V s «i k Gorenjec bere » LETO XVII. — številka 96 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J< tenlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lok D Tržič. — Izdaja časopisno pod letje »Gorenjski tisk« — Glavni It odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 15. 12. 1965 CENA 41) DIN Ust izhaja od oktobra 194? kol tednik. OU L Januarja 195« kot poltednik. tč 1. januarja IW trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, (n sicet cb sicdab in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vsaka občina svojo enoto Pri občinskem odboru združenja NOV v Kranju že deluje poseben odbor za pisanje in razvoj zgodovine tradicij iz časa NOV z konkretno nalogo, da zbere vse potrebno gradivo za posebno knjigo o Prešernovi brigadi. Gre za pobudo zgodovinske komisije pri GO ZB Slovenije v sode-j lovanju z CK ZK Slovenije o postopnem izdajanju dokumentarnih publikacij o vseh važnejših partizanskih enotah v osvobodilnem boju. Po tem predlogu naj bi jeseniška občina imela Jeseniško-Bohinj-ski odred, radovljiška Cankarjev bataljon, tržiška Kokrški odred, škofjeloška Škofjeloški odred, domžalska Šlandro-vo brigado in kamniška-Za-savski odred. Tako naj bi ustrezne organizacije v vsaki občini sodelovale pri izbiranju in pisanju gradiva o določeni enoti prispevale del Sredstev za publikacije in tudi vnaprej skrbela za popularizacijo te enote in v skladu s tem za razvijanje tradicij \T0V. V Kranju na primer predvidevajo, da bi uvedli vsakoletno, tradicionalno srečanje Prešernove brigade. K. M. S 1, januarjem 1966 Nič več popusta na vlakih Železniške postaje so prejele od ŽTP Ljubljna okrožnico, da od 1. januarja 1966 L bo več popusta na železnici za prevoz na delo. Vsak Uposlen bo lahko kupil me-htao vozovnico za ceno 50 2art brez popusta. Mesečno arto s« ho torej splačalo (upiti le tistim, ki se vozijo (rav vsak dan (tudi ob ne-Iftljah) v mesecu na delo, ier bi sicer za vsak dan dopusta, bolezni ali druge oprar Jičene odsotnosti, plačali Wjo brez potrebe. Ker potniška tarifa na zelenici ni dosti nižja od avto-Usne, bodo številni potniki VlćeJI uporabljati cestna pre-jozna sredstva, zlasti tam, Aer bo avtobusne zveze bolj-f in prevozi hitrejši kot z —*co. — B. B. S KONFERENCE SZDL NA JESENICAH Ukinitev ali reorganizacij jesavske železniške pro Preveč razdrobljena ali pretoga trgovina? — Planinski pašniki vedno bolj zanemarjeni Novi gospodarski ukrepi, krajevna samouprava, komunalna ureditev naselij, otroško in socialno varstvo, obrtna in storitvena dejavnost, turizem in trgovina, kmetijstvo — še posebej vprašanje pašnih površin in gozdov, ukinitev železniške proge Planica—Jesenice in drugo, so bile glavne teme razprave na nedeljski občinski konferenci SZDL na Jesenicah. Konference se je udeležilo 116 delegatov ter številni gostje, med njimi podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije dr. Jože Vilfan, republiški poslanec Milan Kristan in drugi. Predsednik občinskega odbora SZDL Pavel Lotrič se je v svojem poročilu dotaknil številnih problemov, ki tarejo jeseniške občane, opozoril na vrsto drugih vprašanj in dal dovolj pobud za nadaljnjo razpravo, ki je bila zares živahna. Ena glavnih gospodarskih panog, ki ji bo treba tudi vnaprej posvetiti največ pozornosti, je črna metalurgija. Nadalje bo treba zmanjševati proizvodne in transportne stroške • ter še dosJedne-je izpolnjevati akcijske programe. Večjo pozornost bo treba posvetiti tudi ostalim gospodarskim organizacijam v občini, predvsem pa usluž-nostni dejavnosti. Za intenzivnejše gospodarjenje bo treba izdelati podrobnejše programe. Nadalje je bilo ugotovljeno, da na področju turizma niso izkoristili vse možnosti, ki jih daje predvsem zgor-njesavska dolina, naravne lepote in znamenitosti ter zelo močan tranzitni promet. Na konferenci so precej govorili tudi o slabi organizaciji trgovine v občini ter o nezadostni izbiri. Reštev bi bila morda v združitvi trgovskih podjetij. Govorili so tudi o kmetijstvu, v občini, posebej pa o problemih pašnih površin. Objekti na teh površinah propadajo, ker ni sredstev niti pravega lastnika, ki bi jih vzdrževal. Predlagali so, naj bi s pašniki in objekti na njih upravljale krajevne skupnosti, Gozdno gospodarstvo Bled, kot lastnik vseh gozdov, pa naj bi prispeval del sredstev za vzdrževanje. Zelo pomembna je bila tudi razprava o otroškem varstvu. Poudarili so, da ne bi smeli razločevati vzgojo v predšolskih od šolskih ustanov, niti ne dopuščati, da bi v te ustanove posijali svoje otroke lahko le tisti starši, ki jim to dopuščajo materialni pogoji. V razpravi so se dotaknili tudi nameravane ukinitve, železniške proge Jesenice— Planica. Bili so mnenja, da izguba na tej progi ne rriore biti tako velika kot jo prikazujejo in bi se z boljšo organizacijo in ukinitvijo nekaterih vlakov, ki vozijo skoraj prazni, lahko stroški še precej zmanjšali. Na konferenci so razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih in problemih. 6 Takoj po končani konfe- # renči je bila tudi že prva % seja novoizvoljenega od-O bora, na kateri so ponov-e no izvolili za predsednika • Pavleta Lotriča, za sekre-9 tarja pa Marjana Burjo. T. L. Jutri, -v četrtek, 16. decembra, bo v Kranjski gori posvetovanje Gorenjske turistične zveze o pripravah na letošnjo zimsko sezono v Gornjesavski dolini in o težavah, ki so se pri tem pojavile. Kot dokazuje gornja slika (to nedeljo) je Kranjska gora res privlačna. Toda gosti imajo marsikatero pripombo na organizacijo, postrežbo in tudi na cene. Sem sodi tudi parkirnina po 200 dinarjev, ki je že kar preveč evropska Življenjski standard še vedno pada Prepočasno naraščanje OD Hkrati s tem, ko so življenjski stroški še vedno v porastu, se v škofjeloški občini opaža, da se osebni dohodki zaposlenih ne dvigajo. Medtem ko je bilo povprečja izplačanih osebnih dohodkov za mesec junij 51.828 din, se je povprečje za julij dvignilo že na 61.433 din, v naslednjih dveh mesecih pa se je zopet znižalo in je v oktobru pristalo na 59.048 din. To pomeni, da so se osebni dohodki od junija povečali samo za 14%- Uradne in neuradne statistike ter razni drugi podatki pa kažejo, da so se v istem času povečali življenski stroški za več kot 40% aH kar za 26% več kot osobni dohodki v škofjeloški občini. Zato je znižanje realnega življenfikoga standarda povsem razumljivo. V zadnjih dveh mesecih pričakujejo delno povečanje osebnih dohodkov predvsem zaradi večje intenzivnosti dela, kar je značilno za vsako leto v zadnjih mesecih. 2e danes pa se bojijo, kakšni bodo osebni dohodki zaposlenih spomladi, ko so navadno najnižji. Junija prihodnjega leta naj bi bili v primerjavi z junijem letos osebni dohodki vsaj 50 do 60% večji. Seveda je to odvisno od kolektiva in nenehnega naraščanj« produktivnosti. -V. P. NOTRANJA POLITIKA 15. DECEMBER 1965 * GLAS PRED SEJO OS ŠKOFJA LOKA Za lepše mesto ob Sori Na vidiku je rednajše in bolj higijensko zbiranje in odvaža-nje smeti, kar naj bi pripomoglo k večji čistoči mesta in novega naselja Trata. Prav tako so predvideni ukrepi za izboljšanje kanalizacije. Pristojni sveti so že izdelali konkretne predloge o katerih bodo jutri, v sredo, razpravljali člani obeh zborov skupščine občine škofja Loka na redni seji. Škof ja Loka, 14. dcc. — Med občani po Škof j i Loki se že dlje slišijo razne pripombe o neurejeni službi za odvažanje smeti. O tem so ljudje spregovorili vegkrat že tudi na zborih volivcev in drugod. To delo opravlja komunalno podjetje Remont. Toda dosedanje tarife teh uslug niso dajale podjetju možnosti niti interesa, da bi to poslovanje izboljšalo na epi osno željo občanov. S posebnim odlokom bi se zdaj to podjetje obvezalo in z aprilom 1966 začelo izpolnjevati te usluge pod zahtevnejšimi pogoji bodisi glede organizacije zbiranja, odvažanja do odlaganja in uničevanja smeti. V samem mestu in po strnjenih naseljih je predvf-deno, da bi odvažali smeti dvkrat tedensko, po odroč-nejSih krajih v okolici pa enkrat na leden. Med •zadnje sodi Demšarjevo in Jerogo-vo predmestje, Poljanska cesta, Stara Loka in Tavčarjeva ulica kakor tudi Nova vas in Otampelj na Suhi, v Puštalah do Kovača in križišča pri Polencu ter novo naselje v Vincarjih. Prispevek za te usluge naj bi bil po 70 dinarjev na osebo v zasebnih gospodinjstvih mesečno, medtem ko je za podjetje in druge ustanove predviđen višji prispevek po kvadratnem metru. Prav tako predvidevajo, da bi zagotovili boljšo kanaliza- cijo. Tudi to potrebo so dostikrat nakazovali ljudje Ln nemalokrat je posredovala sanitarna inšpekcija in drugi organi. Seveda bo tudi možno izboljšati ©b sodelovanju z občani. Ti naj bi prispevali 60.000 dinarjev pristojbine za priključek na kanalizacijo za v.ako stanovanjsko hišo in potem kot redni mesečni prispevek 25 odstotkov cd vrednosti porabljene vode. Za poslovne in druge javne prostore in podjetja pa je, podobno kot za smeti, predviden višji prispevek. - K. M. PREDKONGRESNE DILEME Prevelika šolska žlica Zakaj komaj dobra polovica otrok izdela osmi razred? V Kranju se ta odstotek vrti okrog 68, v Kamniku je zdrknil celo na 55 in podobno. Te ugotovitve smo slišali ondan na pogovorih ob obisku Milentija Popoviča v Kranju. In prav o tem so zelo kritično že razpravljali v Škojji Loki, v Radovljici in drugod. Gre za to, da smo za »profil« našega človeka — državljana, soupravljalca postavili dokaj lepe norme in vzgojne načrte. Toda ob vseh dobrih zamislih in ukrepih skoraj polovica otrok ne izdela osnovnih šol. To pa vsiljuje pomisleke. Prvi izvir teh težav, kot so ugotavljali v Kranju, je pre- obremenjenost staršev. V večini primerov sta zaposlena oče in mati. Otrok je tako izven šole prepuščen sam sebi. Doma ni nobenega, ki bi mu pomagal pri nalogah in učenju. Prav tako ocenjujemo, da je učni program prenatrpan Z raznimi predmeti, skratka prezahteven. Hkrati pa skoraj nikjer šole še niso urejene in opremljene tako, da bi nudile učencem vse tiste vizuelne in praktične pripomočke za učenje v raznih delavnicah, laboratorijih in podobno, kot je bilo predvideno ob sprejemanju sedanjih zahtevnih načrtov. Ponekod še osnovnih učnih prostorov nimajo, imajo pouk v treh izmenah, v raznih hišah itd. Generalni sekretar zveznega odbora SZDL Jugoslavije Milentije Popov:i, je v spremstvu podpredsednika GO SZDL Slovenije Jože tom Vilfanom preteklo soboto obiskal Kranj. Ogledal si Je tovarno gumijevih izdelkov — Savo, zatem pa se je v pogovoru s predstavniki organov in organizacij občine zanimal za delo krajevnih skupnosti, za delovanje šolstva, za socialne premike prebivalstva, za delovanje ukrepov reforme in podobno Prav tako sodijo, da učno osebje ne ustreza zahtevam pouka. V kranjski občini so ugotovili, da skoraj polovica (48a/0) učnega kadra nima predpisane strokovne izobrazbe za njihova delovna mesta. Vzrokov za to je več, a eden izmed teh tudi nagrajevanje vsa zadnja leta. Poleg takih odprtih, nakazanih toda nerešenih vprašanj se odpira še en pomislek — cilj osnovne šole. AH naj bo ta šola priprava za srednje, nadaljevalne šole ali naj nudi otrokom določeno zaokroženo minimalno znanje. Dosedanji učni programi precej kažejo na prvo tendenco kar pa v praksi doživlja neuspeh. Ta pomislek je izrazil tudi predsednik republiškega sindikata Slovenije Franc Popit na občnem zboru sindikalnega sveta v Škof-ji Loki. . Najsi bo to ali ono, ali vsega po malq. Zadeva je pereča, kajti skoraj polovica naših otrok ne izdela osnovne šole in gre v življenje brez osnovnega znanja, ostajajo pred zaprtimi vrati za mnoge druge šole in napredovanje v družbu Vsiljuje se misel, da smo s preveliko žlico zajeli v zalitevah -in programih, kar pa se sedaj zatika v uresničevanju, vsaj dokler nejiago-tovimo vseh pogojev za to. K. Makuc Franc Puhar - fici Končno nov zakon o (Nadaljevanje in konec) Novosti zakona pa so za občinske skupščine, za gozdarske organizacije, za lesnopredelovalna podjetja, še posebej pa za lastnike gozdov tako pomembne, da bodo za ureditev teh vprašanj potrebni zelo sinhronizirani napori. Ce gradimo celotno izvajanje zakona na predpostavki, da je obstoječe GGO Kranj realno dejstvo, potem je bistvena novost v tem, da morajo občinske skupščine s posebnim aktom dodeliti gozdnemu gospodarstvu v gospodarjenje vse gozdove ne glede na sektor lastništva. To je pravzaprav temeljni akt, po katerem se sprovaja-jo preko gozdnega gospodarstva nadaljnja določila zakona, da gozdno-gospođarski nrčrti. ki vsebujejo vprašanja eplošnega gospodarskega raz- voja, razvoja lesne industrije, kmetijstva, turizma, lova, voda itd. s svojimi zahtevami zajamejo vse — tudi gozdove v lasti občanov. Izvajanje gozdno-gospodarskih načrtov na kompleksnih področjih pa je za gozdarsko operativo pomembna novost. Iz zakona izvirajoče pravice do lesa, paše, stelje, pravice do dela v gozdni proizvodnji, do vrednosti lesa na panju itd. še niso določene. V glavnem sta občinska skupščina in gozdno gospodarstvo pristojna, da tem pravicam gozdnih posestnikov postavita določene okvire. Ze tu se postavlja vprašanje, kako te pravice tudi »pravično«, predvsem pa smotrno določiti. Prav gotovo bo potrebno upoštevati kvantiteto pravic različno v dobrih kapitalnih gozdovih od pravic za področja izčrpanih gozdov, kot različno za gorske in nižinske predele, upoštevajoč ekonomsko moč kmetijstva, interese družbenega sektorja kmetijstva, sedanje migracijske procese in tiste, ki jih želimo ustvariti med vasjo in mestom. Upoštevati je namreč treba, da taka ali drugačna ureditev teh vprašanj povzroča vrsto posledic, katere pa je treba vskladiti s splošnimi tendencami gospodarskega razvoja v občini. Pri nekaterih določilih bo treba biti zelo premišljen, da ne bi z ureditvijo enega problema odpirali novega, da ga ne bi iz gozdov prenesli v hleve (pravica do stelje in paše), kar bi lahko imelo hitre posledice tam, kjer ni primernega nadomestila — ali kjer tako nadomestilo že obstoja, pa ga praksa še ni prenesla med ljudi, v navado. Vse to bo moralo priti v »•statut« gozdnega gospodarstva (ali posebni del statuta), ki ga končno morajo potrditi občinske skupščine. Zato bi bilo prav, da se že ob oblikovanju teh določil doseže sodelovanje med gozdarsko organizacijo in obč. organi ter se že v procesu razčiščevanja problemov doseže načelna enotnost. Osnovna orientacija pa naj bi bila v tem, da se te pravice lastnikov gozdov uveljavljajo na najbolj enostaven način, ki ne bo terjal ne vem kakšnih služb kontrole, admi-nistriranja, kar končno dobi obliko skrajne birokracije — po vrhu vsega pa še nejasnost, dolge postopke, in nezadovoljstvo. Najpomembnejše pa je določilo zakona o gozdovih v tem, da istočasno, ko daje gozdno-gospodarski organiza-< ciji pravico (ali bolje rečeno »dolžnost«) gospodarjenja tudi v gozdovih v lasti občanov, da istočasno daje tudi lastnikom gozdov pravico sodelo- vati v upravljanju gozdno-gcspodarskpe organizacije in njenih enot na terenu v vseh zadevah, ki zadevajo gospodarjenje z ftjihovimi gozdovi. Kakšna naj bo oblika tega sodelovanja določi podjetje v svojem statutu. Prav gotovo je ob upoštevanju določila zakona o sodelovanju lastnika mišljeno predvsem to, da je kmet-gozdni posestnik še lastnik, da ima pravico sodelovati in vplivati na gospodrajenje Torej se pritegne v sodelovanje in tudi odgovornost pri izvajanju določil Zakona o gozdovih — torej v proces postopnega uvajanja kompleksnejšega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Istočasno pa je njihovo sodelovanje v upravljanju tudi jez pred morebitno birokratsko samo-pašnostjo gozdarjev (proti temu pri nas ni nihče imun), kar bi se ob tako delikatnih problemih in v praksi še ne-utečenih odnosih med podjetjem in lastniki kaj lahko vsaj na začetku porajalo. Naloga gozdarskega podjetja bo — pa tudi občinskih / r ^ Gospodarske novice VEC ELEKTRIKE Gospodarski zbor zvezne skupščine je pretekli teden sprejel zakon o gradnji In financiranju elektroenergetskih objektov do leta 1970. Po tem predlogu naj bi v naslednjih petih letih zgradili elektrarne, ki bi zagotovile 5,4 milijard kilovat-nih vr nove električne energije. Hkrati bi z modernizacijo rudnikov premoga dosegli povečanje izkopa, za 12,5 milijona ton. Na Isti seji so sprejeli tudi skep o ukinitvi obrazca K-15 za znižano vožnjo v potniškem prometu za 1966. leto. Prihodnje leto torej voznih olajšav ne bo. POVEČAN TRANZIT Skupen prevoz blaga po železnicah se je letos v novembru znižal za 3,2 % v primerjavi z lanskim novembrom. Hkrati pa je prav v tem mesecu prišlo do naglega naraščanja tranzita, in sicer za 31,1 %. Zato so glavne železniške proge močno obremenjene, mejni prehodi pa zatrpani z vlaki. Najbolj se je povečal promet na progah Subotica—Di-mitrovgrad, kakor tudi Kotoriba in Koprivnica— Reka. V._ J skupščin, ki statut potrdijo, da bo ta samoupravni mehanizem postavljen tako, da bo zajel celotno področje dejavnosti in tudi celoten teritorij. Zelo usodna napaka bi bila, če bi na to pravico lastnikov gozdov glodali kot na formalnost — kot nujno »začetno« politično pozornost — pa da v tem sodelovanju ne bi iskali stvarne, realne vsebine in živega interesa lastnikov gozdov in gozdarske organizacije. Torej bo morala biti ta oblika sodelovanja prikrojena specifičnim razmeram — dosti razvejana na terenu — dlje kot pa so »gozdni obrati«, ki so prilagojeni dejavnosti v družbenih gozdovih. Tore i je skoraj nemogoča misel, da bi to novo obliko samoupravljanja enostavno »prilepili« na obstoječ samoupravni sistem gospodarske organizacije prav gotovo prva oblika tega sodelovanja ne bo idealna — praksa bo v relativno kratkem času potrdila, kar je dobrega in izločila, kar bo napak postavljeno. To pa še ne pomeni, da bi bili ob kreiranju prvih oblik vo~ V TERMOPOLU NA SOVODNJU DOBRQ GOSPODARIJO Plan že prese Ko sem bil sredi novembra na Sovodnju v Poljanski dolini, sem obiskal tudi majhen, 32-članski kolektiv podjetja Termo-pol v prostorih v zadružnem domu. Vršilec dolžnosti direktorja Štefan Kosmač bi že moral oditi na sejo delavskega sveta, pa je še malo posedel v svoji pisarni in mi .odgovoril na nekaj vprašanj. Vprašal sem ga, kako z letošnjo proizvodnjo. »Planirali smo 90 milijonov din bruto produkta (lani smo ga ustvarili 77 milijonov), pa ga bomo presegli. Plan bomo namreč v nekaj dneh izpolnili, okrog 20. novembra računamo.« Zdaj, po mesecu dni, so ga ledvomno že presegli. Za prihodnje leto bodo planirali še več, še več pa bi lahko naredili, če bi imeli večje kapacitete več obratnih sredstev. Podjetje Termopol je bilo ustanovljeno leta 1958 in je samostojno poslovalo do leta 1963, ko se je z vsemi drugimi manjšimi podjetji v tem kraju združilo v »Kombinat« Sovodenj. Temu pa ni bila usojena dolga življenjska doba; Termopol (in tudi druga podjetja prejšnjega Kombinata) je spet samostojen od 1. julija letos. V tem času je podjetje naredilo velik korak naprej, uveljavilo se je na jugoslovanskem trgu, specializiralo je svojo proizvodnjo. Ze od vsega začetka predelujejo plastične mase, vendar so proizvodnjo povsem preusmerili dz prejšnje konfekcije (plašči, pregrinjala, hlačke za dojenčke itd.) v specializirano izdelavo različnih ovitkov in ' embalaže za založniška podjetja (Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Borec, Epoha Zagreb itd.) in tovarne. Pravijo, da razen obratnih sredstev, drugih težav nimajo. V začetku letošnjega leta jim je nekaj časa priman j- vršni, ozki, že vnaprej pristaši »odpora« proti taki obliki sodelovanja. Sodelovanje lastnikov gozdov je ob dobro organiziranem sistemu samoupravljanja koristno in je prav od tega odvisno, da se njihovo sodelovanje ne bi že na začetku zreduciralo na boj za uveljavljanje maksimalnih pravic, ki jih zakon predvideva. In končno — zakon je poznan, poznani so tudi cilji, ki so zajeti v določilih zakona. Osnovno geslo je povsem jasno — »z vsemi gozdovi, ne glede na njihovo lastnino, je treba gospodariti sodobno, dolgoročno in pri tem upoštevati, da je to eno od naših nacionalnih prirodnih bogastev, ki ne sme biti prepuščeno stihiji in raznim težnjam poedincev.« Gozdno-gospodarska organizacija bo morala zelo verjetno na področje zasebnih gozdov postopno usmeriti več kadrov in materialnih sredstev, če bo hotela v nekem, sedaj še zelo nejasnem obdobju, preiti od najenostav- kovalo surovin in so delali z manjšo kapaciteto, pa so kljub temu plan že presegli. Osebne dohodke so po reformi povečali za 20%; povprečni osebni dohodek v septembru je bil 52.700 din, kar je zelo lepo, če vemo, da je de- lovna sila skoraj vsa priučena, polkvalificirana, v glavnem so to dekleta s Sovod-nja in okoliških vasi, le 9 moških imajo zaposlenih. Vsi so plačani po učinku, razen režijcev, ki jih je le 6 in ki so vezani na uspeh podjetja kot celote. Interesentov za zaposlitev je še veliko. Nekaj so jih tudi sprejeli; lani, ko so bili še. v Kombinatu, so imeli 26 zaposlenih, letos pa že 32. Doba priučevanja traja od dva do pet mesecev, potem se nov delavec šele lahko vključi v skupinsko normo. -at Skrbnejše gospodarjenje še bolj kakor sam rezultat pa je razveseljiva ugotovitev, da se je izvoz najbolj povečal prav v razdobju zadnjih mesecev, kar je brez dvoma pozitivna posledica ukrepov gospodarske reforme. Prednjačita podjetji »Almi-ra« iz Radovljice in »Plamen« iz Krope. Preračunano na sedanji kurz dolarja, so do kon- Uspešen izvoz in ugodni gospodarski rezultati industrijskih podjetij v radovljiški občini Industrijske gospodarske organizacije Iz radovljiške občine so v desetih mesecih letošnjega leta izvozile za 3,426.542 do. larjev izdelkov, to je za 606.784 dolarjev več, kot v enakem razdobju preteklega leta. ca oktobra ustvarili z izvozom Elan 66%, LIP 41%, Almira 30%, Plamen 25% in Veriga 21 % svojega celotnega dohodka. Usmeritev na izvoz v takšnem obsegu, kljub zastareli strojni opremi in težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom zahteva velike' napore delovnih kolektivov, prav to pa je pot, ki z gotovostjo vodi k boljši proizvodnji in skrbnejšemu gospodarjenju s sredstvi. Prav tako kakor izvoz tudi devetmesečni finančni rezultat celotnega gospodarstva, kaže v radovljiški občini dobro sliko, če je morda primerjava z lanskim obdobjem otežkočena zaradi gospodarskih sprememb in vpliva cen pa lahko podatki letošnjega leta pokažejo ugodno dinamiko rasti. Netto produkt (no-voustvarjena vrednost) je v tretjem četrtletju za 35 9f0 večji od ustvarjenega v celotnem prvem polletju, doseženi t»et-to osebni dohodek in ostanek dohodka za sklade pa sta za 51 oziroma 57% večja kot v prvem polletju. Podatki periodičnega obračuna radovljiškega gospodar, stva za tretje tromesečje jasno dokazujejo tudi to, da je delitev presežne vrednosti, po zmanjšanju družbenih obveznosti, v veliki meri prešla na gospodarske organizacije. Prav to pa so tudi cilji našega gospodarskega sistema in eden namenov gospodarske reforme, kajti neposredni vpliv proizvajalcev na delitev je najmočnejša spodbuda za še hitrejši gospodarski vzpon. nejših oblik sodelovanja pa do končne forme gospodarjenja z gozdovi v kompleksih, kot zahteva gozdarska tehnika. Frontalen prehod je verjetno nemogoč, pač pa je realno postopno osvajanje proizvodnje realna orientacija. Seveda zavisi to od možnosti oz. sposobnosti pos. gozdarskih podjetij. Vsako prehitevanje in furije v tem pogledu bi bile lahko škodljive za sam sistem in njegovo afirmacijo. Pri vsem tem je verjetno še dosti povsem praktičnih neznank, ki pa se bodo postopno reševale. Trenutno zajetje celotne blagovne proizvodnje, njeno smotrno usmerjanje in* zajezitev neperspektivnega izkoriščanja gozdov je že priličen — začeten uspeh. Poleg tega pa je pomembno, da gozdarska služba ve, kje in kolikšne so njene naloge — istočasno pa da tudi lastniki gozdov vedo, kje so meje njihovih pravic, predvsem pa kakšni so splošni družbeni interesi v pogledu uvajanja sodobnejšega gospodarjenja z gozdovi. Povišana osnova Pretekli teden je zvezni izvršni svet sprejel predlog sekretariata za finance o spremembi zakona o zveznih prispevkih iz osebnega dohodka državljanov. Po tem predlogu se poveča osnova za plačevanje davkov na osebni dohodek od 1,200.000 na 2,000.000 dinarjev. To pomeni, da državljani, ki v letu 1965 niso imeli osebne dohodke iz delovnega ali honorarnega razmerja višje kot 2 milijona din, ne plačajo davka in jim dohodkov ni treba prijavljati. TRŽIČ: Izvoz zaoslaja Vrednost celotne industrijske proizvodnje je bila konea novembra že 13,731.640.000 din, kar je 91.6% predvidenega letnega plana, v primerjavi z istim časovnim obdobjem preteklega leta pa je za 11.7 % višja. Vrednostni plan so prekoračili Tovarna pil Triglav (97.2%), tovarna obutve Peko (96.7%) in Tovarna kos in srpov, nekoliko zaostajata še vedno ZLIT in BPT, medtem ko je za Tovarno lepenke in tovarno usnja Runo že povsem gotovo, da letnih zadolžitev ne bosta dosegli, prva zaradi podaljšanih rokov za rekonstrukcijo, druga pa zaradi občutnega pomanjkanja surovin. Veliko slabša pa je slika izvoza. Do konca novembra so namreč tržiška industrijska podjetja izvozila za 2,961.291 dolarjev svojih izdelkov, kar je le 85 % letnih predvidevanj, v primerjavi s preteklim letom pa je izvoz celo za 4,7% nižji! VESELA NOVICA ZA »ELANOVCE« # Rekli so mi: »O tem ne # smeš pisati. Saj veš, re- # forma, dinar, produktiv-$ nost itd.« Ker pa je vese-6 la novica in upanje vseh 6 delavcev, jo bomo vseeno # zapisali. Za Novo leto O bodo vsi Elanovci prejeli O nagrado za marljivo delo, 0 in sicer v višini enome- # sečnega osebnega dohod-O ka. Morda bomo tudi za # druga podjetja v nasled- # nj| številki javili takšno # veselo novico. Seveda to # ni odvisno od nas, mar« # več od njihovega dt'a. J. V. KULTURA IN PROSVETA 15. DECEMBER 1965 # GLAS Kadrovske potrebe ŠE NISO POSTALE KRITERIJ ZA DODELJEVANJE ŠTIPENDIJ Iz vse dosedanje prakse s štipendiranjem jasno izhaja, da štipendiranje ni bilo vedno odraz potreb po kadrih v gospodarstvu im družbenih službah. To je eden izmed poglavitnih grehov naše dosedanje politike štipendiranja ne samo v kranjski občini, iz katere bomo navedli nekaj podatkov, ampak v Sloveniji nasploh. Pri določanju štipendij, ki jih je podeljevala občinska skupščina, je bilo premalo povezave med skupščino in delovnimi organizacijami, štipendistom iz delovnih organizacij pa so pogosto »velikodušno« podarili štipendijo, samo da jih nd bilo treba zaposliti. Povsem jasno je, da takšnim anomalijam botrujejo vse prej kot realne potrebe po strokovnih kadrih v gospodarskih organizacijah in drugje. Takšni nazori o kadrovanju, ki &o največkrat povsem 'subjektivnega značaja, so v marsikateri gospodarski organizaciji precej prispevali k temu, da imajo danes težave s produktivnostjo, organizacijo dela, prodajo svojih (izdelkov itd., kar vse ima v končni fazi posledice v osebnih dohodkih. V kranjski občini so se letos resneje lotili politike štipendiranja. Na zadnji seji občinske skupščine so o tem razpravljali in sklenili, da je treba zagotoviti, da bo štipendiranje odraz kadrovskih potreb, zato naj se zlasti na področju družbenih služb zberejo potrebe po kadrih in nato izvedejo ustrezni predpisi. Drug pomemben sklep se nanaša na vključevanje štipendista v delo delovne organizacije že med študijem, razen tega pa je nujno treba poskrbeti, da bo štipendist po diplomi lahko zasedel ustrezno delovno mesto, kajti sicer je štipendiranje le brezkoristno zapravljanje denarja za delovno organizacijo, študentu pa škoduje, ker vnaprej računa s službo, pozneje pa jo mora iskati drugje. Število štipendistov v zadnjih letih narašča, zlasti še zaradi decentralizacije ob ukinitvi okrajev, razen tega pa se je dodeljevanje štipendij v ^precejšnji meri prenašalo na delovne organizacije, zlasti v zdravstvo. Kranjska občina štipendira zdaj 87 dijakov in študentov, razen tega pa daje 85 dijakom in študentom še denarno pomoč. Povprečna osnova za srednje šole je 15.450 din, za višje in visoke šole pa 17.627 din; povprečni variabilni del za uspeh je 4.400 din, povprečni posebni soc. dodatek pa 2.403 din. Skupna povprečna štipendija znaša tako na srednji šoli 19.900 din, na višji in visoki šoli pa 23.300 din. Ob letošnjem zniževanju proračunskih sredstev je občinska skupščina zagotovila za štipendije več sredstev — 25 milijonov din namesto 20 prej — ker je le na ta način lahko zagotovila normalno napredovanje študentov v višji letnik in revalorizacijo štipendij zaradi višjih življenjskih stroškov, se pravi povečanje osnove Za 4.000 din. NOVA KNJIGA KRANJSKEGA ROJAKA FRANA ROŠA »Pregnani k bratom« Franjo Roš, slovenski pesnik in književnik, znan zlasti kot mladinski pisatelj, je po rodu Gorenjec. Rodil se je v Kranju 14. januarja 1898. Njegovo življenje se nagiba že k sedmemu križu, pa je še zmeraj poln zaleta in volje do dela. Prav tale čas, ko sem sedel k pisalnemu stroju, so me iz ljubljanskega radia pozdravljale njegove mladinske zgodbe o deklici Jelki. Pisatelj Roš je te ljubke štorije podal na prijeten način v pravem umetniškem jeziku. Doslej nam je Rošv napisal že vrsto mladinskih zgodb. Pred drugo svetovno vojno je bil" stalni sodelavec Mladinske matice, ki jo je izdajala napredna učiteljska organizacija. V tej založbi je pisal v mladinski mesečnik »Naš rod«, ki ga je urejal književnik Josip Ribič. Leta 1929 je izšla Roševa mladinska povest »Medved Rjav-ček«, deset let pozneje pa mladinska povest »Dija«. Ko sem ga zadnjič obiskal v Celju, je bil spet poln iskrivega in šegavega razpoloženja. Fran Rcš je začel svojo življenjsko pot na Gorenjskem, kot dijak pa se je ob očetovi premestitvi preselil v Celje. Tam se je za stalno utaboril. V Celju je dokončal gimnazijo. Že takrat je začel vihteti pesniško pero. S prijatelji, sošolci, je ustanovil literarni klub »Kondor«. Botroval jim je gorenjski rojak pesnik Rudolf Maister, ki je tiste čase služboval v Celju kot stotnik. FILMI, KI JIH GLEDAMO FANTOMAS Kako je prišel ta film na naša platna? Kaže, da naši producenti še vedno verjamejo zahodnim, ki ustvarijo s precej denarja poplavo ne-okusa. Kaj naj bi bil film Fantomas? Parodija? Ce bi naj že bil parodija, je slaba. Je Fantomas James Bond, ki kraljuje zadnja leta v filmskih dvoranah in na televiziji in navdušuje gledalce? Tudi to ni. Vse kaže, da si An-dre Hununbele sam ni bil na jasnem, kaj bo nastalo iz Fantomasa. Za parodijo so značilne bodice, ki ne nosijo pod krinko nemogočih situacij le preproste zabave, ampak tudi kritiko. Tega — žal — v Fantomasunmi. Nekaj pa Iakho zvemo, če si ogledamo ta film! Jean Marais je kljub svojim letom še vedno prekaljen ljubimec, kot v svojih časih. DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET Tri leta je že od takrat, ko jc prišla iz teksaškega mesta Dallasa pretresljiva novica, da so predsednika Kennedv-ja ubili. Štirje črni dnevi v novembru bodo ostali Američanom in vsemu svetu še dolgo v spominu. Film, ki ima naslov »Dogodek, ki je razburil svet« (nov naslov so mu dali naši distributerji), prikazuje izključno z dokumentarnimi posnetki dobesedno vse, kar je bilo v zvezi z atentatom. Toda v resnici zgolj prikazuje veliko dokumentar- nih posnetkov, ki so spretno zmontirani, bralec teksta ter neobičajna dolžina — vse to malce dologčasi. Dokumentarni film si je v filmski umetnosti kot zvrst že davno našel svoje mesto. Res so bili ustvarjalci tega filma pri svojem delu precej omejeni, saj so imeli na razpolago samo reportažne posnetke, vendar bi jih z montažo prav gotovo lahko veliko bolje povezali kot so jih. — B. šprajc »Gorenjska - moj rodni dom« V petek zvečer je v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju Stane Tavčar svojim najbližjim sodelavcem in znanim turističnim delavcem z Gorenjske in od drugod prikazal novo predavanje »Gorenjska — moj rodni dom« s 380 barv- nimi diapozitivi in glasbeno spremljavo. Predavanje je v glavnem namenjeno našim izseljencem, ki se vračajo v domovino, pa tudi turistom in našim ljudem, ki bodo svoje kraje radi gledali na lepih barvnih slikah. — R. C. Pozneje je postal Maister general in nam je rešil Maribor. O klubu »Kcndor« pripoveduje Roš: »Klub Kondor« je štel pet članov, mladih literatov. Izdajali smo list »Savinjo« in pesnik Maister nam je bil očetovsko dober mentor. Zdaj sem od te petorice še edini živ. Leta 1933 je izdal Franjo Roš pri Vodnikovi družbi spomine na prvo svetovno vojno in prijatelje pod naslovom »Zvesta četa«. Franjo Roš, ki ima posrečeno humoristično žilico, je napisal leta 1946 komedijo »Mokrodolci«. Zgodba se godi v malem podeželskem mestu Mokrodole. Roš nam prikazuje korupcijo predvojne družbe. To delo so igrali na več odrih. Nemški okupator je Roša takoj po vdoru v Slovenijo aretiral in ga izselil v Srbijo. Tam sva bila celo soseda. On je živel v skupini izseljencev v Ćupriji ob Mo-ravi, jaz pa prav tako v Po-moravju v Varvarinu. Roš je že kot izgnanec v Srbiji napisal nekaj pesmi iz dni trpljenja. Izšle so po osvoboditvi (leta 1946) pod naslovom: »Pesmi iz ječe in pregnanstva«. Rast te knjige sem" spremljal že ob nastanku in prijatelj Franjo mi je pokloinil celo nekaj svojih pesmi iz le zbrke v rokopisu. Hranim jih kot drago- cen spomin na dobrega mladostnega prijatelja. Zdaj se bliža 25-letnica tistih časov, ko nas je okupator nagnetel v svoja koncentracijska taborišča v Begunjah in drugod. Roš zbira gradivo o pregnanstvu. Izdal ga bo v knjigi, ki mu jo bo založila mariborska založba »Obzorja«. Direktor te založbe profesor Košar se je zavzel, da bo imela knjiga tudi lepo opremo s slikami. Roševa knjiga bo izšla pod naslovom »Pregnani k bratom«. Avtor Roš nam bo prikazal kolonijo v ćupriji, v knjigi pa bodo tudi prikazi življenja izgnancev iz gorenjskih predelov. Med najbolj organiziranimi kolonijami so bili izseljenci nekdanje 3. posade v Begunjah, ki so bili z družinami izseljeni z Jesenic in drugih krajev Gorenjske v srbsko mesto Valjevo. Zasluga za lepo organizacijo valjevske skupine je imel nedavno umrli publicist Cvetko Kristan, pred vojno uslužbenec konsuma na Jesenicah, po osvoboditvi pa je bil urednik Kmečke knjige v Ljubljani. Za najnovejšo Ro-ševo knjigo se zanimajo številni izseljenci iz vseh delov Slovenije. Ob 25-letnici izgona nam bo nudila prikaz bednega življenja, ki ga je ustvaril v naših ljudeh nacizem. JOŽE ŽUPANČIČ TRŽIČ: Varstvo otrok tudi popoldne Svet za. šolstvo skupščine občine Tržič je razpravljal o možnosti organiziranja tudi popoldanskega varstva za šoloobvezne otroke. Ugotovili so, da za tako varstvo v občini so realne možnosti, in sicer v sedanji varstveni ustanovi na gradu. Zato bo svet za šolstvo proučil, koliko bi bilo takih otrok in Prešernov zbor na Jezerskem V počastitev dneva JLA bo v nedeljo, 19. decembra ob 15. uri na Jezerskem koncert Prešernovega pevskega zbora Iz Kranja. Pod vodstvom dirigenta Petra Liparja bo fcbor izvajal partizanske, narodne in priljubljene zborovske skladbe Iz oper Nabucco, Traviata in Faust. — P. L. kakšna finančna sredstva bi bila za to potrebna ter na podlagi teh ugotovitev podal ustrezni predlog skupščini. Svet za šolstvo je razpravljal tudi o prevozih učencev v osnovno šolo. Doslej je občina krila 75% teh prevozov, na podlagi zakona o osnovnih šolah pa je svet pripravil predlog odloka, da bo celotne stroške od novega leta dalje krila občina. »PLAVŽ« v Predosljah Dramska sekcija Prosvetnega društva Predoslje bo v soboto zvečer (18. decembra) v prosvetnem domu v Predosljah uprizorila premiero znane slovenske drame Plavž. Igro bodo v nedeljo popoldan ponovili. To bo prvo večje oz. pomembnejše dramsko delo tega društva v letošnji zimski sezoni. Predvidevajo, da bodo z igro tudi gostovali na okoliških odrih. B/%%+/$^.C+/^++%//++/VC dni f»« «I*C»|fl JUGOSLAVIJA — KAMBODŽA Pretekli ponedeljek je podpredsednik kamboške vlade Sonn San obiskal predsednika republike Josipa Broza Tita. Z njim se je dalj časa prijateljsko in prisrčno pogovarjal. Posebno pozornost sta držav-nika posvetila problem o-m v jugovzhodni Aziji. NEENOTNOST AFRIKE 15. decembra poteče ultimat, ki so ga postavale afriške države britanski vladi. Zahtevale so, naj Velika Britanija do tega roka odstrani južnorodeziisko rasistično vlado, ali pa bodo prek;nile diplomatske odnose z Britanijo. London seveda ni ukrepal, hkrati pa je napel vse 6ile, da do prekinitve diplomatskih odnosov ne bi prišlo. Računajo, da mu je to deloma uspelo, kajti po pri-bližri h cenitvah bo spričo britanske neaktivnosti ob rodezijski krizi pretrgalo diplomatske odnose z Veliko Britanijo le okoli 10 afriških držav, medtem ko se je konference afriške enotnosti v Adis Abebi udeležilo 35 držav. NEUSPEL POSKUS V ameriškem oporišču za izstreljevanje raket Cape Kennedvju se znova pripravljajo za izstrelitev vesoljske ladje »Gemini 6«. Do izstrelitve naj b»i prišlo danes, v sredo ob 14.37 minut po jugoslovanskem času. To bi omogočilo srečanje v vesolju z nekoliko zamude. Srečali bi se namreč ladji »Ge-nvni 7«. ki že drugi teden kroži okrog Zemlje in »Gemini 6«. Prva izstrelitev, ki je bila predvidena za nedeljo, 12. decembra, se ni posrečila, ker je neko električno stikalo v dnu rakete 1.8 sekunde prezgodaj izljučilo celoten sistem za izstrelitev. SPOR MED VLADO IN ŠKOFI Vera in zunanja politika Poljski škofje skušajo samovoljno rešiti »problem« zahodnih meja Poljski škofje so prišli v resen konflikt z državno politiko. Vzrok za spor je »poslanica poljskih škofov svojim nemškim bratom v Kristusu.«* Ta poslanica v številnih točkah nasprotuje uradni poljski politiki. Sestavili so jo po zaključku vatikanskega koncila menda že kar v Rimu in ob j i. vili najprej v Zahodni Nemčiji. V poslanici skušajo škofje opravičiti sedanje stališče poljske vlade do Zahodne Nemčije, oziroma bolje rečeno, do ostankov nacističnih vojnih zločincev in do revan-šistične politike v Zahodni Nemčiji. Rotijo svoje »brate-« v ZR Nemčiji, naj zato ne zamerijo Poljakom, za mejo na Odri in Nisi pa pravijo, »-da je1 za Nemce nezaslišano grenak plod zadnje vojne«. Poslanica nadalje posredno poslavlja na isto raven zločine nemških okupatorjev in borbo poljskega naroda za osvoboditev. S to akcijo so poljski škofje naredili kaj slabo uslugo Poljakom, saj so dali tistim krogom v Zahodni Nemčiji, ki nenehno zahtevajo revizijo meja, v roke nove »-argumente«, s katerimi samo podžigajo strasti. To pa se kaj malo sklada s sklepi zadnjega vatikanskega koncila. FRANCE PREŠEREN Človek jeklene; zdravja France Prešeren je prava gorenjska grča. Seveda tokrat ni beseda o pesniku Prešernu, temveč o njegovem soimenjaku, ki se je pred 58 leti rodil v Javorniškem rovtu kot eden izmed štirinajstih otrok. Ta France je' pravi fenomen zdravja, že 42 let dela v jeseniški železarni, oddelek Javornik II in v vseh letih ni bil nikdar bolan in ni zaradi bolezni niti enkrat izostal z dela. To se mu je zgodilo prvič letos avgusta, ko si je zastrupil nogo in je moral ostati šest dni doma. To pa je tudi vse v 42 letih dela. Povemo naj še, da France dela v tovarni kot »ogrevač«, to je delavec, ki ogreva železo do tiste temperature, ki je za nadaljnjo obdelavo železa potrebna. To paVui preprosto niti ne nenevarno delo. Za vestno delo je bil po vojni štirikrat nagrajen z denarnimi nagra-gami. »Ja France, kam pa bi Zavod za socialno zavarovanje šel z denarjem, če bi z vsakim delavcem imel tako malo stroškov kot s teboj? Tebi bi oni morali nekaj vrniti, saj si 40 let plačeval socialno, zapravil pa nič!« sem mu dejal. »Rajši še jaz nekaj njim dam, samo da sem zdrav!« mi je odgovoril France. In strinjam se z njim! J. Vidic FRANCE PREŠEREN Nobelovci Pretekli petek so v glavnem mestu Švedske Stockholmii svečano podelili letošnje Nobelove nagrade. R 129. Motorji so zagrmeii in slarl Junkers se je premaknil. Počasi se je dvignil v velikih krogih vedno više. Fantje so sedeli na klopeh in molčali. Nikomur ni bilo do pomenkovanja. Janez je sploh kar sprhnel in se do ušes pogreznil v zavihani ovratnik platnene obleke. Učitelj je vedel, kakšne misli rojijo fantom po glavi: če se padalo ne bi odprlo?! »Padalo je popolnoma zanesljivo sredstvo,« je kakor v odgovor prekinil mučno tišino. Sedem parov oči se je nejeverno obrnilo vanj. PANORAMA 130. »Ne morete si misliti, koliko skrbnih preiskav mora prestati padalo že v tovarni,« je nadaljeval učitelj. »Samo najfinejše blago je dovolj dobro za izdelavo. Vsako padalo dobi iz tovarne garancijsko pismo. To pa še ni vse. Po§ebni preizkusni padalci še enkrat pregledajo padalo, napravijo z njim preizkusni skok in ga šele potem izroče padalskim organizacijam. Razen tega ima padalec za vsak primer še rezervno padalo. Torej vidite, da je strah povsem odveč.« 131. Pogledal je skozi okno. » Os e«*'metrov!«« Je tedaj zaklical pilot iz svoje kabine. *>«1 je odločilen trenutek. Fantom se je od rojenja skrčil želodec. Bledi so stali v vrsti, pridni za skok. Vreči se v globino pod letalom ni **kost. Gotovo ste že kdaj gledali z visoke s*«* na ulico spodaj. Pa si zamislite, da bi mors»*Wi *ia do11 Kar mravljinci vas spreletavajo, Sedaj pa poletite dvajsetkrat tako visoko in *e v brezno pod seboj! 132. Da, za tako stvar mora imeti fant res junaško srce. »Kdor se boji, naj stopi nazpj in spusti ostale pred seboj!« je ukazal učitelj ter odprl vrata. Hladen zrak je zapihal fantom v bleda lica. Janez se je sesedel na klop. »Ne morem,« je zastokal, »strašno slabo se počutim.« — »Prav,« je kratko pokimal učitelj. »Peter, stopi naprej!« Pc'cr je odločno stisnil ustnice. Bile so suhe kakor goba. »Pozor, pripravljen, skoči!«... Pognal se je skozi vrata v praznino. Tik za njim je skočil Marko. O PODIH NA GORENJSKEM Hladnokrvnost je odločila Zelo majhnemu številu pilotov se v letalski karieri dogodi, da jim motor odpove poslušnost. Res je, take stvari se dogajajo, vendar so redki, ki se jim zgodi, da motor odpove pri vzletu. Toda prav takšen slučaj se je dogodil te dni jport. pilotu aero kluba iz Kraljeva, inštruktorju padalstva Milošu Petroviču. Motor mu je odpovedal ob vzletu, komaj sto metrov nad zemljo. Da je ostal živ in pristal nepoškodovan na aerodromu, se mora Miloš Petrovič zahvaliti zelo močnemu vetru in svoji hladnokrvnosti. Zgodilo se je takole: Petrovič je dobil od upravnika letalskega centra nalogo, da opravi polet. Opravil je vse potrebne priprave, pritisnil na plin in vzletel, imel je ze- Jeklena vlakna v tkaninah V bodočnosti ne bodo nogavic, oblek za otroke, delovnih oblek in druge podobne predmete izdelovali «amo iz volne in dragih znanih tkanin, temveč tudi iz Jekla. Ah, spomnil sem se nečesa! Ce niste preveč zamerljivi, bi šla lahko enkrat skupaj na večerjo! Stockholmskl list Dagens Niheter piše o revoluciji v tekstilni industriji na račun novega postopka v obdelavi jekla, švedski strokovnjaki so uspeli ustvariti novo zlitino nerjavečega jekla, iz katere se lahko naredijo vlakna, ki imajo 7.000 krat manjši premer od enega milimetra ali drugače povedano 25 takih vlaken ima debelino lasu. Tako tanke jeklene niti se lahko vtkejo v tkanine, ne da bi "se to poznalo. Take tkanine pa bi bile seveda mnogo odpornejše od vseh tistih, ki so danes v uporabi. Io močan čelni veter, kar je v takih primerih zelo ugodno in letalo Aero 2 D je počasi pridobivalo višino. Nekje med prvim zavojem se je zaslišal ropot in elisa aviona se je nehala vrteti. Upravnik in ostali prijatelji na zemlji so onemeli. Kako se bo Petrovič, ki sicer ni imel velikih letalskih izkušenj znašel v takem položaju. Nesreča je izgledala neizbežna. Vendar je Petrovič posto-, pal natančno tako, kot predpis v takih izjemnih primerih določajo. Imel je močan veter in potrebno višino, obrnil je letalo in pristal na stezi za pristajanje. Tako se je ta razburljivi dogodek srečno končal. Ah, prišla si. Samo nobenih scen, ker bi vsakdo na mojem mestu že davno odšel! Smrt zaradi razkošja Keith Nicholson iz Castle-forda v Angliji je bil pred štirimi leti še rudar. Nato je zadel na loteriji več kot 500 milijonov dinarjev. Njegova žena Vivienne je skoraj znorela od sreče. »Zdaj bova slednjič uživala življenje,« je Prva ženska na severnem tečaju Marca 1966 bo stopila na severni pol prva žena na svetu. To bo 35-letna Inge Rost iz Miinchna. Pridružila se bo polarni ekpediciji dr. Herrligkoffera, ki bo vodil 12 planincev. Ekspedicija se bo odpravila na pot v začetku prihodnjega leta. Iz Tromsoua jih bo neka norveška ladja odpeljala do meje večnega ledu. Računajo, da se bo odprava vrnila v začetku aprila. dejala, »in bova metala denar skozi okno!« Rečeno — storjeno. Zakonca Nicholson sta si nabavila najrazkošnej-še avtomobile, živela sta v razkošni vili, vzdrževala sta tri dirkalne konje, svojim trem otrokom pa sta dala privatne učitelje. Te dni pa se je 27-letni Keith peljal z neke konjske dirke proti domu. Samo štiri kilometre pred hišo ga je zaradi megle in poledice pri hitrosti 200 kilometrov na uro zaneslo s ceste v jarek. Njegova vdova zdaj preklinja dobitek, ki je Keithu omogočil, da si je kupil jaguarja, enega najhitrejših avtomobilov. Družini Nicholson pa nihče več ne zavida dobitka. . Anekdote o Balftn O Balzacu so v mladosti menili te v Soli, da je omejen. Bil je raztresen in zaj^s svojkni da je omejen. Bil je raztresen in zap'U ivoijteii mislimi, zato ni nikoli pazil na učiteJJ »praŠanja. Nekoč, ko je doma povedal nekaj ^tenega in globokoumnega, je vzkliknila mati: »Toda Honore! Ti verjetno sanj ff^sms kaj si rekei!« Honorejev oče je zaželel, da bi »stal odvetnik Toda deček je vztrajal, da bo M. »Literat!« je odvrnil oče. »Saj m lakote umrl! V literaturi si ali kralj aR p3J »No,« je odvrnil Honore, »potem TP kralj- Ko je bil še mlad in manj znan-ifzac Pri" nesel nekemu založniku rokopis ener^ roma- nov. Založnik ga je prebral. Ugajal mu je in zato se je odločil, da mu bo plačal zanj 3.000 frankov. Pozanimal se je za Balzacov naslov. Ko je zvedel, da stanuje v predmestja v nekem zelo poceni stanovanju, je brž znižal ceno za rokopis na 2.000 frankov. Ko je prišel do hiše in zvedel, da Balzac stanuje v šestem nadstropju, je brž pomislil, da bo i navdušenjem pristal na 1.000 frankov. Ko pa je odprl vrata in zagledal Balzaca, kako piše v obupni luknji, Je dejal: ' »Gospod Balzac, tu imate 300 frankov za vaš roman!« In Balzac je vzel denar. Balzac je zagovarjal teorijo, da mora pisatelj živeti razvratno. Nekoč je dejal Dumas sinu, ki je bil tedaj še mlad in prav nič pripravljen verjeti takim teorijam: »V eni noči polni ljubezni človek doživi^ pol romana. Razumete, mladi mož, pol romana. Toda nI ženske na svetu, ki bi bila na leto vredna dveh romanov!« V avtarkični (samozadostni) gorenjski kmetiji je (bil) pod osrednji objekt tistega dela gospodarskih poslopij, ki so neposredno služila rastlinski proizvodnji, posredno pa v dobršni meri tudi živinoreji. V gorenjskih (pa ne samo gorenjskih!) geografskih in klimatskih razmerah je (bila) mlatev žita nujno vezana na pokrit prostor s primernim podom, stenami in višino; pod je moral biti trden zaradi udarcev s cepci, nekoliko dvignjen od tal zaradi vibriranja in da je bil suh, brez špranj in gladek, da se ni zrnje zgubljalo in da pa je bilo mogoče čisto pomesti; stene so morale biti prav tako trdnejše in brez špranj, kajti žito je ob udarcih s cepci škropilo visoko okoli, vsakega zrna pa je bilo škoda; zaradi zamahov s cepci pa je moral biti ta prostor znatno višji, kajti odri zavshrambo krme v sosednih prostorih pogosto niso bili višje kot dva metra od tal, za neovirano uporabo cepcev pa je bilo potrebno v višino kar kakšne Štiri metre. Pod, kakršen je nastal pri gorenjski kmetiji, ustreza vsem tem pogojem za mlatev žita. Ni pa se izoblikoval kot prostor,, ki služi izključno le pridelovanju žita, ampak je prevzel tudi druge funkcije y tistem delu rastlinske proizvodnje, ki posredno služi živinoreji. Pod se je povečal z drugimi prostori, namenjenimi v glavnem shrambi in pripravi krme za živino; na njem so opravljali tudi razna druga dela (npr. lickanje koruze), služil je za shrambo orodja, vozov in celo nekaterih pridelkov, ker ga je bilo mogoče dobro zapreti in zakleniti. Pod je torej postal osrednji prostor večjega poslopja, v katerem so bile predvsem shrambe (svisli, odri, šupa) in prostor za mlatev, za pripravo krme za živino (tako suhe pozimi kot sveže poleti) in za razna druga občasna opravila. V pretežno živinorejsko usmerjeni gorenjski kmetiji se je prvotna funkcija poda (mlatev žita, torej rastlinska proizvodnja, ki neposredno služi prehrani družine) zelo racionalno združila z zahtevami tiste rastlinske proizvodnje, ki šele posredno (preko živine) služi prehrani družinskih članov. Kombinacija več prostorov pod eno streho je funkcionalna in racionalna rešitev, ki jo je pri gorenjski kmetiji zahtevalo in omogočilo avtarkično gospodarjenje y okviru takšne proizvodne usmeritve, kakršno so omogočile dane geografske in klimatske razmere. Pri lokaciji poda v okviru kmečkega doma sta imeli glavno besedo konfiguracija zemljišča in zahteve proizvodnje. Predvsem mora biti pod blizu hleva, da je poti pri vsakodnevnem krmljenju živine čim manj, hlev pa blizu hiše, blizu bivalnih prostorov družine, kajti živina je kmetovo največje bogastvo, pri njej ima opravke vsak dan, zato mora biti blizu nje. Hiša, hlev in pod morajo biti zato čimb&lj skupaj, poti med njimi funkcionalne, čim krajše. Oddaljenost od bivalnih prostorov je odvisna od vrednosti tistega, kar je v določenem pro s tom (najprej prašiči in živina, nato orodje, vozovi, v hlev. iz njega pa ne srne biti daleč do poda (krma) in do šupe za steljo; če pa gre na polje, gre najprej v hlev po konja, z njim v šupo za vozove ali na pod po voz, nazaj grede pa zloži snop je v kozolec, voz pusti v šupi, konja pa odžene v hlev; ali pa pripelje na pod voz suhega sena in ga zloži na od?r, s konjem pa gre potem naprej v hlev. čim manj poti, vse po vrsti — to je bilo našim prednikom vodilo pri medsebojni razporeditvi posameznih objektov kmečkega doma. Razen tej zahtevi pa se je bilo treba prilagoditi tudi zemljišču. Vasi in tudi posamezne samotne kmetije v hribih niso nikdar sredi obdelovalnega zemljišča, ampak vedno ob njem. Najboljše zemlje je bilo škoda za postavitev hiš, pa ne samo tam, kjer je bilo malo ravne zemlje, primerne za obdelovanje, ampak tudi sredi ravnine: tudi tu so vasi nastale ob voai, ob gozdu, ob prehodu ravnine v hrib itn. Ker je v ravnini prostora le več in ker je tudi laž;e tako, so posamezne zgradbe kmečkega doma druga ob drugi: ob hiši hlev, zraven pod, šupe, naprej kozolec; temu lahko rečemo horizontalna razporeditev, ne glede na to, aH je vse v eni vrsti (stegnjenj dom), v dveh (vzporedni dom) ali pa v prelomljeni črti (dom na vogel, v ključu). Takoj pa, ko je zemljišče bolj razgibano, bodisi že v ravnini ali pa ko iz nje preidemo v dolina in hribovite predele, se pojavi vertikalna razporeditev: spodaj hlev in šupa za steljo, zgoraj pod in shramb^«*, ali pa celo spodaj bivalni pro- krma), in od zahtev proiz- * stori in hlev, zgoraj pa pod vodnje, proizvodnih procesov: iz hiše gre kmet najprej in prostori za shrambe. A. Triler MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ/ Franc je o tem prepričan. Toda pnjTjj zaslišijo glas časopisnega kolporterja: »Triester-Tageszeit^Oosebna izdaja! Ultimat zločinski Srbiji! Kupite! Zadnje j>*Pred dvema urama cesarsko-kraljeva vlada izročila Srbiji i«Ultimat!« Franc prebledi. Tudi Bajberle je bl eksamenih je v Celovcu ostal še dalje. BI je rad vesel in gori ni man;Vnlo takrat take družbe. — Tudi za brata Jurija so Franc večkrat plačevali kot stric Jakob. Pranečaka Janeza in Jakoba Vovka, ki sta takrat v Ljubljani šo'e prič^'a, so Fronc zdržovali. — Kakor stari stric Jožef, so znali tudi stric Fronc prhranjeva-ti. Vendar pa, ko so bili vmrli, ni~o kaj imeli. So bili predobrih rok.« Sporočilo še pove, da je bil Frančišek Ksaverij ,Prešeren vel'k, rw5H mož: kot duhoven »r-^'o ianzemsta«. Si^er pa varčen, gospodar in odli- čen čebelar. Vnemal je svoje farane za čebelorejo, učil jih je in vodil. Tudi sadjar je bil neki prav skrben. Puščoben ni mogel biti, saj prav zatrdno vemo, kako- je večkrat gostil nečaka Franceta in njegovo ljubljansko družbo. Poslušajmo spet Lenko: »Njegove glihe ljudi, Smoleta in Azulo, je pobral dohtar in jih na šlitah enkrat pred pustom pripeljal. Na Goričico so kar prigrmeli!« Za prav zanimivo pesnikovo potovanje do strica Fron-ca tudi vemo iz zanesljivih sporočil: da sta France in brat njegov Jurij kaj rada tovariševala brodnikom, ki so svoje ladje-plitvice vozili po Ljubljanici in Savi. V Borovnici, kjer sta bila v go-steh pri stricu — fajmoštra Jakobu Prešernu, sta se vkrcala, nato pa »brodarila« po Ljubljanici, i skozi Ljubljano pa mimo ZaJoga do Save in po njej do vasi Save pri Zagorju, kjer je bil tedaj za kurata drug njun stric Frančišek Prešeren. PESNIKOVA NEVESTA Vse kaže, da je bil ta stric Fronc močno rodbinski človek. S svojimi sveti in z denarjem je pomagal Ribičem vse življenje. Pomagal je bratu Šimnu, da se je odkupil in postal svoboden kurat, pomagal jS* nečakom in pra-nečakom, da eo doštudirali. Podoba pa je, da je tudi vse tako uredil, ta nekam na vse misleči stric Fronc, da se je nečak France prav pri njem seznanil z bogato graško Nemko Marijo Khiunovo. S svojo materjo je Marija prihajala na počitnice nekam v okolico Goričice ali Domžal. Poznanstvo s Prešernom je bržčas posredoval že prej svetnik ljubljanskega sodišča Krizostom Snoj, star znsnec Khlunovih še iz svojih gra-ških let. Spričo iskrene naklonjenosti tega dekleia do doktorja Prešerna smemo le reči, da tisto ni bilo povsem res. da »nobena rne še ni deklet ljubila«. Pač pa se je stvar podrla bolj zaradi Prešernove komodnosti v pi-sa-n;u pisem pa tudi zaradi njegovega odpora. Ni hotel, »da bi žena njega za ge-apođa nnr?d!la.« Bila pa je Marija tudi dve leti starejša od Franceta pa še tujka ... »Pisala je Khlumova enkrat dohtar ju: tvoja žlahta nama najino srečo brani. Potem pa so naša mati. ki so o pismu izvedeli, rekli: če je lepa, pa modra ni, ki tako piše.« Profesor Jakob Z'.':pa.n je pozneje pravil pesnikovi se- stri Lenki, da je Khlunova umrla zaradi nesrečne ljubezni že v mladih letih. Kmalu potem, ko se je razočarala nad Prešernovo brezbrižnostjo, je Marija res shirala do smrti ... Prav verjetno pa je, da je bilo vsaj Prešernovi rodovi-ni zares žal, da se je stvar razdrla in tako žalostno končala. Lenka je nemško nevesto spoznala, ko je bila pri maši na Goričici: »Sem jo videla. Bila je zauber ženska.« France se je s sestrami šalil: »Moja žena bo nemškuta, pa se po kranjsko piše. Z vami sestrami se ne bo mogla kregati, ker vas nobena nemškega ne zna.« Ne moremo in se ne moremo znebiti misli, da se je pesniku prav ob Khlunovi obetalo nekam urejeno življenje a — svobodoljubni genij ga je odklonil! Za vedno... Kako zelo pa si je pesnikova rodovi na želeia, spraviti Franceta v solidna zakonska ujesa, priča tudi tale podatek: staremu stricu Jožefu bi bilo močno všeč, če bi se hotel nečak potegovati za iičer svc>jega nekdanjega ŠIMEN PREŠEREN O očetu pesnikovem doslej še nismo kaj dosti pisali. Pa je moral biti ta poslednji Ribič s stareslavnim priimkom Prešernovim prav simpatičen mož. Prvorojenec iz družine Jerneja in Mine Prešernove, je bil dober gospodar, dokler ni dal domačije iz rok. Bil je tudi dober sadjar in priložnostni prevoznik. Pisati ni znal, bral pa je gladko. Sploh je bil neki bistre glave in zelo dobrega srca, ponavadi tih, včasih pa prav šegav, »špasen« mož. Dosti nam da* misliti sporočilo, kako se je oče šimen zresnil, ko je bral sinovo »O Vrbi«: »Glejte, glejte, nisem menil nikoli, da bi bil France doma raje kot drugod.« Imel pa je š'men pri hiši sama dekleta: Jero, Katro, Mino, Uršo in Lenko. Sinovi so vsi trije študirali. Tej ihti, vse sinove čim brž v duhovske šole, ki ni bila lastna le Ribičevi hiši, ne smemo iskati vzrokov le v bogoljubnosti staršev — pač pa, vsaj v določeni meri, tu-tudi v strahu pred vojaško službo, ki je trajala tedaj kar štirinajst let, dostikrat Cerkev v Skaručni šefa, J uljano Scheuchon-stuelovo. Lenka o tem takole rezonira: »Stric bi bili radi, da bi šel Scheuchenstuelovo prašat, ali ga vzame. Iti pa ni hotel, ker je slišal, da ona govor!: Prešerna pa nojem, ker nima vere.« Nerazložljiv splet nenads-janih naključij je potem ho-,tel, da je Julija pcolaia žena okrajnega komisarja v Kranju Janeza Pajka, sodobnika Prešernovega v pesnikovih poslednjih letih. Uradni posli so Prešerna in Pajka poslednja leta dan za dnem vezali. — Brat Julijanin, Jožef Scheucher.i3fuel, je posta! soprog Julije Primčeve ... Prešeren pa je ostal praznih rok ... Imenitne in gospodu neveste so bile zanj za vedno izgubljene. In tudi pozabljene? prav dosmrtno ... Bridko izkušnjo so stari Ribiči že ^doživeli z vojaštvom. Drugi sin, brat Šimnov, Janez Prešeren, je postal učitelj. Kje je študiral, ni znano. L. 1789 so ga imenovali za učitelja v Kranju, V rodbinskem izročilu je ohranjen grenak spomin; da je Janez Prešeren v času med francosko okupacijo ho'tel nekomu pomagati in zanj ponaredil potni list, zato je moral za kazen k vojakom — potem pa je neznano kam izginil. Nobene sledi niso ni-kovi našli domači za njim... Prav hudo je moralo biti pri Ribičevih tudi potem, ko so starši posestvo prepisali na hčerko Mino in njenega -moža Joža Vovka. Bilo je to 1. 1827. Sedem let sta stara Ribiča še složno zdržala na domačiji kot preužitkarja. A že 1. 1834 se je mati Mina odselila k s;nu Juriju na Koroško. Biti je moralo nevzdržno, da se je kmečka in pobožna žena odločila za tak korak: še danes neumljiv, kaj šele za tisti čas: zapustila ni le doma, pač pa tudi dobrega moža ... BEG Z DOMA Oče Šimen je vztrajal sam potem na domu v Vrbi še tri leta. Kako je moralo biti pri srcu nekdanjemu gruntarju, lastniku skopaj dvanajstih hektarjev dobre orne zemlje, si lahko mislimo; gledal je kako usiha njegov rod, kako tuje ime meče senco na njegov domači krov... V poletju 1. 183-7 pa je tudi oče šimen obupal in zbežal, da bi se ognil razprtijam V hiši. Zatočišče je našel pri svojem bratu Froncu, ki j« bi! tedaj kurat na Skameni. 'Ni pa minilo niti pol Itta, ko je nanagloma zbolel in že 22. septembra 1.1837 umrl. V mrliški matici vodiške fare je zapisano, da je umrl za starostno oslabelostjo. Pekliti pa ga je mo'ra'a do smrti gotovo tudi m-isel na izgubljeni dom, izgubljeno ženo, ia-gubi jen družinski mir ... Nekaj dni pred smrtjo so ga obiskali domači; tudi žena Mina je prišla s Koroškega, kot bi slutila za možev konec. Svoji hčerki Minci, gospodinji na domu, jie umirajoči oče potožil: »Prav zato sem šel od doma, ker nisem mogel gledati, kako je s teboj grob.« Tudi mati Mina ni marala zeta Vovka, ne on nje: »Mati so Vovka Mini odgovarjali. On pa je potem rekel: če bi te staVe babe ne bilo, midva bi bila koj bolj prijatelja. — Je bil enega nerodnega držanja ta zet. Vsi so se ga bali. Bil je tako čudne jeze, da tudi očenaša ni molil prav. — Vsi so Mini rekli: toži Vovka, da ga malo zaprejo. Ona pa: saj bi ga, pa če pride nazaj, bo morda še slabeje.« Tako nam Lenkina pripevod odpira pogled v družinske razprtije, ki pa jih bržčas Vovk ni bil le sam kriv. Ostri jeziki in huda jeza so bili "gotovo na obeh straneh. Na očetov pogreb na Ska-ručno so prišli cd domačih le sin France, hčeri Katra in Mina pa še' stara teta Lenči-ca. Pokopan je bil šimen na starem vbdiškem pokopališču 'ob cerkvi. Danes je pokopališče drugje, o grobu pesnikovega očeta pa ni več sledu. Le zapisi v rtarliških. knjigah so ohranjeni. JPrav tam, v Vodicah, je pokopan tudi pesnikov stric Frančišek Ksaverij Prešeren, kurat v Skaručni. Umrl je 15. novembra 1841 za posledicami neke poškodbe na glavi... Železnih križev, ki sta bila na obeh grobovih, ni več.-. ČRTOMIR ZOREČ ALI JE ZAMISEL O VISOKOGORSKEM SREDIŠČU UTOPIJA? Triglavsko gorstvo vabi Inozemska podjetja se zanimajo za izgradnjo Že več let govorimo o načrtih, ki bi približali triglavski svet turizmu. Stvar se noče premakniti z mrtve točke. Teren, na katerem naj bi gradili, zahteva izredne gradbene podvige. Zaradi tega si je posebna skupina strokovnjakov pred kratkim ogledala žičnico na Zugspitze in se prepričala, da zamisel tehnično ni neuresničljiva. Pri programiranju igrajo, kot povsod, največjo Oviro sredstva. Izgleda da pri nas ni ekonomsko dovolj močnega investitorja, ki bi bil sposoben izpeljati to veliko zamisel. Razcepljenost naših gospodarskih ter predvsem gostJ^sko-turisfiičniih organizacij onemogoča, da bi se k uresničitvi resneje pristopilo. Čeprav kažejo nekatera domača podjetja za načrte zanimanje (Ljubljanatrans-port in Transturist) ne predstavljajo ekonomsko dovolj močnega partnerja, da bi lahko sama izpeljala zamisel. V zadnjem času so pokazala precej zanimanja tudi podjetja izven naše države. PHB iz Sarbriickena in Ce-retti Taufani iz Milana, ki sta med največjimi izdelovalci žičnic v Evropi, sta že pomidila 10-letni kredit. Težave pri realizacija so predvsem zato, ker bi bilo težko urediti devizno odplačevanje posojila. Nekatera podjetja iz Nemčije jn Italije pa so zainteresirana, da nastopijo celo v vlogi investitorja. V grobem predvideva idejni načrt naslednje gradnje: cesta Bled-Gorje-Krma, žičnica Krma-Apnandca (2050 nadmorske višine), nova žičnica do Kredarice, Žičnica Kredarica- S taničeva k oča- Priznanje v Predosljah V soboto zvečer je imela strelska družina Franc Krek Predoslje svoj 14. redni letni občni zbor. Ta družina je dosegla v zadnjem času zelo lep napredek in zlasti nekateri mlajši člani in pionirji so se na raznih tekmovanjih zelo dobro izkazali. Družina pa ima v kraju samem tudi pomembno družbeno-politično vlogo, za kar so ji dali priznanje predstavniki oblasti in organizacij. Njen član Jože Hudobivnik je za posebne zasluge za razvoj strelstva v tem kraju prejel lepo pismeno priznanje Strelske zveze Slovenije. Po sprejetih sklepih in zaključkih občnega zbora lahko sklepamo, "da bo družina tudi v prihodnje tako. delavna, zlasti še, ker so v vodstvo družine, sprejeli več novih — mlajših članov. - R. C. Appnenica. Poleg postajnih poslopij na Krmi, Kredarici in Apnenici še hotel na Kredarici pa restavracijo in meteorološko postajo. Da bi bil ta objekt ekonomsko upravičen bi ga moralo obiskati v enem letu 180.000 obiskovalcev. Na prvi pogled je to velika številka, vendar če pomislimo, da bi v to območje vključili tudi Celovec in Trst z okolico, postane zamisel hitro realnejša. Korist od takšnega objekta bi bila brez dvoma izredna. Morda bi imel še največjo korist Bled, saj bi mu bilo na ta način omogočeno turistično življenje skozi vso sezono. Tako se ne bi več dogajalo, da »hotelirji« poje- do pozimi tisto, kar so poleti zaslužili. ' Pri uresničeevanju načrta se čuti pomanjkanje enotnega programa. Vsak kraj ima svoje »interne« načrte. Vsak misli, da bi z malenkostnimi investicijami pridobil turiste. Premalo se zavedamo, da nam primanjkuje neke posebne atrakcije, ki bi slovela in v ves okoliš privabljala turiste. Pri programiranju našega gospodarstva smo naredili na črt, da naj bi v letu 1970 dobili od turizma 400 milijonov dolarjev (za 100 milijonov smo že razumnejši), vendar pozabljamo na to, da sedanja materialna baza nikakor ne more uresničiti tega načrta. Pri današnjem stanju razcepljenosti podjetij in današnji miselnosti o razvoju turizma lahko napišem le to, da je uresničitev načr-tov-utopija. Upamo, da se bo stvar spremenila! P. Čolnar ZA VEČJI RAZMAH NAMIZNEGA TENISA Križka sekcija Že vrsto let deluje pri TVD Partizanu v Krizah namiznotenl-ška sekcija. Bila je zelo množična, vendar je začela upadati, ker so starejši igralci prenehali aktivno sodelovati, niso pa poskrbeli za naraščaj. Po zaslugi nekaterih igralcev, predvsem Kavarja, Meglica in Malija pa je namizni tenis v Tržiču spet postal množičen. V sekciji si prizadevajo, da bi bilo večje zanimanje ne samo v Križah, temveč tudi v vseh društvih na območju občine Tržič. Zato vsako leto v okviru športnega tedna v Križah priredijo namizno-teniški turnir, katerega se je letos udeležilo 15 ekip iz občine Tržič. Občinska prvenstva so bila vedno odigrana po zaslugi Nov rekord v Planici V nedeljo so se v Planici zaključile enotedenske priprave naših smučarjev-ska-kalcev s preglednimi tekmami. Sodelovalo je petnajst skakalcev. Prvo mesto je osvojil Ludvik Zaje, ki je postavil tudi nov rekord skakalnice, in sicer 90 m. Dosedanji rekord, ki je znašal 87 m, je postavil Helmut VVeggscheider iz ZRN. Po mnenju tehničnega vodstva so skakalci letos mnogo bolje pripravljeni, kot pa so bili lani v istem času. -jj ~ križke namizno-tehniške se-kcije\z dobro organizacijo. Občinska zveza za telesno kulturo v občini Tržič bi morala organizirati občinsko ligo, da bi dvignili kvaliteto in množičnost tenisa. - D. H. Nezanimiva tekma Pred dnevi je bila na Jesenicah prijateljska tekma v hokeju na ledu med moštvi Kranjske gore in italijanskim klubom Alleg-he. Zmagala je Kranjska gora z rezultatom 5:3. Zmago so si takorekoč zagotovili že v prvi tretjini, ko je bil rezultat 2:0 v korist Kranjske gore. Igra je bila slaba in nezanimiva, -jj FINALE V ŠAHOVSKI LIGI Poraz jeseniških šahistov V nedeljo sta se pomerili v finalu slovenske šahovske lige moštvi Maribora in Jesenic. Zmagali so mariborčani z re* zultatom 5,5 proti 4,5 točke. V začetku je kazalo, da bodo Jeseničani slavili zmago, žal pa so to priložnost kasneje zapravili. Na koncu so izgubili zadnja tri srečanja in s tem zaigrali pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v zvezno šahovsko ligo. Rezultati: Logar — Puc 0:1; Vošpernik — Guzelj remi; Cuderman — Malešič remi; Kočevar — Musil 0:1; Grosek — Krivec remi; Saradjen — Njegovan 0:1. Jesenice druge Na nedavnem mednarodnem tekmovanju v kegljanju na ledu na Jesenicah je sodelovalo petnajst moštev z Jesenic, Kranjske gore, Bleda, Celovca in Arnoldsteina. Zmagalo je moštvo iz Celovca. Drugi pa so bili Jeseničani. — jj Prva sefa pododbora /i svetovno prvenstvo Pred dnevi je imel na Jesenicah svojo sejo pododbor za izvedbo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Na njej so razpravljali o najvažnejših nalogah nekaterih komisij. Imenovali so tudi predsednike teh komisij, in sicer v komisiji za finance Toneta Skrta, v komisiji za propagando ing. Draga Gro-bovška, v komisiji za tisk, informacije in PTT službo Jožeta Podobnika, v komisiji za protokol Franca Talerja, v komisiji za izvedbo tekem in pripravo igrišča Berta Bruna, v komisiji za promet Vita Ravhekarja, v komisiji za trgovino, gostinstvo in turizem Mirka Ramuša in vodjo sanitetne službe Janka Bur-nika. Predsednik odbora je LUDVIK SLAMNIK. V pooblastilu, ki ga je pododboru dala občinska skupščina je poudarjeno, da je potrebno, da se vse tekme, ki se bodo igrale na Jesenicah organizirajo v zadovoljstvo občanov in članov ekip, ki 1 bodo igrale. — jj Bo prireditev uspela? # V Bohinju so že izdali lepake za mednarodne smu- # carske tekme v tekih, ki bodo 8. in 9. januarja 0 v Bohinju. Pripravili so že tudi progo in zbrali # vsa potrebna sredstva za organizacijo prireditve. # Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel pred- # sednik občinske skupščine RadovJjica Franc Jere. # Predvidevajo, da bo prireditev uspela, saj je v Bo- # hinju že sedaj dovolj snega. — jj Mladinci: Zorko — Klemen čič 0:1 j Pavlin — Milavec 1:0; Ženske: Pongrat — B. Serianz 1:0; Butala — H. Serianz 1:0. -jj Zvedeli smo O Ostre besede na račun Ljubljanskega transportnega podjetja smo slišali v Mostah na javni tribuni. Pritoževali so se, da avtobus včasih tako hitro odpelje iz Mengša, da se potniki ne morejo povzpeti v vozilo in morajo peš od Most do Komende. # V soboto so na Bledu odprli novo turistično poslo-t valnico »Generalturista« iz Zagreba. Poslovalnica je v prostorih Avtoprometa »Gorenjska« nasproti parkirnega prostora pri avtobusni postaji. © V I. nadstropju graščine v Radovljici je odprta razstava italijanskega maniri-stičnega slikarstva 16. stoletja. Razstava bo odprta do konca decembra. O Pred dnevi je pričela občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri občini Kranj testirati otroke kranjskih osnovnih šol. V testiranje bo zajetih nad pet tisoč otrok osem-osemletk. % V tem tednu bodo na okrožnem sodišču v Kranju tri sodne obravnave, to sicer se bodo obtoženi zagovarjali zaradi goljufije, uboja m vožnje proti prometnim predpisom. • Na Bledu vedo povedan ti, da bodo v teh dneh ponovno odprli skoraj vse hotele. Do sedaj sta bila od-prta samo Jelovica in Lovec. V dneh okoli Novega leta bodo po vsej verjetnosti vsi hoteli tudi polno zasedeni, kot so bili prejšnja leta. 9 V zadnjih dneh je bilo v vseh hotelih in pri zasebnikih na Gorenjskem dovolj prostih ležišč. # V soboto dopoldne sta se v škofji Loki poročila filmska in televizijska igral" ka Marija Lojkova in akademski kipar Drago Tršar. Loj k-Tršarjeva je poznana po Jugoslaviji zaradi vlog v serijskih filmih na TV zaslonih pod naslovom »Varnostna obveščevalna služba«. • V domu na Starem gradu nad Kamnikom bodo letos priredili silvestrovanje, ki bo marsikoga presenetilo. Rezervacija ■^.■ine samo 1000 dinarjev, gostje oa bodo za U denar p- -vrezani s pravo kmečko večerjo. — jj 10 KRONIKA 15. DECEMBER 1965 * GLAS NEDOVOLJENA TRGOVINA TRŽIŠKEGA POSLOVODJE Živel na račun kupcev Obtoženi Klemenčič si je prislužil nad milijon dinarjev V petek in soboto bo na okrožnem sodišču v Kranju razprava proti poslovodju poslovalnice s pohištvom trgovskega podjetja »Preskrba« iz Tržiča, 36-letnemu Branku Klemenčiču. Obtožnica ga bremeni kopice kaznivih dejanj, ki je v času od 1962. do konca 1964. leta napravil v omenjeni poslovalnici. ki so mu ga drugi dajali za kupljeno blago. Takih primerov je bilo najmanj 102. Kot je povedal v rr.rskavi, ni lega delal zaradi tega, da bi pri tem zaslužil. Res pa jc, da so mu ti ljudje za tovrstne usluge dajali nagrade od tisoč do pet tisoč dinarjev. URADNE LISTINE V SMETEH IN V PEČI V mesecu marcu lani je odvrgel v smetnjak blagovno KUPCI SO MU VERJELI V trgovini, kjer je bil Klemenčič zaposlen kot poslovodja, so prodajali pohištvo za celotno opremo posameznih prostorov ali pa tudi posamezne dele. Blago so prodajali za denar ali pa na potrošniški kredit. Poslovodja pa je posameznim kupcem zaračunal blago dražje kot je bila prodajna cena podjetja. Ugotovili so, da je tako ogoljufal najmanj 136 strank. Vsote, ki jih je priračunaval so bile različne. Najmanjša vsota je bila 200 dinarjev, najvišja pa celo 38.550 dinarjev, odvisno od tega, kakšna je bila vrednost nakupljenih predmetov. Vse te presežke, ki so znašali skupaj 1,132.407 dinarjev, nI dal v blagajno podjetja temveč spravljal v svoj Žep. KUPCI BREZ RAČUNOV Poslovalnica je bila obremenjena za blago samo finančno, čeprav je bil obtoženec dolžan voditi tudi blagovno kartoteko. On bi moral napisati za vsako prodano blago račun v treh izvodih. Prvega bi dal stranki, drugega v računovodstvo . podjetja, da bi njega oziroma poslovanlico razbremenilo določenega blaga, tretji pa bi ostal njemu, če bi poslovodja tako delal, bi v upravi podjetja takoj ugotovili nedovoljeno »trgovanje«. Klemenčič je kupcem dajal največkrat samo dobavnice. V primerih, ko jim je zaračunal previsoke zneske, je prav tako kupcem izdal dobavnico, na katero je vpisal izdan material in točen znesek, ki mu ga je stranka plačala. Na dobavnici je tudi potrdil prejem denarja Da bi se izognil nevšečnostim, posebno pa zadostil evidenci podjetja, je kasneje v resnici izstavljal račune s pravo prodajno ceno. Na ta način si je obtoženec nekontrolirano prilaščal denar in zadostil hkrati vsem pravilom svoje službe. ČEKE ZAMENJAVAL ZA DENAR Nadalje so ugotovili, da je od posameznikov jemal čeke za potrošniški kredit, kljub temu, da ti ljudje v poslovalnici niso nič kupovali. Njim je v 2£uneno izročal denar, kartoteko za 1962. leto In I. četrtletje 1963. Blagovno kartoteko za ostala tri četrtletja 1963. leta, leto 1964 in I. četrtletje 1965. leta pa je preprosto pokuril. Prav tako je blagovno kartoteko stalno obnavljal, kajti pri inventurah se rau posamezni dokumenti niso ujemali. Zaradi tega je stare dokumente uničil, nove pa prilagodil stanju inventure. S tem je napravil več kaznivih dejanj, med drugim: kaznivo dejanje goljufije ter ponarejanja in uničevanja uradnih listin. O izidu razprave bomo poročali v sredo, 22. decembra. — J. Jarc Odklonil je odvzem krvi Dobre priprave V zadnjih dneh je bilo na gorenjskih cestah glede na število prometnih nesreč na štajerskem, Primorskem, Notranjskem In drugod. Zakaj? Precej zaslug zato gre cestni službi, ki je pravočasno splužila ceste in jih posula s peskom ali soljo. Tako so bile vse glavne ceste že drugI ali tretji dan, ko je zapadel sneg popolnoma kopne in suhe. Tudi sedaj lahko vidimo ob cestah večje kupe peska in soli, ki čakajo na čas, ko jih bodo v času novo zapadlega snega ali poledice posuli po cesti. Letos je moč opaziti, da so se podjetja, ki imajo to na skrbi dobro pripravila na zimske nevšečnosti. - jj Postopek se nadaljuje Pred dnevi se je oglasil v uredništvu Ivan Zagoršek in nam povedal, da se postopek o kazenski zadevi prometne nesreče pred kranjsko avtobusno postajo, ki se je pripetila pred tremi leti še nadaljuje na Vrhovnem sodišu v Ljubljani. Mi smo o odločitvi kranjskega sodišča o tej zadevi pisali v Glasu, 27. novembra, pod naslovom »Tež- ko je priznati resnico«. O odločitvi Vrhovnega sodišča SRS bomo poročali, ko nam bodo sporočili sodbo. GLAS v vsako hišo Prekratka varnostna razdalja V nedeljo opoldne se je iz smeri Kranja peljal po Jezerski cesti voznik osebnega avtomobila Leopold Furlan. Za njim je peljal voznik Jože Vovk. Furlan je nameraval zaviti v Tekstilno ulico, vendar je v tem času pripeljalo Iz Tekstilne ulice neko drugo vozilo in zavijalo na Jezersko cesto, zaradi tega je moral avtomobil ustaviti. Zaradi prekratke varnostne razdalje se je Vovk s svojim vozilom zaletel v zadnji del Furlanovega avtomobila. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli 70 tisoč dinarjev, -jj Iz Begunj proti Tržiču je v nedeljo popoldne peljal z osebnim avtomobilom voznik Franci Aljančič", Ko je pripeljal po klancu navzgor približno sto metrov pred odcepom ceste v Drago, mu je iz nasprotne strani pripeljal po sredi ceste voznik Janez Vogelnik z rešilnim avtomobilom. Vogelnik je vozil z neprimerno hitrostjo spričo ozke in poledenele ceste. Zaradi tega je prišlo do trčenja. Aljančičevo vozilo je odbilo v desno na rob ceste, od koder je drselo koli 80 metrov pa hribu navzdol, kjer se je ob drevesu usta- vilo. Pri nesreči se je Aljančič telesno hudo poškodoval, sopotnici pa sta bili lažje poškodovani. Obema so nudili zdravniško pomoč v ZD Tržič. Materialna škoda znaša okoli 250 tisoč diharejv. Pri preizkusu obeh voznikov na Alkoskop je pri Vogelniku na četrtino pozelene!, pri Aljančiču pa je bil preizkus negativen. Prvi je sam priznal, da je popil 2 del vina, pol del kuhanega žganja in pol deci konjaka Kasneje je odvzem krvi odločno odklonil z izgovorom češ, da ima že sedaj dovolj stroškov z nesrečo. — JJ 2,700.000.— din 1,800.000.— din 1,300.000.— din 300.000.— din 1,500.000.— din 750.000.— din 600.000.— din 150.000.— din KOMISIJA ZA OSNOVNA SREDSTVA PRI Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, pripadajočim zemljiščem in sadnim drevjem (takoj vseljiva) Jama št. 20 2. stanovanjska hiša z mlinom in drvarnico v Drulovki št. 40 hlev — skelenj čistilnica za žito pripadajoče zemljišče 200.— din/m2 obstoječe drevje 5.000.— din/kom. 3. stanovanjska hiša s svinjakom Mavčiče št. 18 hlev s skednjem in betonsko .zasipnico pod lesen kašča s silosi pripadajoče zemljišče 180.— din/m1 obstoječe sadno drevje 5.000.— dingom. 4. Konj — fuks 14 let 250.000.— din Javna dražba bo v vseh primerih na licu mesta in sicer: 1. Jama št. 20 — 23. decembra 1965 ob 8t uri 2. Drulovka št. 40 — 23.decembra 1965 ob 10. uri 3. Mavčiče št. 18 — 24. decembra 1965 ob 8. uri 4. Potoče št. 2 — Preddvor — obrat KžK — 24. decembra 1965 ob 12. uri Kupno predpravico ima družbeni sektor in stanovalci, ki bivajo v predmetnih stanovanjskih hišah. Prvenstveno se prodajo gospodarska dvorišča kot celota, v kolikor do take prodaje ne pride, se prodajo tudi posamezni objekti kot je navedeno po zgornji razdelitvi, vendar s pogojem, da so kupci za vse objekte enega dvorišča na licu mesta. Plačilni pogoji: Vsak kupec, ki se bo udeležil licitacije, je dolžan položiti garancijski znesek v vrednosti 10% od izklicne cene. Preostali znesek je plačljiv v roku 8 dni po sklenitvi pogodbe. Delavci KŽK plačajo 30% kupnine takoj, ostih 70% pa v roku 5 let, v polletnih enakih anuitetah z 2 %. obrestno mero. Ta ugodnost se daje samo pri nakupu stanovanjskih hiš. Stroške prometnega davka in dajatve za prepis lastništva nosi v vseh primerih kupec. Zbiramo tudi ponudnike za odkup stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji ln kmetijsko obdelovalno zemljo v Povijah št. 1. Javno dražbo bomo razpisali le v primeru, če obstojajo kupci za celotno kmečko gospodarstvo. Pismene ali ustne ponudbe nam dostavite do 25. decembra t. 1. Ogled je možen do dneva prodaje na licu mesta, informacije dobite na upravi Kombinata, C. JLA 2, Kranj. Pralni stroj polavtomat Rondo s centrifugo ugodno prodam. Poljak, Bled, Pod Stražo 6 ali na telefon 70-265 Radovljica 6406 Ugodno prodam novo lito-železno kopalno banjo, nekaj rabljenega pohištva ter otroško posteljico. Marija Jenko, Jelen čeva 2, Kranj 6407 Prodam prašiča okoli 60 kg težkega. Tenetiše 5 Golnik - 6408 Prodam plemensko kravo 5 mesecev brejo. Kasunič, Apno 6, Cerklje 6409 Prodam prašičke po 6 tednov stare. Češnje vek 11, Cerklje 6410 Proidarn prašiča za zakol. Sp- Brnik 50, Cerklje 6411 DKVV F 12 — 9000 km, ugodno prodam. Oddati ponudbe pod »Atlantsko moder« 6112 Prodam slamoreznlco in plug obračalnik Heberhart. prane Tičar, Voglje 98, Šenčur 6413 Prodam race. Voklo 11, Šenčur 6414 Prodam Fiat 1100, letnik 1952 po zelo nizk* ceni. Cerklje 107 6415 Prodam zimska jabolka 2.000 kg. Nasl. v oglasnem oddelku 6416 Prodam emajliran štedilnik in. riove motorske usnjene bif*^p za srednjo postavo. Naslov v oglasnem oddelku 6417 Prodam gramofon EG-4 su-per s priključkom na radio. Cesta talcev 8, šk. Loka 6418 Prodam prašiča 180 kg težkega. Cešnjevek 21, Cerklje 6419 Prodam motorno žago JO-BJ-Tiger. Naslov v ogl. odd. 6420 ^Poceni prodam: 2 kredenci, mize, stole, omaro, 2 postelji z vložki in modroci, odeje, novo pernico, posteljno perilo, nov sesalec, kuhinjsko posodo, krožnike, nerjaveč pribor, mikser in razne ženske obleke. Reševa 7, Primskovo, Kranj 6421 Prodam stroj za izdelavo zidne opeke 40x30x25. Franc Kosir, Suha 70, šk. Loka 6422 Poceni prodam rabljen harmonij na 4 oktave in 4 registre ter stroj za Fiat 600 letnik 1960. Naslov v oglasnem oddelku in podružnici Glasa Jesenice 6423 Ugodno prodam dobro ohranjen radio aparat. For-jan Mirko, Predoslje 131, Kranj 6424 Kuhinjski polovični štedilnik prodam. Cerklje 29 6425 Prodam prašiča 150 ko težkega. Voglje 82, Šenčur 6426 Prodam 2 prašiča. Golnik 15 6427 Brejo telico in ovce prodamo. Loški muzej (na gradu) Škof j a Loka 6438 Kupim 12 m2 parketa. Janez Valent, Jelovška c, Bled 6428 Kupim 2 zimski gumi za VW kombi 6.40x15. Miha Kern Sr. vas 48, Šenčur 6429 Kupim 2 prašiča po 100 do 120 kg težka. Naslov v ogl. oddelku 6431 Kupim dvodelno omaro. Vojko Pezdir, Elektrarna Sa-'va, Kranj 6430 Kupim motorno črpalko /a vodo in 2 vprežni kosilnici. Oddati ponudbe pod »Kupim« 6432 Kupim dobro ohranjen Fiat 750, letnik 1963-64. Naslov v oglasnem oddelku 6-133 resnične. Franc Švegelj, Po-tarje 8, Tržič ' 6434 Za dvosobno stanovanje v Kranju ali bližini, nudim pol milijona nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 6435 Iščem opremljeno ali neopremljeno sobo v Kranju ali okolici za krajši čas. V popoldanskem času pomagam pri varstvu otroka ali kakšnem drugem delu. Oddati ponudbe pod »Bolničarka« 6136 Nuino potrebujem za obrt posojilo okrog 403 090 din. Vrnem 500.000 v treh mesecih. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod 400.000« 6437 V soboto sem izgubil usnjene rokavice v kinu Storžič. Vrne naj jih na blagajno kina, ker je bila oseba opazovana. 6439 Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Meglic Jožetu, Grahovše 11, Tržič za ne- Zahvala Vsem, ki ste našega dobrega očeta JANEZA ŠKOFIČA spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, nam pa pismeno ali ustmeno izrekli sožalje, ali kakorkoli sočustvovali z nami, naša iskrena zahvala. Posebej se zahvaljujemo kolektivu trgovine Merkur in sindikatu, duhovniku g. Jegliču iz Preddvora za duhovno tolažbo v času njegove bolezni, osebju doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru za vsestransko pomoč ob zadnji uri, pevcem in duhovniku g. Blaju za spremstvo na zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat najlepša hvala. Žalujoča Ivan in Jože z družinama Kranj, 15. decembra 1965 Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, sin JANKO ŠVEGELJ trgovski zastopnik, Valjavčeva 1, Kranj Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek ob 15.30 uri izpred križiščča na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Angelca, sinova Roman in Janez, mama, brat in ostalo sorodstvo Izšla je 9.številka Potrošniki! Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni Delikatesa na Maistrovem trgu v Kranju. Od 15. do 31. decembra 1965 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in ostalim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za •vrednost 5.000.— din 5fl/0 popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi Kranj. Delavska univerza »TOMO BREJC« KRANJ sprejema prijave za naslednja tečaja: 1. dvodnevni tečaj za slaščice, začetek v soboto, 18.12. , cb 15. url 2. tridnevni tečaj za pripravljanje jedil za novoletne praznike; začetek tečaja v ponedeljek, 29. dec. ob 15. ud. Oba tečaja bosta v prostorih Delavske univerze »Tomo Brejc« Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. Prijave telefonično 210-26, 212-43. Podjetje PEKARIJA TRŽIČ proda od svojih osnovnih sredstev dostavni avto FIAT 1100 leto izdelave 1960, avto je i v voznem stanju. Cena \ avtomobila je J 1,387.000 din Ogled avtomobila je mo- | žen v podjetju Bečano-va ul. 16 Tržič. Prednost \ pri nakupu imajo gospo- j darske organizacije. Podjetja - ustanove ZGP Mladinska knjiga Kranj, Maistrov trg 1 vam nudi v svojem skladišču na debelo — pisarniški in tehnični material — pisalne in računske stroje po grosisličnih cenah. Izkoristite ugodno priložnost! Komisiji za sprejem pri SDE Mlekarna in Oljarica, Kmetijsko živilskega kombinata Kranj razglašata prosta delovna mesta: 1. ELEKTRIČARJA za delovno enoto Mlekarna Pogoj: Visokokvalificirani ali kvalificirani električar za vzdrževanje trafo postaje, avtomatike in drugih inštalacij z urejenim stanovanjskim vprašanjem. 2. OBRATNEGA ELEKTRIČAR J A za delovno enoto Oljarica Pogoj: Strojni tehnik s položenim izpitom za opravljanje vodnih turbin ali kvalificirani električar s položenim izpitom za opravljanje vodnih turbin z z urejenim stanovanjskim vprašanjem. Kandidati naj vlože prošnje pod L na upravo DE Mlekarna, pod 2. na upravo DE Oljarica. um MOST Llubljana Letnik I December 1985 - Januar 1966 Št. t Tukaj je še vedno prazen prostor. Zakaj? IŠČEMO NOVO IME ZA NAŠ MESEČNIK ZA NOVO IME DAMO 100.000 DINARJEV!' Kakšno naj bo? Takšno, da bo šlo zlahka z jezika bralcu in prodajalcu. Takšno, da bo ustrezalo vsebini — zato si posebno pazljivo oglejte današnjo številko! — časopis se širi po Jugoslaviji, zato je zaželeno, da bi imelo novo ime enak pomen tudi v srbohrvaščini. — Prvi rok za oddajo predlogov je 30. december 1965. Ovitek s svojim predlogom naslovite na: Časopisno podjetje PAVLIHA, Ljubljana, Gradišče 4 — Komisiji za izbiro noveca imena HDM. AMD Kranj vabi na redni letni OBČNI ZBOR ki bo v soboto, dne 18. 12. 1965 ob 19. uri v prostorih doma JLA, Nazorjeva cesta (poleg Okrožnega sodišča). K udeležbi vabimo vse lastnike motornih vozil, ljubitelje avto moto športa in člane AMD. Po končanem zboru bo družabni večer s plesom. AMD Kranj 15. DECEMBER 1965 * GLAS _1___. 4S ŠLd :jHL ^jp O INTEGRACIJAH V GRADBENIŠTVU Novo podjetje, ne le združitev dveh Pogovori o integraciji gradbenih podjetij »Sava« in »Gorenje« Kaj narekuje novo organizacijo in kakšne naj bi bile njene prednosti? — ocena sedanjih razmer v gradbeništvu ter perspektive — to naj bi bila osnovna tema razgovorov o morebitni združitvi gradbenega podjetja »Sava« z Jesenic in gradbenega podjetja »Gorenje« iz Radovljice. Tako so poudarili predstavniki dveh podjetij in občinskih skupščin na skupnem sestanku v ponedeljek v Radovljici. Gradbeni podjetji »Sava« in »Gorenje« sta v letošnjih prvih devetih mesecih dosegli blizu 3 milijarde din celotnega dohodka, od tega skoraj dve tretjini »Sava«. Obe podjetji imata za okrog 40 milijard din osnovnih sredstev in 200 milijonov din skladov. Analiza o poslovanju v letošnjem lotu je pokazala ugodnejše rezultate v produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja pri »Savi« in pri »Gorenjcu«. Že letos poleti so začeli razpravo o teh problemih in imenovali celo komisijo, ki naj pripravi analizo o stanju v podjetjih in njih perspektivi. Razprava je pokazala, da je bilo od tega bore malo storjenega. Moč je bilo celo povzeti, da je pri »Gorenjcu« zelo Šibak interes za združitev s »Savo«. Kaže, da se celo bolj ogrevajo za združitev s kakšnim drugim gorenjskim gradbenim podjetjem. Gospodarska reforma je namreč povzročila dosti težav gradbeništvu, zlasti manjšim podjetjem, bodisi zaradi slabše organizacije, razdroblejnosti in predvsem zaradi zmanjšanja obsega gradbenih del. Prepričani so sicer, da bo ostalo tisto podjetje, ki bo sposobno kljubovati pogojem tržišča. Zato so menili, da bi bilo fizično združevanje nesmiselno, treba bi bilo izpeljati predvsem temeljito kadrovsko in organizacijsko preureditev in seveda šele na taki osnovi zdru_, žiti tudi materialne sile. jetij, ker bi tudi tako podjetje povozil čas. Gre za ustanovitev podjetja z večjim obsegom in z boljšo organizacijo dela, ki bi lahko prevzelo tudi večja dela in konkuriralo sorodnim podjetjem. Treba bi bilo stremeti za združevanjem domačih sil, ne glede na to, s kom gredo skupaj. Znana je tudi že pobuda za združitev vseh gorenjskih podjetij. Vendar so za to zdaj še slabši izgledi kot za združitev »Save« in »Gorenjca«. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE DOMŽALE Ugotovitve o gospodarjenju Poročilo o devetmesečnem gospodarjenju v občini Domžale je bilo prav gotovo osrednja točka zadnje seje obeh zborov občinske skupščine, ki je bila 7. decembra. Obširno poročilo Službe družbenega knjigovodstva je zajemalo precej kritičnih ugotovitev o gospodarjenju v delovnih organizacijah pred reformo in po njej, zato bi pričakovali kaj več kot to, da je o poročilu razpravljal en sam odbornik. Podatek, da je proizvodnja v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani nazadovala je dovolj zaskrbljujoč, zato bi bilo prav, če bi o poročilu razpravljali posebej še odborniki zbora delovnih skupnosti. Značilno je, da so ukrepi gospodarske reforme povzročili vrsto nejasnosti v podjetjih, ker ta niso imela izdelanih točnejših analiz o ukrepih za izboljšanje gospodarjenja znotraj podjetja. Na zmanjšano proizvodnjo je vplivalo predvsem pomanjkanje reprodukcijskega materiala, zlasti uvoženega, čeprav je izvoz letos precej poraste!. Povečale so se tudi težave z obratnimi sredstvi, saj so nekatera podjetja na robu likvidnosti. Razveseljiva pa je ugotovitev, da so se letos povečala sredstva za sklade, vendar gre to povečanje v precejšnji meri na račun raznih olajšav. Na seji so prav tako ugotovili, da so v občini zelo malo napravili na področju reelekcije. Marsikje namreč misiljo, da gre za rotacijo, drugod pa, da je vse skupaj gola formalnost aH pa celo osebni napad na direktorja. Sprejeli so še odlok o popisu stanovanj, odlok o najnižjih najemninah za poslovne prostore, odok o turistični taksi in odlok o minimalnih nagradah vajencev v delovnih organizacijah. Z nekaterimi dopolnitvami so sprejeli tudi skupščinski poslovnik. — G. F. Le kolikor imaš lahko daš Kranj, 14. decembra — Danes je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov skupščin Gorenjske, razen Domžal in Kamnika, kjer so pretresali probleme, ki ne prizadevajo teh območij. Pogovorili so se o perspektivah Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je za svoje delovanje na območju petih občin s svojimi potrebami pre-rastel okvire finančnih možnosti, zatem o še neporavnanih investicijskih obveznostih za okroglo 50 milijonov dinarjev za BolnŠnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju, o dejavnostih komunalnih zavodov za socialno zavarovanje, kjer je prav tako treba v sodelovanju z zdravstvenimil zavodi in splošnimi ekonomskimi mož- Nagrade v Cerkljah V tem primeru ne gre za združevanje dveh slabih pod- Minuli redni letni občni zbor Turističnega društva Cerklje je bil eden najbolj pestrih in razgibanih tamkajšnjih sestankov oz. zborov. Kritično so pregledali svoje dosedanje delo in nakazali vrsto smernic za bodoče. Desetim, ki so sodelovali v tekmovanju društva o ureditvi in lepšem Izgledu kraja so podelili nagrade. . Kolektiv Zdravstvenega doma v Kranju že vsa leta posveča veliko pozornost svojim uslužbencem, ki odhajajo v pokoj. V sredo so imeli zopet podobno slovesnost Za nadaljni razvoj turizma v kraju še niso nikoli pokazali toliko zanimanja. Ena izmed osnovnih nalog bo vsekakor propaganda. V kraju bi lahko uredili in pridobili še vrsto tujskih sob, toda zaradi slabe propagande še te, ki jih imajo, večkrat niso zasedene. Krvavec s svojo lepo okolico in smučišči, ki se prav sedaj ureja v pomembnejši turistični in zimsko športni center kranjske občine, ima vse pogoje da postane še bolj privlačen in obiskan, predvsem v rekreacijskem pogledu. Letališče Brnik prav tako odpira nove možnosti razvoja turizma, prav tako tudi fazanerija Cerklje, ki privablja vedno več tujih lovcev itd. Toda vse to bo terjalo od prebivalcev, da bodo pri razvoju turizma prav vsi pomagali in sodelovali. no strni nujno uskalditi izdatke z dohodki. Prav tako so govdrii o zavarovanju kmetijskega pre-bivallstva. iavod te vrste zavarovancev bi moral imeti najmanj 90 odstotkov izdatkov, na Gorenjskem pa ne dosegamo toliko. Današnje posvetovanje, kot to velja za vse ustaljene oblike takih pogovorov, ni prineslo konkretnih zaključkov kar ni bil niti namen. Toda izmenjali so svoje poglede o teh problemih, ki jih bodo občinske skupščine oziroma ustrezni zavodi samostojno reševali. Toda za večino teh problemov velja skupni zaključek, da se nikjer ne sme v izdatke preko objektivnih možnosti dohodkov — le kolikor imaš lahko daš. — K. M. iL* i% *2P Izdaja in tiska CP •»Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in oprave: Kranj. Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo obiščite NOVOLETNI SEJEM v Kranju t prostorih sindikalnega doma °^ 1^ ^° 25. izkoristite ugoden NAKUP! decembra 65