6. številka. Ljubljana, v petek 9. jannvarja. XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak dan ivefvr, iziroši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij iko-ogarske dežele za vse leto 15 gM., za pol leta 8 tkL M Mrl leta 4 gld., za jeden mesec 1 pld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 k 7m pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat in po 4 kr., čo "'—*t tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Prima Kolmana luli, „GtleđaHika stolbft*. Upravn ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne s t v/ Slovani in Madjari. rRusskij Kurjer" priobčil je (lopi- z Dunaja, ki govori o znanem Riegrovem govoru. Ta dopis je v vet ozirih zanimiv in slove v slovenskem prevodu: „Že tri tedne je minulo, odkar je vodja staro-česke stranke dr. Fran Rieger v svojem znamenitem govoru dotaknil bc jednega najvažnejših osnovnih, morda celo najosodepolnejšega vprašanja naše dualistiCne politike, — namreč vprašanja o vzajemnih odnošajik mej avstrijskimi Slovani in Madjari — as tega Časa je to vprašanje slednji dan pied-met polemike mej češkimi, nemškimi in madjarskimi listi. Posebno zanimivost je pridobilo, odkar so se v to polemiko vmešali predstsvitelji mlndočeske stranke, kateri v obče slovanskih vprašanjih izrazu-jejo ne samo mnenja češkega naroda, ampak mnenje vseh boljših, svežib mladih elementov a\atrijskega Blovanstva, kakor smo to že večkrat opazili. Od kur so v Avstriji jasni pojmi, kaj je oger-ska in slovanska politična ideja, so se že mnogi belili glave s teorijo, kako bi se dali pomiriti ti dve ideji. V praksi pa neso odoošaji mej Madjari in Slovani predstavljal' nič druzega, kakor vedno borbo, katero je le semtertja pretrgalo kratko pa vselej netrajno premirje. In v resnici si je težko predBta viti bolj nepomirljivo nasprotje, kakor je vedno bilo mej političnimi težnjami avstrijskih Slovanov in Mid-jarov. Slovani smatiajo za jedini možni pot k političnemu m-rodnemu razvoju decentralizacijo, stvaritev narodnostuih jedinic, kot elementarnih delov državnega organizma, kolikor možno obširno samostojnost teh delov, ki bi sestavljali federativno državo; — Madjari pa hočejo krajno centralizacijo države, in si prizadevajo s silo pomadjariti vse nemadjarsko prebivalstvo na Ogerskem, in vse podvreči narodnim in političnim posebnostim msdjarske narodnosti. "Vsakdo mora spoznati, da je a priori nemogoče pomiriti ti dve politični ideji, zlasti če se pomisli na antipatijo mej Slovani in Madjari, katera je navstala in se okrepila vsled prejšnje zgodovne cesarstva. Podoben neizgobljiv antagonizem vladal je in vlada pri Madjarih v odnošajih k vsem odločno slovanskim narodnostim v Ogerskcj in zunaj nje. Ta antagonizem bo je razširil na južuo ogerske Hrvate, katerim se je po dolgej borbi posrečilo, priboriti nekoliko avtouom je, na severuoogerske Slovaki« in Rusine, katere je madjarski pritisk pripravil ob vsake pravice, kakor tudi na neogerske Slovane — Ruse, Čehe in Poljake. Kdo ne ve, da se je sedanja vlada v Cislitaviji, pod katero se je avstrijskim Slovanom posrečilo priboriti nekatere važne točke svojega programa, osnovala in se drži ne le mimo, ampak proti volji ogerskega ministerstva in sploh predstaviteljev madjarske državne ideje. Naravnim njih zaveznikom je bila vedno nemška centralistična stranka, in simpatij do nje in njenih načel oticijalni predstavitelji madjarske politike še sedaj ne skrivajo, če tudi je cesnr sam označil njeno delovanje za fakcijozno. Mi-nisterstvo Tisze in vladna stranka so poslednjih pet let kazali skrajno antipatijo do cislitavBke vlade in ne le jedenkrat skušali jo indirektno omajati in zopet ustanoviti prejšuje gospodstvo nemško-centrali-stične stranke. Ogerski naučni minister Trefort je večkrat kazal v oticijalnih okrožnicah in govorih na to novo vlado, kot glavni povod za „ogerskodržavni idejo" toli nevarnemu probujenju slovansko-narod-nega duha pri ogerskih Slovanih, zlasti Slovakib in Rusinih na severnem Ogerskem. Za izgredov na Hrvatskem so vedno ogerski oticijozi kazali na avstrijske Slovane kot skrite začetnike in podpihovalce teb nemirov. Z jedno besedo, ta antagonizem ni prenehal ka/ati se v slednjem koraku ogerske politike, samo v nekaterih izjemnih slučajih se je tem oger-skim pol tikom, spoznavšim, da novo vlado v Avstriji zahteva pred vsem voanja politika, zdelo potrebno skrivati svojo prave nazore in delati se, kakor bi se bili pomirili s sedanjim položajem. Podobne politike „neutik.'mja" v ogerske zadeve držali so se s svoje strani tudi cislitavski slovanski politiki. Vsi so pa spoznavali, da so odnošaji mej Madjari in Slovani — krajno ostro vprašanje, katero 80 more rešiti le po obupnej borbi in prizadevali so se, ne do tikati se tega vprašanja. Pa k nesreči se je tu vmes utaknilo domišlje vanje 'n starčevska, kratkovidna diplomacija dra. Frana liiegra; obestrunsko molčanje je s tem bilo zmočeno in začela se je brezkončna polemika brez vsega smotra. V čeških U rog h goje nado, da bode v biižnjej bodočuoiti cesar Fran Josip privolil v slavno kronanje v Pragi s krono Češkega kraljestvi* in na ta akt gledajo Čehi, kakor na slovesno pri-manje popolne avtonomije Češke in „českega državnega prava". Tako po naše j pameti pretirano pričakovanje se trdovratno goji na Češkem, iu potem se da razumeti, da si vsi češki politiki na vse pre-tege prizadevajo, da bi se kmalu izvršilo krouanje. In Riegru je prišla v glavo nesrečna misel, da bi v to porabil podporo Ma'.ijurov. Že lani je Rieger pogostem občeval z vodjami stranke grofa Apponi-ja (tako imenovane agrarne stranke), katerim je Rieger bil potreben kot indirektno orodje v boji s Ti-szo. Sedaj pa je Rieger izmislil si, razširiti svoj vpliv na merodajniše kroge ogerskega političnega sveta in „razgnati ta nesporazumljenja, katera so vsled cele vrste nesrečnih slučajnostij navstala v odnosu jih mej Čehi in Madjari." Tak je bil smoter njegovega znamenitega govora. Pa če je že smoter bil nevspešen, je še nevspešnejša bila njegova izpolnitev. Glavne točke tega govora so bile: 1. Češka stranka nikoli ni podpirala slovanofilske politike in vse njeno slovanc/filstvo je bilo le literarno (in to govori Rieger, katerega znamenito potovanje na Moskovsko etoografično razstavo je Se vsem v spominu!); 2 Čehi se ne mešajo v notranje ogerske zadeve in se odrekajo od vsake narodno-politične solidarnosti z ogerskimi Slovani; 3. Čehi so bili vedno za idejo samostojnosti Ogerske, ia sedaj pričakujejo, da bodo tudi Ogri podpirali njih težnje po politične] avtonomiji, kajti težnje obeh narodov so osnovaue na zgodovnskem pravu. Jedva so časniki objavili ta govor, že se je začela ostra časnikarska polemika. Vsi mi'djarski listi brez različja so izjavljali, da ne veiujejo v iskrenost Riegrovih izjav in se odrekajo od vsake zveze a češkimi av-tonomisti; da vsa češka zgodovina in delovanje Rie-grovo pobija njegove izjave; da je ideja »literarnega slovanctilstva" za Madjare Se nevarnejša od političnega panslavizma itd. NajvKpefinejša je pa bila mi-Bel „Peštanskega Llovda". „Recimo, pravi glavni organ Tisze in madjarske vladne stranke, da Rieger res verjame v to, kar govori, da on popolnem iskreno podaje roko Madjarom, — mu vendar mi moramo Btaviti jako važno vprašanje, namreč : Ali je res Rieger tolmač mnenju čeBkega naroda, in koliko lju-dij je na Češkem, ki so ž njim jednacih mislij o odnošajih mej Čehi in Madjari?4* In res se je kmalu pokazalo, da so Riegrovi nazori popolnem tuji ogromni večini češkega naroda. Mladočeska stranka, za katero stoj: vsaj 9/ao českega prebivalstva v Avstriji je ustno in v časo- pisih protestovala proti vsebini Riegro in odrekla se vsake* solidarnosti ž njim. Posebno vznemirilo vse to načelno zatajevanje 7 milijonov broječ' ga slovanskega prebivalstva na Ogerskem, zlasti zatajevanje solidarnosti s tremi milijoni Slovakov. Mladočthi pa vidijo baš v tej solidarnosti ravno nrrobe jedno najvažnejših jamstev, da zmaga ideja avtonomije slovanskih narodnostij. Tako je zvita diplomacija Riegrova napravila popoleu tijasko in samo še jedenkrat dokazala, da se vprašanje o odnošajih mej Madjari in Slovani more rešiti le v oatrej borbi, katera bode vsekako nastopila prej ali pozneje. Dokler pa to vprašanje ne dozori in so ne začne borba, — ne more nobeu poskus dovesti do trajnega sporazumi jenja, temveč samo vzbujati polemiko, ki popolnem po nepotrebnem še bolj širi prepad mej Madjari in avstrijskimi Slovani." Davčna novela, ali nova postava, po kateri so prenarejena nekatera določila o kolekih in pristojbinah. (Spisal Adolf Obreza, zastopnik občin Notrarjskih v državnem zboru.) (Konec.) V 12. se določa, da so pristojbin oproščene pobotnice o sprejemu povzetij, katera izplačujejo pošte ali kakove transportne družbe. V §. 13. je določeno, kako se imajo zadavčiti dobitki pri stavah in v loteriji, pri čemer se bode nekoliko poskočilo. Ta naredba velja takisto pogodbam na srečo, pogodbam o dosmrtnih dohodkih in pogodbah pri zavarovanjih, katerim se v tem paragrafu pristojbina nekoliko zvišuje. Vender vse to nema posebne važnosti za kmetsko stanovništvo. Ravno tako se tiče §. 14. samo trgovskega stanu in določa, da velja za račune (Conti, itd ), ako račun zna^a 10, vemier pa ne preseza 100 gld. pristojbina po jeden krajcar, ako znaša račun 100 do 50O0 gld., pristojbina po pet krajcarjev, in če utegne znašati nad :>()<)<) gld., po jeden krajcar od vsakih 1000 gld. Ta naredba se loči od sedanjih določil ? tem, da se je do zdaj plačevala pristojbina po pet krajcarjev že pri računih ako so znašali 50 gld., toda teh pet krajcarjev pristojbine je bilo že najviša pristojbina pri takov di pismih. Pu §. 14. nove postave pa se ima pri računih do 100 gld. plačati samo po jeden krajcar, od 100—5000 gld. po pet krajcarjev, in potem od vsak h 1O0O gld. zopet po jeden krajcar. To določilo se sme za tega delj imenovati nekaka olajšava, a po drugi strani zopet nekako breme. Prišli smo do §. 15. iu do paragrafov, ž njim sorodnih: §§, 1., 2. ia 3., kateri se tičejo samo premičnega kapitala, bankirjev in borzijancev iu borznega davka, o katerem ae je že mnogo in mnogokrat govorilo. Če se pomisli, da jaz za to postavo delam že od 1881. 1., ako se premisli, koliko mi je bilo premagati ovir, katere mi je stavila borza in celo še vlada suma, če sem hotel doseči naposled namen svoj, gotovo mi ne bode zameril nobeden pravično misleč pametnik nekega zadovoljstva z delom svojim. Res je odsek, ker je vlada tako pritiskala, znižal pristojbino za vsak borzui sklep v znesku 5000 gld., ki 8em jo bil jaz iz prva predlagal, od 50 kr. na samih 5 kr. in tudi nemam nikacega upanja, da bi se ta pristojbina zda) povišala, vender hočem biti za časno zadovoljen z VBpehom, ki se je dal sploh doseči. Najvazmjše /ame pri t* j stvari je okolnost, ch se je naposled sploh ukrenil borani davek in sicer V najboljšej obliki, iu ki i?a je moči povijati vsak trenutek. Tu>li n kakor ne dvojim, da st to kmalu zgodi, se ve da lr potem, ako d'živni zbo.' vzpreime postavo, kakir j) je predlagal odsek. Z »dovoli« Btvom nii bode potem letos, koncem šest h let, odkar sem prevzel poslanski mandat možno te * »odprl sem skupni domovini nov studenec dohodkov, ki lej bo le že prvo leto donesel 500 000 gld. (glej od*e-ko»o poročlo dne 12. marca 1883. 1. štev 704.) in ki bode v krutkej dobi donašal še trikrat in štirikrat višje vsote, tako, da bode dohodek vtčj , kakor ga prinašajo vsi direktni davki cele kranjske dežele. A vse to se ima zgoditi, ako se naloži davek na predm t, kateremu so došle, Bug zna gaka], ni m kladalo nobeno davčno breme, akoravuo .se je ubogemu kmetu mnogokrat za zastali divek vzel iz h!iva poslednji rep." Prostor tni ne dovoljuje, da bi pobliže auali-zoval le štiri paragrafe, kukova jim je vsebina, tspozoa'o se |e lehko že iz tega, kar sem povedal do zdaj. V §. 10. se nahkja prenar dbi, kar se ti e pristojbin o razsodbah, katenm je v manjših pravdah do 500 gld. zužana dosdaoja pristojbina, v pravdah od 500—800 gld. pristojbina neizpre-menjena, a v takih, kjer gre za več nego li za 800 gld., pristojbina vzvišaaa. Tako znaša na primer zdaj pristojbina v pravdah v k*terih gre za vsoto do 50 gld..........1 gld — kr. Od 50 do 200 gld.......2 „ 50 „ Od 200 do 800 gld......5 „ — „ Po § 10. ima pa ta pristojbina v bodoče pri razsodbah, kjer gre za zneske dO 25 gld. znašati samo .... — gld. 50 Ur. od 25 do 50 gld. kakor zdaj . . 1 „ — „ od 50 do 500 gld. samo ... 3 „ 5o „ od 500 do 800 gld. kakor zdaj . 5 „ — „ Kakor sem že dejal, ima se v pravdah, ako znašajo do 800 gld., po nekoliko znižati pristojbina po nekoliko pa ostane, kakeršna je bila do zdaj običajnu. Ako pa teče pravda o več nego 800 gld., ima se razmerno zvišati sedanja pristojbina. Obžalovati je le, da je ta paragrnf tako čudno sestavljen, da se ne morem Bpusčatl o njem v po-drobuostij, kajti s cer bi mi ta sestavek pod p* resom | preveč narostel. A kakor se lahko uv;di i/, tega, kar se je povedalo, ima tudi ta paragraf doseči svrho, da menj in.te, it,ni državljanom olajša breme, a bogatinu, če-gar pravde so znamenitejse, naložil bode večjo težo. Poslednji tri|e paragn h* to je 17., 18 in 19 nema jo nikake posebne pomembe. V § 17. se urejajo samo stopinje, kater1!) se je držati, ako kdo uloži pritožbo ali ovrže r./.sodbo; v §. 18. se ureja in znižuje delež, katerega dobi v plačilo tista osobu, ki ovadi gosposki defravdattijš pri pr stojbinah, zatorej nas malo briga: Iu §. 19. določuje, kdaj ima dobiti postava »elj >vo. S tem završujem svoje črtice o p;ir grafih te nove postave. Upam, da bode vsak nepristransko sodf č človek, kattri se hoče potruditi, da to postavo natmčueje preštudira, uvidel, kako bode do-našala koristi malemu zemljiškemu p08P8tDiku, kmetu in sploh kmetakemu stanovništvu, posebno v kruno-vini kranjski, a*o tudi pritrjam, da trgovskemu stanu v obče, zlasti pa spekulantom, bankirjem iu hor-zijanom napravi nekoliko težjih bremen. Racmotrujofi to postav.*, st'jim na me.-tu svojem k.ikor zastopnik kmetskih občin, ki so me volile v državni zbor in zdi se n.i dolžnost moja, da čuvam njih korist in blaginjo. To je prvi nalog moj in ostane, ako tudi bi utegnila kvaro tt;>eti privatna korist moja. 01 nekdaj že sem hrepenel po tem, da bi olaj-ln! po slabih močeh svojih bedo ubožcu ter spešil iuterese menj trnovitih ljudij d >o;o vede, da si bogatin lahko pomaga sam. T-ga naiela se hočem držati, dokler bodem živ. V postavi, o katerej sem baš govoril, gre zato, da se o!aj:a breme menj imovitih državljanov, naj se ima to zgoditi tudi na troske imovitejših in bogatinov, zatorej smatram v svojo dolžnost, delati na to, da se skleir» ta postava. Po mislih mojih je to tudi dolžnost VSahema poslancu kateri z; stopa v državnem zboru kmetske občine. Pol i t iči li razgled. .\ o I ran j 4» (l#3ŽCle. V Ljubljani 9. januvarji. V torek je dr. E umi Gregr v Hovdnei na c - 4'in poročal evo|itn vohlcem o svojem dtlo-vanJi v državnem zboru. R^kel je, d t (Vhi v s.»dunji š stletni dobi državnega /.bora razuu vseuč I sča in imvega voliin-ga reda za trgovske zbornice ueso nič posebnega dosegli. Pod sedanjimi razmeram. j>t tudi m bilo mogoče već doseči, a te raatnere se morajo premeniti, da si Čehi vsaj zagotovo svoo eksistenco, ki je v nevarnosti. Zato je |>a treba, da M adočehi pridobe dovolj državnih poslancev, eu» dij.lonut enim zastopnikom tu)ih držav objavit1, da drugače ni mogoče v Makedoniji /Ooljšati stanja, k.kor č« se i*vedtt* 23. in 62 čUo B robusne pogodbe. V č auu 23. se je zavezala Turčija vvetiti tu li v drugih proviucijah tako upravo, kakeršno ima otok Kreta Član G2. j>a zagotavlja vsem versko »vobolo v tuNkej državi. Novi francoski vojni ra'ni-iter general Levvat j* 61 let star. Izobraževal se je v vojašni šol; v S.out-Cv u. L"ta 1843 j)Ostal je jiodpo o nik, 1846 pO'Očnik, 1S48 rtotoik, 1854 \it^z častne legije m 1859 jired lui.juisko vojuo major. Vojaval se j-* v Ifefcsiki, kj r j.i bil imenovan podpolkovnikom in častnikom ćastne legije. L "ta 1868 postal je polkovnik. V vojni 1870. teta bil je šef generalnega štaba renske vojske 1874 1. imenovan je bil bii-gadaim generalom in 1877 1 sa mu je izročilo ravnateljstvo generalnoštabske šole. 1880 I. postal je di.iziiski gflneral iu 1883 prevzel je poveljništvo 17. voja. Znan je, kot vojaški pisateli in spreten organizator. Govori se, da bode novi minister odpravil je.luoletne prostovoljce, kajti on neče, da bi nekateri vživnli kako prednost, kar se tiče vojne službe. Nemški zvezni sovet je jednoglasno zavrgel predlog, da bi drživm poslanci dobivali dijete. Bdo je tedaj vse pruadevanje državnega zbora zaman. Že osemkrat se je sklenil ta predlog, pa vselej ga je zavrgel zvezni sovet. V drugih ustavnih državah je ob.cajnOj Če spodnja zboruica v več zasedanjih vspre,me kak predlo«, da jej potem zgornja odjeuja, a za Nemčiio to ne velja. ltelgi |*klBii;i zborn caraa bode neki še v tem zaselauji vlada predložila načrt volilne reforme« 16. t. m. odide 6 algierskib batalijotiov na fVaiicosko-UltaJsko bojišče. Vojne operacije, na otoku Formoza bodo, kakor se misli končane do konca f bruarja, potem pa začne francosko brodovja napadat kitaisko obrežjn. M j Francijo in drugimi vlastmi vrše se sedaj d jilninatu" n i dipisovanja, keko naj bi se rešilo c>ijlp« tovMko vprašanje. Ko se Franciji sporazumi v tej zadevi z drugimi vlastmi, naznanila bode po svojem pos'an ku v Londonu svoje nazore angleškej vladi. Dovršene predloge bode pa še le stavila, ko bode pridobila Anglijo za svoje njzore. O teh predlogih se bode potem posvetovala nova egiptovska koufe-renca. V angleških vladnih krogih so neki voljni privoliti v fras.c isko-ruske misli, da se za Eg'pet vzamo posojilo z mejnaroduo garancijo. Takemu posojilu bi tudi rajši pritrdil angleški parlament, kakor pa takemu, za katero bi jamčila samo Anglija. Dopisi. ti Vrhnike 8. januvarja. [lav. dop.] (Veselica na korist društva „Narodna šola".) Stoprav je minulo par mesecev, odkar je objavil odbor društva „Narodna šola" imena oudi gospodov učiteljev-povirjenikov, ki im»jo jo ukrepu občnega zbora rešenega društva z dne 10 sept. 1884. leta nabirati prostovoljnih durov v korist društva, že se je jelo gibuti marlji\o učiteljstvo, iu prvi, ki je tO svojo nalogo razrišil, je bil gosp. učitelj-poverjeuik Črne z Vrhnike. Po njegovem posredovanji sestavil se je odbor trudoljubivih domoruduib gospodov, ki nam je priredil za praznik sv. treh kraljev jako zabavno iu eb gani no aranžirano veselico nčenemu društvu v korist. — Na odborovo vabilo Bežlo se je v prelepih prostorih Vrhniške Čitalnice ol blizu in daleč obilo občinstva. Vsaj je bil pa tudi namen tako vzvišen, da se ni smel nihče glušit: temu vabilu, komur ni narodnjaštvo in sploh blagor našega naroda le puhla fraza! Iu res nesmo pogrešali nikogar izmej svojih; na naše zadovoljstvo bodi povedano, da je izid veselice visoko presegal naše nade. Točno ob 8. uri nastopil je zbor rodoljubnih percav (peli &o gospodje brata Leuarčiča, Bučar, Flis, Levstik, Majdič, Podkrajšek, Stoječ) in nam zapel dva zbora. Krepko so odmevali glasovi znane pesni „D-nes tukaj, jutri tumu in milo jo donel lirični tenor gospoda Lenarčiča v prekr^snej skladbi „Naša zvezda". Glasno odobravanje je sledilo tema točkama. Na to nastopita gospa Lenarčičeva, soproga znanega rodoljuba Vrhniškega, ekonoma gosp. Lenarčiča in g. Podkrajšek, učitelj iz liorovnice. Rečena gospa je prevzela ra odborovo prošnjo iz prijaznosti in iz zgolj rodoljubnega nagiba sprem-Ijevanje na glasovirji. Istotako je prevzel g. Podkrajšek ulogo za gosi. Igralo se ja izvleček iz opere „Normau in pa ruska narodna pesen „Sarafau". Gospa Lenarčičeva pokazala je svojo spretnost v igri na klavirji že pred par leti pri nekej veselici. Ni mi treba še posebej nagla sati, da je i ta pot svojo nalogo izvrstno razrešila, kajti poleg precizne igre odlikuje gospo igralko nežoost v modulaciji glasu kot izvrstno dilctunt'ujo. Tudi g, Podkrajšek je kot diletant v igri na gosbh svojo n ilogO prav dobro rešil. Općinstvo sledilo je tema točkama z veliko pozornostjo ia brez dvojbe rodila se je mursi-komu nisel, kako pr.jetoo in koristno bi b lo, ko bi naš nežni spol v tem rad in pogosto posnemal gospo Lenarčičevo Z i tem nastopil je zopet moški zbor ter z veliko preciznostjo zapel pesni „Slovo" in „Savska". R čeni pesmi sta močno dopadali, baš ker sta se peli jiko precizno in sta kot noviteti na Vrhniškem odru napravita velik eftkt. OficijuUn del pevskega programa je bil s to točko končan in pričel se je ples, katerega so težko pričakovali plesalci in plesalke. Gudel nam je to pot kvintet godcev Ljubljanskega gledališkega orkestra, ki se je odlikoval z ono preciznostjo, ki pristoja vsemu orkestru letošnje Bezije. Vrlo dobro in mnogo se je plesalo, in nihče se ni mogel pritožit, da je manjkalo plesalk ali pa plesalcev. Po končanem kotiljonu pričela se je loteriju. Prav veliko se je razprodalo številk, in da je kupčija postala proti koncu živahnejša, prouzročde so vrle gospiee, ki so razpečale še dokaj številk, katere razprodati bi se bili gospodje zaman trudili. V stranskej sobi improviziruua panorama naj-Čudovitej:h prirodnin, slik naj glasovi tej ih razbojnikov itd. i'.vabila je veliko število občnstva v Bvoje prostore. Tem raje pa je še plačal vsak obiskoval« c vstopnino, ker je bil siguren, da dobi tudi kak dobitek, kakeršnib je kar mrgolelo na mizi pred vhodom in kotere je lastnik panorame — g. Prostu — kot pravi prototip te baze ljudi, a 3vo,o radodarno roko delil mej obiskovalce svojega ume-teljnostnega hrama. nFuutje, dekleta le notri!" raz legalo se je na okclu in kadar je on ut huil, zagodli so njegovi godci tako milo, da ni b:lo moč krotiti želja pojed nemu zunaj stoječih, da bi ne bil vstopil v ta čud oh ram. Preveč bi bilo, ko bi hotel podrobneje našteti vse, kar si je izmislil odbor, da napravi večer čim najbolj mogoče zabaven. B.aSIJ smo se polni najboljše volje in najboljših utisov, veseleč se sijajnega vspeha, ki bode prišel društvu „Narodna šola" gotovo mt dobro. Sklepamo torej te vrstice s presrčno željo, da bi v kratkem tudi drugi poverjeniki priredili take vest lice; sMi-m bode rad pripomogel po svojej moči, da se izvrše nim.-iiu dostojno. Odboru pa, ki je priredil to veselico tako sijajno, kakor tudi vsem drugim gospodom, ki so sodelovali pri njej, da se je izvršila tako sijajno, potem vsi m gostom iz Ljubljane, Kranja, Bjrov-nice itd., posebno pa še gospej L -narčičevej za pre-prijazno sodelovanje izrekamo ua tem mestu naj-Brčnejo zahvalo! Živeli! ■z nioKlrJa 8. januarja. [Izv. dop.J (Letošnja „fSokol ova" maska rad a.) Odbor Sav. Sokola je v svojej reji dne G. t. m. za prirejanje društvenih zabav izvolil posebni odsek, kojemu se ie tud. naložilo, prirediti letošnji oredpust Sokolsko maskarado. S tem ukrepom je odbor želji prebi valstva jako ustregel. Preteklo zimo namreč nesmo tukaj niti jedne večje zabave imeli, a maskarada se je bila, akoravno se je v prvem društvenem letu sijajno obnesla, — lanski predpust iz neznanih uz-rokov opustila. Kakor se po pripravah, koje so se Že sedaj snov«ti pričele, soditi zamore, hoče društvo Sokol z letošnjo maskarado popraviti, kar je lani zamudilo, kajt' veselični odbor hoče vse sile uporabiti, da bode že sedaj iz bližine in daljave napovedanim gostom v vsacem oziru zadovoljil. Ako še omeuimo, da se bode maskarada vršila v kakor nalašč zato pripravnih dvoranah hotela „Pri avstri-janskem cesarji" in da boie pri plesu svirala dobro znana godba iz Šmarija pri Jelšah, smemo gotovo sklepati na mnogobrojno udeležbo, tem bolj, kur je za maskarado določen 1. svečan, kar bode posebno daljnim udeležencem po godu. Na obilno svideuje torej! Iz Litije 6. januvarja. [lzv. dop.] Silvestrov večer praznovali smo tudi pri nas jako zabavno. Vsled prizadevanja gosp. okr. glavarja in nekaterih dimih gospodov priredila se je zadnji čas šaljiva loterija, z dokaj dobrimi dobitki. Zanimivo je bilo opazovati dražbo številk, ki so se večinom v prav visokej ceni oddajale. Čisti dohodek omenjene loterije namenjen je ustanovitvi zabavuega strelnega društva, in se je takoj v poštuo hranilnico vložil. Res lepa svota nad štirideset goldinarjev čistega se je nabralo. Hvalevredno zbralo se je pa tudi omenjeni večer vse tukajšnje inteligentno društvo, iu vsa zabava bila je »ploh kaj živahna. Toda pri svojem veselji nesmo po/.ab:h revnih prebivalcev Hvalevredno sklenilo se je oni večer, da 8e napravi v prid ubožne tukajšnje Šolske mladine predpustom velika veselica s tombolo. Takoj se je volil iz družbe odbor, da priredi to veselico, in h tro ae je sklenilo, da se priredi veselica prvega svečana. Kakor se čuti. bode ta veselica gotovo zelo velika, kajti delajo se že mnoge priprave. Želeti bi bilo. da bi se slednjič pri nas vender ustanovilo kako primerno društvo. Opazili in prepričali ste se že gotovo, da bi se dalo z nekoliko dobre volje, primerno društvo ustanoviti. Gotovo so vsem dopadali zabavni večeri, ki so se vsekdar do sedaj v Laglici prirediii, koliko bolj bi še le živahno bilo, ko bi se v pravem društvenem pomenu zabavali. Nujto, da «e sedaj ustanovi, okolišine so prijazne. Verujte, da tudi v društvenem življenji „le sloga jači". Domače stvari. — (Obglavljenje časopisa.) „Slovanu izšel je letos s prav lepo novo naslovno glavo, ki predstavlja slovnuska mesta : Moskvo. Piago in Ljubljano S tem pa se je omenjeni časopis močno zagrešil ter prouzročil nemir pri političnem oblastvu. Poklicali so lastnika nSlovanovegau „ad audiendum verbum", ter mu sku-ali dokuzat, da je ta glava „p e u a 1 a v i b t i č n u", da mora torej glavo — sek, sicer bode „Slnvan" — koiifiikovan. Pomagali oeso vsi ugovori, glava mora proč. „Siovan" bode zategadelj v prihod njej številki izšel s starim naslovom, dokler se ne iz^otovi nova naslovna glava na ' katerej se bode Moskvu morala umakuiti kraljevemu Zigrebu. Pak mirna — Bjsua ! — (Imenovanje.) Gosp. Ivan Križanič, profesor in podravnatelj semenišču v Mir.boru imenovan je kanonikom Lavanttnskega stolnega kapi-teljna. — („Zabavni večer") bode jutri v soboto ob 8. uri zvečer v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice. — („Učiteljski To varil".) Z novim letom nastopil je „Učiteljski Tovariš- svoje petindvajseto leto. Prva številka obsega to-le zauimljivo blago: 1. „Tovariš" svojim prijateljem o petindvajsetletnih (pesen). — 2. Beseda slovenskemu uči-tel'stvu v novo leto. — 3. Učiteljevo vedenje mej narodom. (Fr. Gabršek). — 4. Knjiga Slovenska v XIX. veku (spisuje prof. M-.rn). — 5. Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli (piše Gradimir). — G. Meso (po nem. izv. poBnel J. Ravnikar). — 7. Hrvatski Jučiteljski dom. — 8. Književstvo. — 9. Dopisi. — 10. Itizne stvari. — Razpis učiteljskih služeb. — Priporočamo najtopleje ta izvrstno uredovani list učiteljskim krogom, kakor tudi vsem narodnjakom, ki se zanimajo za narodno šolo. — (Popravek.) V včerajšnjo notico „Iz Pazina" uriuila se je neljuba pomota. Čitat: je gosp. Davorin Ne man i č, ne pa Nemorič. — (Pomilošče nje.) Presvetli cesar odpustil je 133 kaznencem ostali del kazni. Od teh je 9 moških v kaznilnici v Ljubljani, 5 žensk pa v kaznilnici v Begunjah. — (Znamenje časa.) V nekej trafiki v Ljubljani so zadnje praznike boljših smodk in specijalitet za 300 gld. meuj prodali, uego prejšnje leto. —J(Ponarejalca srebrnega deuarja), Aleša Štiberuika, vjeli so orožniki včeraj na Igu. — (Vabilo.) Dilotantiško društvo v Sevnici priredi v nedeljo 11. t. m. v korist ondotne ljudske šole besedo s sledečim programom: 1. slavnostni govor, 2. petje, 3. E30 uro doktor, burka v 1 dejanji, 4. igranje na citro iu 5. Sam ne ve, kaj hoče, dramatična glumi v 1 in '/a dejanja. K obilni udeležbi vabi — odbor. — — (Čitalnica Gorujigrad) je imelo dne 4. t. m. svoj IV. občni zbor. Voljen je bil sledeči odbor: predsednikom Č. g. L Potočnik, dekan; namestnikom g. J. Det i če k, c. kr. notar; tajnikom, ki je ob jednem blagajnik, g. M. Spende, učitelj; odborniki: gosp dr. F. Voušek, c. kr. sodnik; g. B. Wolf, zasebnik; g. J. Krajne, župan; g. F. Lončar, uradnik; g. F. Prislan, tržan. — (Razpisano mesto.) Nadinžener gosp. Fran Ziegler imenovan jestivbeuim svetnikom in predstojnikom tehničnega oddelka pri deželui vladi kraujskej. Vsled trga imenovanja razpisano je mesto državno-stavbenega nadinženeija v vojvodini kranj- ski i VIII. razivd), eventuvalno mesto iuženeija (IX razred). Prošnje do 10. febiu.arja t. I. na dei. predsedstvo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Madrid 9. januvarja. Štirideset tisoč osob izselilo se je iz provincij Malage in Gra-nado. Pariz 9. januv. Gospa Ilugues, oproščena zatožbe, da je umorila Morina, a obsojena je, da mora povrniti škodo v znesku 2000 frankov in sodnijske troške. Pariz 8. januvarja. Pravda proti gospej Clovis-IIugues pričela danes. Občinstvo ogromno, mej njim mnogo diplomatov. Zatožen« vidno potrta odgovarja na ušanja s krepkim glasom. Priznava, d* n ravnala in da je že od 25. D svojega obrekovalet*. Obravnava ni odkri novega. Razne vesti. * (V jeden dan dva škofa umrla.) Ka • kor bo brzojavlja iz Lavove, umrl je 7. t. m. baron Alojzij Pukalski, škof v Tarnovem v 87 1 tu svoje dobe Pokojnik, porojen 15. marca 1798 v TtBenil in 22. maja 1852 za škofa v Tat novem posvečen, bil je tudi tajni sovetnik, vitez reda železne k i one drugo vrste, vitez komturskega križa Fran Josipu-vega reda in rimski grof. — Rivno ta dati umrl je nagloma tudi škof John .1 .ekson v L indonu. * (Prebivalstvo v Bolgariji.) Statistična pisarna v Sofiji objavila je nedavno statistične podatke ljudskega številjeira, katero se je vršilo od 1. do 13. januvarja 1K81 leta. Bolgarija brojila je tedaj 2.007 619 preb va'c«v In sicer 1.027.803 moških in 980.1 Ki žensk, tako di pripada 1049 moškim le 1000 žensk. 40 4% v»ega prebivalstva bilo je otrok še ne 14 let starih, od odraslih bilo je pa 12 8% samskega, 41*2% zakonskega, 5 5°/0 udov-skega stanu in 01% ločenih. Giede vereizpovedanja pridada elavnej cerkvi v deželi, namreč grško vsto-čnej 69 9%. potem biva v Bolgarii 28 8% Turkov, 0-7% Židov in 0 6% druz h veroizpovedani, osobito rimsko-katoliških kristijanov, protestantov in gregori-jancev. Po materinem jeziku je 67% Bogarov, 26-3% Turkov, 2 4 Vlahov iu 1 9% ciganov, ter 2-4% tujcav t. j. 14 020 španjakih Židov, 12 376 Tatarov, 11.551 Grkov, 3.832 Armencev, 1.275 Nemcev, 1124 Ruiov, 1894 Srbo Hrvatov iu 2 387 pristašev drugih narodov. Največ prebivalcev vse kneževiue namreč 96 5% je domačinov t. j. v B >l-gariji rojeuih, 1% jih je doma iz Tiakije in Makedonije, 19% iz druzih dežel in 0 6% podanikov tujih velevlastij. * (Novi potresi na Š p a n j s k e m.) 5. t. m. zvečer čutili so v Malagi zopet potres, tudi v Gra-nadi, Motrilu in v Loji imeli so ta dan jako hud potres. Strah je velik in nepopisljiv Ljudje mej potresi jako bolestuo in glasno upijejo: „Santa M.ria templores di tierre!1' Potresi prouzročili so do sedaj samo po pokrajini Gre nali škode za 35 milijonov. Kralj in kraljica sta iz svojega premoženja poklonila 55.000 gld. nesrečnim državljanom. * (Potres v Švici.) Tudi v Švici, sosebno v kantonu Graubiudten skem imeli so potres 25. decembra m. 1. skoro isti Čas, kakor na Šoaujskem. Čutili so se razločno trije sunki in sicer prva dva prav močna ob 8. uri 27 m. zvečer in tretji lahek sunek ob 11. uri 5 m. po noči. Potres bil je podoben močnemu drdrauju bližajočega se voza. * (Srečen marke r.) Glavni dobitek v znesku 50.000 gld. zadel je zadnjič ua srečko avstrijskega rudečega križa uek marker iz kavarne v Do-bliogu. To srečno srečko dal mu je m do dmj pred zadnjim srečkanjem neki gost namestu deuarja. Kako je prvemu posestniku te srečke sedaj pri srci, si lahko vsakdo misli. * (Samomor v cerkvi.) V cerkvi „Santa Miria Miggion."' v R mu bil je pred kratkim preko 50 let star mož iz boljšega rokodelskega stanu mej mašo videti jako utoplien v pobožuost. Ko se pa mašnik obrne pioti občinstvu rekoč: ..dominu-, vo-biscuml", potegne pobožni mož iz žepa nož ter si prereže i njim svoje grlo. Duhovnik takoj pokliče na pomoč ljudi, kateri so samomorilca prenesli v bolnico, kjer je kmalu umrl. Oakiunjeno cerkev so takoj zaprli. * (Nesreča na železuici.) Na angleškej severozahodne! železnici mej Busbburv-jpm in Wol-verhamptou-om trčila sta 5. t. m. zjutraj škotski kurirni in nek tovorni vlak vkupe. Strojevodja in kurilec osobnega vlaka sta zapazivši nesrečo s'*očilp s stroja ter si tako rešila življenje. Tovorni vaponi so se razdrob'h. Potniki so vsi ranjeni. 7 teško run i • n.h osob morali so prenesti v bolnico v \Volver-hampton. * (Napačen prevod.) Nek mlad gimnazi-jalec prevel je latinski stavek „praesente medico nihil nocetJ takole: darilo (prezent) beraču (mendico) nič ne škoduje. Loterija ..Narodnega doma". Pr dele so 5652 73787 64208 77776 97824 35290 94808 27355 4 207S 55710 7376 I :.:?t;»i7 54140 75084 12847 121612 37 07 50080 61280 63831 17150 18301 401S 38619 499!>0 70160 21 »45 B 73404 26331 96294 19901 64561 67800 44720 48890 37074 168ofi 65016 31862 34406 70814 93415 86760 18761 27770 82270 35108 96453 36279 47156 54 8 7 2 33177 75504 6000;") 10671 72107 28277 21380 33890 62058 i žrebanji nndalje d 39847 3525« 4696:5 96>7 37994 20915 1332 72029 27766 8640 6 1136 54360 67934 32 16*2 62950 07754 50008 841 as 0 7528 'i 1961 19480 3806Š 63650 92387 67335 50757 28940 808S.S 69217 19203 5:; f) t 5 8 700:; 80014 19804 9564 71786 40274 15805 7s:;22 82814 4342 •■<;;:;•;) 36620 81158 98642 ."»»13-1.4 85846 39621 80522 75157 7225 806 O l 92058 52404 237 21 66781 G1852 l:;s:;o 90343 77200 dobitkov „ Narodnega doma" za-ub tke naBlednje >tevilUe. 686 1 11 42 31952 1 5075 64940 72234 91437 91725 85083 24970 11302 52021 6 1846 9838fl 5*603 2 7074 7»i006 5238 l 2 5555 44134 59816 20561 3 7755 24496 9004 31989 70327 55531 301 53726 38624 20396 3897 72231 85293 81922 13936 54372 51513 79810 00800 28761 41456 48248 10112 84193 1 7969 40076 72360 259 I 9 58593 56809 22079 43245 82712 93787 14201 58305 155:» 4 12U71 93 746 19651 17349 56U30 38575 >0S06 8870 11097 94648 .-»3392 40728 68271 63880 68230 53988 85723 80828 21223 18509 21229 93698 21 7-'.O 55511 7604 s 5 24»» 11 288 6588 70530 66205 558 28681 62644 14273 18231 51512 04510 455110 5539 61 120 97910 98093 70816 81 in; 565SS 5033 77435 58714 13».6 4 84130 72064 40090 7413 49340 13844 26325 34053 70127 74005 45892 89684 37 11) 4781 3565 56549 24407 B6728 30 782 5 B B 7 67872 33932 90280 95091 53493 28 188 11561 69198 59865 86380 138403 57068 32133 5 124!» 7ss»; 34233 3913 70334 46271 31-56»; 61765 68622 60296 37977 22594 13 137 2444 22oHi>«>NU|e. Pri odprtih ranah, oteklinah Inutesthse sMolovlm „Francuskim žganjem" odpravi prisad iti s tem vidno pospcSi zdravljenje. V steklenicah po 8») kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A* M«»ll, lekar, o. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodaj alnicah na deželi zahtevaj izrecno M o 11 - o v izdelek l njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (11 — 1) Meteorologijo poročilo. g Čas opa-zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. d 7. zjutraj •* 1 2. pop. od ;9. zvečer 74P76 mm. 749*66 mm. 740*87 mm. — 7-8° C — 0'2°C — 7-6«C hI. svz. si. avz. hI. avz. d. jas. jhh. jas. 000 mm.! 90 80 15 Srednja temperatura — 5*2°, za 2-6° pod normalom. IZJ-dr^a^jsl^a, "borza, dne 9. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 90 kr. Srebrna renta.......... 88 „ Zlata renta........... 105 „ f)°/g marčna renta......... 98 „ Akcije narodno banke....... 870 „ Kreditne akcije......... 294 „ London............ 123 „ Napol........... 9 n c kr cekini.......... 5 „ Nemške marke......... 60 „ 4*j/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld 125 „ Državne srećke iz 1 1861 100 gld. 171 „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 104 „ Ogrska zlata renta 6u/0...... 128 „ ■ 4»/o...... M . „ papirna renta 5%...... 01 „ 5*/0 Štajerske zemljišč odvez oblig- . . 104 „ Dunava reg- srećke 5% ■ 0)0 gld. 110 „ Zemlj obe avstr 4*/,70 »lati znat listi 122 . Prior obllg BHiabetine zapad Železnica 111 Prior oblig Ferdinandove Bey. železnice 105 a Kreditne srečke.....100 gld 174 „ Kudoltbve srečke.....10 „ 18 „ Akcije anglo-u*'str. banko . . 120 „ 98 „ Tranmnvav-društ velj 17<> gld a v. . . 211 . 10 65 78 V, 80 35 75 50 75 20 15 45 8 » 50 75 25 50 Davkoplačevalci ne opozorujejo, da so obroki 7a vplačevanje cesarskih davkov za leto 1885. sledeči : 1. z m zemljiški ( g r ti n t n i) davek: vsak mesec do zadnjega dne meseca; 2. za h is u i tla vek: vsako četrtletje in sicer I. febrnvatja, 1. maja, l. julija in 1. oktobra; 3. za pridobninski davek (za patente): l janiivjiria in 1. julija; 4. za dohodninski davek: koncem vsa-»Btga četrtletja in sicer do rmdnjeg« dne marca, junija, septembra in decembra. Ako se ne vplačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teh obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa 'zterjujo »lavki z eksekutivnim opominom, oziroma po ekse-kutivni rubežni. To se naznanja, da ve vsik ob pravem času vplačati svoj davek ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju. Mestni magistrat v Ljubljani, v l.dan jjnuvarja 1885. Št. 63. Oklic. '.21—1) (25) OI c kr. okrajne sodnije v Trebnjem se naznanja, da se bode 16. in 17. januvi.rja 1885 v zapuščeno umrlega dekana gospoda Janeza Kovačiča upadajoče premično blago, konji, goveda« vozovi in drugo gospodarsko orodje, živinska klaja, poljski pridelki, poh'Stvo, dragotine itd. na javni prostovoljni dražbi proti gotovemu plačilu v farovži v Trebnjem prodajalo. C- kr. okrajna sodnija v Trebnjem, due 8. januvarje 1885. xxxxxxxxxxxxkxxxxx x Priznano nepokvarjene, izvrstne voščene sveče izdelujejo (750—8) P. & R. Seemaim y Ljubljani. | xxxxxxxxxxxxxxxxxx Mejnaroflna linija. |»j^ Iz Trsta, v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Germania", 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 800 «nl«i- — Vmesni krov 80 gold. Potniki naj se obrnejo na (20—2) T. TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatra Oomunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se, na Fiiiiliano «i" Ani. rog!»>'«'n. generalnega agvnta v irsm. Velika partija 1 (788—75) ostankov sukna (po 8—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 yl. li. Storcli v Krnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti jiošiljatri marke za JO kr. ?! oe Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „/hranili spisov stoji: I. zvezek, nevezan po.........1*— kr. elegantno vezan po.........160 , II. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po.........1*90 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 , elegantno vezan pn.........120 „ Ako pa tudi od- Naročnina za zve- dajemo vsak poHami- \ Rek I, II, III, IV. ia čen zvezek, vender se / \ V. stoji 8 gld. 60 kr., priporoča, pošiljati / f___^ \ za elegantno vezanih naročnino za v e č. / »An* «S \ prvih 5 zvezkov »i gld. zvezkov skupaj. I f Naročnina poSilja Naročnina -/.naša zal JrT" )jw J se n:i j pri k ladneje a 11 1,1 111 m-vezani \ T^7*^sT- |h»sliiiini na k a/niča m i zvezek 2 gld. 40 kr. V^Wfl»Pv pod naslovom: g. J o s. Za vse tri lepo vezane \. Stare V LJubljani, zvezke 4 gld. -- Marije Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zlirane spise-' po »50 kr. izvini, ako si nuroče skupno po 10 izvodov ter zanje po-«UpJ« ff°sP- dni. Jos. Staretu v Ljubljano naročilno »voto li gobi. (22-i)_Odbor za Jurčičev spomenik. Gostilnica v sredi trga Železniki na Gorenjskem, dobro obiskovana, z inalo gozda »a dvema vrt......i za sadje in zelenjavo, ter poleg tega posebno pripravna še za mesnico, špecerijsko prodajalnieo ali kakeršno koli kupčijo, produ so po ceni iz proste roke. Tudi se moro takoj le polovica kupne cene plačati. — Naslov: (14—3) Ivan Grill v Železnikih na Gorenjskem. Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, alabl želodeo, ■mrdooo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno ln sloz, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira holečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, drve, Koper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Crln-vnai 5«»iloga: Lekar C. lira«!?» Kremsicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako sc rabi, stane *»•. -m® Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunnjskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmaun. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. K n p te rs c h m i e d. V K r a n j: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A., Roblek. V Sežani: lekar Pb. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Pabiani. Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, znto prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in p.i/.i naj se osobito na ta znamenja: Prave iMarijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropten — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z mišim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti pole^ te podobe utisneno sodnijsko spravljeno varstveno /luaiiiciije iu zavoj mora biti zn pečaten z našim varstven i in /.nniae> njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nć-iiiajo teh mako^ istinitosti, uaj so zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj sc nam taki slučaji takoj naznanijo, da ,.,...n sodni)ski kaznovani izdelovalci in •»rbdajalci. (148—1G8 r ^ — 1*r \ }^ s S =: OO3O0CX30O0000OOO000OOCX30OOI Popolna razprodaja. Ker opustim svojo trgovino, popmtlalo se bode vse g galanterijsko, igriško, drobno in S jekleno blago O na Ibi »hohiio po Jako znižaii€kJ ceni. Z velespoštovanjem so priporoča (23—1) 2 LEOPOLD PIEKER, q 8-v Ijn-a.ioljstn.1, na vogrl-o. žpitalslcila. -o.lic- q oooooooooooooooooooooooooo Izdatelj in od^ovuiui uredni«: Ivun Zeitteuiknr. Lustnina in tisk „Narodne TiskarueJ-