stroki označujemo kot Oris št. 2. Pri Prešernovi družbi je leta 1966 izšla njegova Slovenska umetnost, pregled likovnega snovanja na Slovenskem od začetkov do moderne, V primeri s prvim. Sletelovim Orisom, je Cevčeva knjiga bistveno drugačna glede izbire gradiva. Štele tov Oris je bil tezua publikacija, odgovor na vprašanje, ali Slovenci imamo svojo umetnost,
10
v Cevčcvo besedilo pa ju vpleteno domala vse, kar danes o umetnosti pri nas sploh vemo.
In tukaj je priložnost, da označimo Cevčeva besedila ludi širše. Vsepovsod je namreč očitna tendenca po popolnem zajetju gradiva, zato je ključne stvari pisal večkrat. Seveda je pri takem pisanju težko nazorno izluščili posebej pomembno od manj pomembnega ali kvalitetno zanemarljivega, ni mogoče uveljaviti kriterijev, ki jih včasih imenujemo estetske. Toda Cevc je sam zanikal, da bi pisal za estete, hoče biti zgodovinar, Gradiva je v poglavitnih publikacijah toliko, da se je težko prebiti skozenj. V tej lastnosti je podoben Steletu, ki ga je nasicdil na akademijskem inštitutu.
Cc bi hoteli označiti metodo ali metode, ki jih pri svojem raziskovalnem delu uporablja Lmilijan Cevc, jc mogoče reči, da jc mojster pre-lanjene formalne in ikonografske analize, ki nista sami sebi namen. Naš s lavi j ene c redoma prekriva ali prepaja tc strokovne postopke z občutenim, živim dojemanjem spomenikov, tako da nas prestavlja v čas nastanka umetnin, prestavlja nas celo v vlogo ustvarjalcev,
Cevčevo delo se nikakor ne omejuje zgolj na študijska prizadevanja, marveč tudi na. vse drugo, kar jc potrebno za ohranitev spomeniške posesti in za njeno prezentaci jo. Bil jc tudi že konservator, samostojno je raziskoval zapleteni sestav kamniškega Malega gradu, ki prav v zadnjem času razkriva še nove lastnosti. Kot Kamničan sodeluje pri urejanju dediščine v mestu, a pomaga tudi di"ugod, med drugim kot član republiškega strokovnega sveta.
Posebno poglavje v njegovem delu jc ukvarjanje s cerkvenimi spomeniki. V zadnjih letih se prizadeto posveča oblikovanju muzeja cerkvene umetnosti v Stični. K temu delu ga spodbuja tudi intimno osebno prepričanje o njenem posebnem pomenu za slovenske usodc.
Na koncu naj si dovolim še pogled na neko zelo vidno osebno lastnost. Svojega dela ne opravlja kot poklic, marveč kot poslanstvo, kar je dano le redkim. Da bi kar najmanj moči namenjal vsakdanjim opravkom, si je ustvaril primemo tlistanco, ki naj mu varuje možnosti za nemoteno delo. Ker je trdoživ asket. ne dvomim, da bo še dolgo opravljal svoje plemenito poslanstvo.
Nace Sumi
11
Akademik dr. Emilijan Ccvç na Pogovorih o baroku, 20.10.1990 {folo Mirko Kambič)
12
-; i
Na Muljavi s Francetom Stclctom in Walleriem Frudlum, 1953
Firence, jeseni 1972
Kostanjevica na Krki. 1967	S Francetom Steletom v Šempetru
pri Celju, 1966
14
V delovni sobi na SAZU, 1973
Otvoritev razstavo )>GoLska plastika na Slovenskemu v Narodni galeriji, 9.10.1973
IS
S Tatjano in Božidarjem Jakcem no Jezerskem, 1974
Z Giancariom Men i som in njegovo materjo pred čedadsko stolnico, 1988
16
S Sergejem Vrifer iem v Brežicah, 1986