28. štev.
V Kranju, dne 15. julija 1911.
XII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane ta Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po polti xa celo leto 4 K, ta pol leta t K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Poaamezce številke po 10 vin. — Na narocbe brez istodobne vposirjatve naročnine se neosir«. Uredništvo in upravništvo je na pristavi |r. K. Flonana v «Zvezdi». Izdajatelj in odgovorni urednik Iv. Pr. Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 50 K, ta pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacija, oznanila, sploh vse upravne zadeva, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m ne vračajo.
Zbirajte »Narodni sklad"!
Pod naslovom «Naš Narodni sklad* prinaša sobotni uvcdnik «SIo*. Naroda* poziv, katerega tudi mi drage volje radi aktualnosti ponatiskujemo:
V vrstah narodno • napredne stranke se je v zadnjem času pojavilo veaelo razpoloženje m neizprosen boj zoper propadajočo klerikalno etrenko. Tri narodno- napredne zmag« v Ljubljani, nepri-čakovaao lepi uspehi pri zadnjih drzavnozborskih volitvah ao to bojno razpoloženje le povečali. Povsod, po celi deželi je veselo gibanje, oarodno-napredue čete se nnoie in strnujejo. I a nedvomno bomo prejalisiej zmagali nad baokerotno klerikalno stranko. Za vsak boj je pa treba predvsem denarnih sredstev, ker brez teh je organizacija in vsaka operacija tajnih čet nemogoča. 2* slavni vojskovodja ifontecuccoli je rekel, da potrebuje za vojno predvsem «denar, denar in zopet denar*.
Pri nas ae je pri vsej naši organizaciji, pri vsem našem političnem boju v nemar puščalo glavno in najvažnejša vprašanje, namreč kako ergaaizirati
narodno - napredno stranko v finančnem ozira. Posebno na deželi se v tem ezJru do danes ni akoro ničesar storilo, razven par častnih izjem. Vedno in povsod se je računalo s pomočjo is Ljubljane, Pri tem se pa ni n kdar upoštevalo dejstva, da mora narodno - napredna stranka tudi v Ljubljani biti kar najljutejii boj zoper klerikalne naskoke in da ▼ to svtko potrebuje tudi denarnih sredstev. Ce pomislimo, da so bile letos v dveh mesecih v Ljubljani kar tri volitve, občinske, deielnozborske in drž avnozborake, tedaj je pač popolnoma izključeno, da bi se moglo iz Ljubljane z denarnimi sredstvi podpirati politično gibanje po deželi. V sedanjem času namreč nikakor ne smemo prenehati s energičnim političnim delovanjem, kajti uspehi pri zadnjih drzavnozborskih volitvah bedo le tedaj rodili nove uspehe, če bomo znali obdržati svoje
postojanke. Ce pa hočemo to svoje trajno delovanje razširiti po celi dtžbli, nam je treba predvsem denarnih sredstev, katerih pa ne more dati Ljubljana, temveč edinole dežela sama.
Začeti se mora torej obenem s političnim delovanjem z zbiranjem denarja za »Narodni sklad*. To nabiranje iS mora vršiti popolnoma sistematično. V vsakem mesto, trgu, v vsaki občini in vasi se mora zbrati sekaj zavednih mol, ki naj redno pobirajo prispevke za «Narodni sklad*. Ni treba, da bi dal vaak posameznik večjo vsoto, kajti srno de zrna pogača . . . Imamo pa med svojimi pristaši tudi imovitejfe, ki bi naj bolj posegli v žep.
Rednega in s istem atičnega nabiranja je treba, takega, da ne bo nihče preveč obremenjen. To vendar ni preveč zahtevano, če se reče, naj bi na primer Kranj nabral na mesec deset kron aH Stražiiče pet kron, pač vsak kraj pe svoji velikosti in številu somišljenikov napredne stranke. Majhno neobčulno breme bi te bil« ta possmičniks, vse skupaj bi pa vsndar dalo precejšen fond, iz katerega bi se pa dalo mnogo storiti. Obsebi se razume, da Ljubljana ne bo zaostala j skrbela bo za-se in bo tudi znatno prispevala z; delo na deželi. Toda na deželi je tudi treba, da se organizira pobiranje in da se v gostilnah postavijo pulice za darove za «Narodni sklad*.
Ti redni dohodki bodo v našem političnem boju največjega pomena, kajti a temi bo stranka lahko sigurno računala. Uporabiti se mora pa tudi vsaka najmanjša prilika, da se zbere večja ali rsanjša vsota za prepotrebni «Narodni sklad*. V veselih družbah, na veselicah, na izletih je treba treba misliti na »Narodni sklad*. Napredna druitva naj bi dajala majhen del svojega dobička za »Narodni sklad*. V gostilnah naj bi bili nabiralniki sa •Narodni sklad*. Posebno važno nalogo ima pa v tem ozira naše narodno ženstvo, ki
je vedno z znano požrtvovalnostjo delovalo za vsako narodno stvar. In tudi »Narodnemu skladu* naj bi nase narodno ženstvo posvetilo del avoje moči. V vsakem kraju naj bi se našla vsaj ena zavedna Slovenks, ki naj bi šla od moža do moža, od žene do žene ter nabirala za »Narodni sklad*. In prepričani smo, da ne bo naprednjaka, ki bi odrekel prošnji zavedne narodne dama in ne položil svoj obolus na oltar narodne - napredne misli. S tem bo pa nate narodno in napredne Ženstvo kar najlepše in kar naujuspešnejše podpiralo napredne bojevnike v ljutem boju zoper pogubni klerikalizem. Žene desedaj še nimajo pravice, da bi aktivno posegale v politično delovanje in bojevanje, toda ravno s tem, da zbirajo za nal vojni zaklad, prispevajo največ k uspešnemu političnemu delovanju.
de en faktor, ki ravno v prihodnjih treh mesecih lahke napravi jako mnogo za fi nančno organizacijo in okrepitev narodno - napredne stranke. To je naša vseučiliška mladina, ki se vrača sedaj v domovino na počitnice. Naši vse-učiliščnki naj zdaj v počitnicah posvete svoje moči narodno • napredni stvari in naj podrobne organizirajo po stoji ožji domovini zbiranje sa nal »Narodni sklad*.
Apeliramo torej na vso našo narodne in napredno javnost, naj se s vso vnemo poprime sistematične, podrobne organizacije financ narodno-napredne stranke in zbira denarna sredstva sa nai •Narodni sklad*.
Seveda poreče ta ali oni, da imamo že itak dovolj narodnega davka. Toda vsak razumen človek mora priznati, da je ravno boj, katerega vodi narodno • napredna stranka proti klerikalnemu elementu, najvitalnejsega pomena za obstoj in napredek slovenskega naroda. In naravna posledica tega je, da moramo vse svojo moči posvetiti temu boju, da ga moramo moralno in aaaterijalno podpirati.
PODLISTEK.
Z. m. L.:
Brez domače hise — brez sreče!
2e, ko se je Peter narodil svoji materi, se je nekako nestrpno oziral po ozki sobci naokoli, češ: «Tu ni tirne.* In stare ženice so mu takoj prorokovale: »Ta ni rojen za nas.*
Petrov oče je bil premožen posestnik v lepi gorenjski dolinici. Kroginkrog se dvigajo visoke in strme goie pokrite skoro celo leto s večnim snegom in ledom. Nižje se razprostirajo rodovitna polja in obilni pašniki, hišo pa oklepa velik sadni vrt, poln najlepšega sadnega drevja.
Ravno je po vrtu stopical nai mali Peter, ko as približajo hiši čudni, nenavadni možje. Boben je zaropotal in vsi so takoj spoznali, kaj to pomeni.
Dolgovi so pozvali te čudne neizprosne može v hišo, in še tisti dan je bila hita in posestvo na dražbi prodana,
Ptter je gledal to početje in ni vedel, kaj bi delal} bi li jokal ali ae smejal. Bratje so jokali, mati je prosila in vila roki pred beriči, oče je jezno stopal samtertja, a sosedje so sa akodožsljno
smejali. Stekel je k materi, se prijel za krilo in jo vprašal: s Kaj pa h.čejo ti črni možje!*
«Ne vet te tega, moj dragi, ko boš starejši, boš že izvedel, kaj so nsm danes naredili!»
In ker je videl, da joka mati, je pričel jokati te sam.
* » ♦
Še drugi dan so morali zapustiti svojo rojstno hišo. Bil je slab deževen dan. Pripodili ao se oblaki iz zahoda in vlil se je dež, ki je neprenehoma do večera namakal žejno polje.
Stopali so po cesti. Prvi je bil oče. Jezno je klel in se oziral semtertja, če ga ne gledajo ljudje.
t Kaj sem storil tem malim za menoj t J —■ Rojstno bito sem jim zapravil 1»
Tik sa očetom so stopali trije bratje. Najmlajši med njimi je bil Pater. Boječe se je oziral na mater, ki ie ni prenehala jokati, odkar so stopili v kito oni črni možje, odkar je zaropotal pred kito beričev boben. Molče ao stopali dalje, bili so premočeni do kože, ker dež ni niti za trenotek prenehal liti iz črnih oblakov. Bil je žalosten dan 1 Gostovali so po hišah, zdaj tu, zdaj tam, a nikjer ni bilo domača kite, domačega kruha!
Končno je mali Peter ostal pri nekem kmetu pastirja.
Zgonaj zjutraj je vstajal, vzel v roke svojo dolgo palico ter se podal a svojo dražtaace na pašo. Posedal je zdaj na skali, zdaj je zopet splezal na drevo in izkušml videti tja čez tiste visoke gore na deželo, na morje, ki leži onkraj teh gora. Vedno je hrepenel po onih tujih neznanih krajih, kjer se po njegovem mnenju cedi med in mleko is zemlje, kjer ni treba ljudem pasti živine in prihajati za njo črez dsn in strn. Taaa ao kita iz samih sladkarij in, kar poželi tvoje srce, vse dobit tam v izobilju. Ondi te nihie ne podi is domače hite, mati in oče sta si vodno .prijazna, dobra, in nikdar ne poseže oče za palico, po ono tenko, vitko palico.
Tako je posedal in mislil ubogi pastirček brez doma, a ta neumna živina, ki ne ve, kaj dela, je ušla v sosedov zelnik in Peter je čutil zato marsikako gorko.
In kako hudobni so bili drugI otroci. Kazali se s prstom za nJim in vpili: «No, pritepenec, kdaj so ti zadnjič krave ušle v zelnik. Kje jo pa tvoj oče, ki ti je na boben spravil bito!*
Navadno je zlezel ubogi Peter na akedenj, ae zarit v mrvo in jokal dolgo, dolgo v noč. . .
Zakaj ao taki drugi ljudje P Kaj sem jim storil? Gokrat so mi ušle uboge kratica tja t talni k
Naprednjakioje, naprednjaki, zavedajte te torej tvoje dolžnosti, zbirajte, prispevajte za nas vojni zaklad — za nal »Narodni sklad*! Ca be vaakdo storil svojo dolžnost, tedaj mora biti v doglednem času zmaga nala — slovenski nared pa svoboden, rsieo pogubnega klerikslizna.
17 60-25
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki noče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in hel teint, se umiva le z
Steokanpfatrd lllljlne mlsino milo
(»utoika Steck«ri|iferii) tvrdke Hergmann & Co, TeSin ob Lah. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. L d.
Gospodarski del.
Sibakrlpeija 7500 delale .Ljubljanske kre dltae banko* V. 9ssiel|e ▼ saaski 3,000.000 K aeatlaale. V zadnji seji upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke* se je sklenilo, razpisati v smislu rednega občnega zbora z dne 7. marca 1911 subskripcijo 7500 delnic V. emisije v maska 3,000.000 K nominale, v času od 10. do 31. julija 1911. Pravico do novih delnic imajo v prvi vrsti lastniki starih delnic po 420 K sa komad v razmerju na vsakih pet starih in tri nove delnice. Za nove subskribente se je dok čl kurz 445 K za komad. Kot prvi obrok je plačati pri subskripciji 120 K, oziroma 145 K za vsako delnico, ostanek 300 K najpozneje do 30. septembra t. I. Plača se lahko tudi ves znesek naenkrat. Nove delnice bodo imele kupon ta leto 1912, vsled česar ae aubskri-bentom povrnejo od vplačanih zneskov 4'/j %oe obresti do 31. decembra 1911. Upisovanje se bo vršilo pri centrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Spljitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Carici ; nadalje pri »Zivnostentki banki* v Pragi, njeni podružnici na Dunaju in vseh ostalih podružnicah; pri »Pri prvi hrvatski štedioaici* v Zagrebu in vseh njenih podrnžaicah; pri »Jadranski banki* v v Trstu in podružnici v Opatiji; pri 'Banki i stadioni za Primorje* na S useku in Raki; pri »Češki indostrijalni banki* in podružnici na Dunaju. — Opozarjamo vse interesente že danes na to subskripcijo naše največje jugoslovanske banke In na tozadevni prospekt na zadnji strani današnjega našega lista.
a
Tedenski sejem v Kranju dne 10 julija 1911.
— Cena od kilograma žive teže: 95—98 v za pitane vole domače, 86 do 90 vinarjev za domače srednje pitane vole, 81—82 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta in 1 K do 1 K 46 vin. za prašiče za rejo, 1 K do 1 K 16 vin. za pitane prašiče.—Pšenica K1250, proso K 8*—, rž K 9—, oves K 10—, ajda K 950, repno seme K —, detelno seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 4— za 50 kg. — Prignalo se je 118 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 8 domačih telet, 108 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 0 ovac. Od prignane živine je bilo za mesarja: 55 glav domače govedi,
— glav bosanske govedi, 7 domačih prašičev.
Godovi prihod*jesra tedna:
16. Škapul. Dev, Mar. Kar., Ceslav, Vratislava, Bogdan; 17. Aleš, Generos, Držislav; 18. Kanil Le'., Friderik, Ulja, Miroslav; 19. Vincencij P., Makrina, Radoš, Zlata, Zlatica; 20. Marjeta, Elija, Ceslav, Večemir; 21. Danijel, Olga, Prakseda, Vi-tamir, Žira, Prekop; 22. Marija Magdi., Teofd, Pribiaa, Dragota.
▼ Kranju, dna 15. julija 1911.
Ministrski predsednik baron Oaid je poslal vsem enim strankam, ki so se že konstituirale, vabia h konferenci, na kateri t se razpravlja o novem delovnem programu. Baron Gauč želi, da bi se že v poletnem zasedanju zbornice rešila proračun in državne poiojilo. Vlada sama pa bi zelo rada spravil« pod streho tudi bančno pred-lego in "<tkazanje brambne predloge brambaeaau odseku. C« bodo atraake na to pristale, tedaj bo trajalo poletno zasedanje naj mar j do 15. avgusta.
Tretjo fančsfo ■lllltritre je aestavljeno sledeče: predsedstvo baron Gautsch; deželna bramba FML. Gaorgi; notranje stvari grof VVickenburg; uk io bogočaslje grofStu-ghk; pravosodje dr. Hochenburger; finance dr. Mijrer; javna dela Ma-rek; poljedelstvo baron VVidmann; minister za Galicijo vitez Zaloški: trgovina aekcijski načelnik dr. Mataja kot voditelj; železne« sekcijski načelnik dr. RflU ket voditelj.
Z veza južnih BlfVMOV, to je klub neklerikalnih jugoslovanskih poslancev v državnem zboru, bo obstojala menda ie naprej. Združeni bedo v njej vsi neklerikalni slovenski in hrvaški poslanci iz Kranjske in Primorske (6j ter vei hrvaški io srbski neklerikalni poslanci iz Dalmacije (7), torej skupaj 13. Predsednik bo menda dr. I.čevtC Zveza se bo gotovo priklopila zvezi slovanskih poslancev ali vsaj stopila v ozke stike s Cehi.
Si predsednika gosposka zbornice je cesar imenoval kneza Alfreda VVtudischgratza, za prvega podpredsednika tajnega svetnika Maksa kneza Ftirstenberga, za drngaga kneza Alojza Schonburg-Harteneteina.
Na Srbskem je novo vlado sestavil dr. Milo-vanovič, ki je obenem kakor dosedaj minister za vnanje zadevo.
S Balkana. Turčija je končno storila vsaj en korak, da konča nesrečno pnntarsko gibanje na tleh svoje države. Malisorom (pleme, ki ae najbolj puntal) je privolila v aekatsre zahteve, osobito glede davkov, šel in cest. A voditelji Malisorov so izjavili, da s koncesijami vlade niso zadovoljni, ampak hočejo, da turška vlada izvede cel njihov program, ter da za izvršitev tega prevzame jamstvo kaka evropska vele v la it.
Bolgarsko veliko lofcraajo je z večino glasov sprejelo revizije ustave, kakor jo je bila predložila vlada. Minister Ludskanov je naglašal, da se ne bo mogel ponavljati osebni režim, ki je obstajal v tem, da je kralj imenoval vlado po svoji volji, ne da bi ae oziral na položaj v sobranju, ko se izvede občinska avtonomija.
Novičar.
Narodni sklad. Na uvodnem mestu govorimo o tem prepelrebnem skladu. Kakor znano, ae v
politiki potrebuje tudi denar. Treba je lr tekov, lepakov, tudi za shode je treba denarja. Ce hočemo torej, da se bo politično gibanje razširilo po celi deželi, treba nam je predvsem denarja. Klerikalci imajo v tem  eziru zelo mnogo denarja,
ne vem, kam sem mislil, in sedaj tako očitanje! Ti neusmiljeneži 1
Peter jo dosegel svoje 14. lete. Tedsj je prvič nekako ponosno pogledal v svet
14 leti \
Sedaj me ne veže nič več lela na domači kraj, sedsj sem svoboden človek, ki si lahke išče boljše službe, ke je pastirska t
ln navezal si je Peter male cnlico na rame, poslovil se ed domačih, rekoč: »Poglejte, dragi eče in draga mati, peglejta to tesne dolino in priznajte: premajhna je, da bi človek spoznaval svet.
Tja za te visoke gore stopim, tam odprem svoje oči in jasno, razločno povem svetu: Kdo sem, kaj sem. Trdni sta moji roki, bistro glavo imam in toliko drzen sem, da se upam stopiti v svat, da služim kruha 1»
Jokala je uboga mati in neme je zrl oče v svet; razšli se se vsi na svoja pota, vsak za svojim kruhom.
Eni so stepali v breg, trudapolna je bila njihova pet in marsikomu je ispodrsnilo in strmoglavil je navsdol v blato. Oni pa, ki so dospeli na vrh, so prezerljivo gledali na ene nesrečneže in še dandanes odmeva njihov smeh po naši dolini, polni solz. —- Drugi pa so šli svejo pot dalje po ravnini, tudi ta ni bila lahka. Nosili se zuljave reke, pot jim je kapal ras lice in umazana, rjava je bila njih oblaka«
Tem trpinom se je pridružil naš Peter. Stepal je po cesti, obstajali so ljudje na polju, zrli za njim in kimali z glavami:
»Tako mlad in že pohaja sam v svet, a svet je velik in pohujsljiv, okvarili bode to mlado srce in postal bo gnil sad dobrega drevesni*
»Kaj vel, ti svet, ukazovati znaš, a če te prosim za košček kruha« pokažeš mi hrbet!»
Hodil je po svetu za kruhom. Izkušal je vse sladkosti in grenkobe tega sveta, a manjkalo mu je nečesa, kaj sam ni vedel.
Služil je pri nekem gospodarju za voznika. Prevozil je vse dežeie, vsa mesta, po katerih mu je nekdaj take hrepenelo srce, a manjkalo mu je nečesa, kaj, sam ni vedeli
Nekaj mu je neprenehoma težilo srce. Bil je v veseli družbi, bil je sam, vselej mu je postajalo tesne pri srcu in cesto se je v pričo drugih zjokal na glas.
In naj povem!P
Misli ao mu uhajale tja za tiste visoke gore, tja, kjer stoji kisa, ki je bila nekdaj last njegovega očeta, ki mu je bila edina prava, domača I Tam ga je zibala mati, tam so bivali njegovi bratje!
Odkar je zaropotal pred hiše beričev boben, odkar je izgubil on rojstno hiše, od tedsj ni v njegovem srcu miru in sreče!
nasprotne morajo za napredni narodni sklad dajati posamezni požrtvovalni naprednjaki. Zttorej poživljamo vse somišljenike, naj začno takoj nabirati za narodni sklad. Vsak najmanjši donesek je dobrodošel. Ce da vsak napredni volilec samo eno krono, bomo imeli lepo glavnico, a katero se da delati prav mnogo. Zbrani denar naj se pošilja na uprav-ništvo »Gorenjca*.
Razvitje asketskega prepon v ftkofjl Loki. Odelo ae je mesto v svečano opravo, da pokaže na svoj zgodovinski dan, ko razvije škofjeloški »Sokol* ponosno svoj prspor po 14 letnem svojem delovanju, da se zaveda tega važnega momenta, da je vzljubilo »Sokola*, obenem pa izpriča došlim bratom »Sokolom* in drugim gostom, da Lika ni več tisto črno mesto, kakršno so si ustanovili nekdanji škofje io kakršno hoče imeti še vedno nasilni župnik Šinkovec, ki si je deval ta dan lei-io ob-kladke na avoj rejeni želodec, da ni tako črna, kakršno hoče imeti samostan in cela rimsko - klerikalna stranka. Prodrla je napredna misel, ubila sence   mračnjaštva   in  ponosno se je dvignil prapor aokelski,   prapor   pravega   napredka in dela. Pokazalo se je, kako malo je ljudstvo upoštevalo umazsno agitacijo proti »Sokolu*. 01 hiše do hiše so hodili naročeni hinavci, tercrjalke sa je-čale in milo molile s Šinkovcem vred, da bi jim ljubi beg naklonil vsaj to veselje in poslal dež. Cele nežni mladini niso prizanesli. V samostanski šoli so rekli učencem in učeakam, kdor gre gledat »Sokola*, ta bo izključen! Kratko, vse to cviljenje ni pomagalo nič. Zavel je nov sokolski prapor in krasno je vzpelo njegovo slovesno razvitje z vsemi z razvitjem spojenimi slavnostmi. Par mračnjakov seveda ni razobesilo zastav, in sicer nekaj v L-»ki sami in eden na Trati, ki se je, kar bodi mimogrede povedano, sijajno pokazala in častno sprejela došle goste. — Zleta gorenjske sokolske župe io razvitja prspora se je udeležilo okrog 300 bratov »Sokolov* v kroju. Msd temi s veseljem konšta-tiramo lepo število koroških »Sokolov* borovelj-skega društva. Sskolstvo je pozdravil škofjeloški župan notar Lenček, kateremu je odgovoril žr.pni starosta brat Matija Marinšek. Pri raz itju samem, ki je bilo impozantno, je najstarejši praporščak gorenjske aokolske župe pozval kumicj novega prapora požrtvovalno goapa Mileno dr. Zakrajščkovo, da izroči prapor novemu praporšJaku. On sveča-noslni tišini je izpregovorila kumica pomenljive besede praporščaku: »Izročam ti čist prapor, ohrani ga take čistega, in brani ga, ako treba tudi z življenjem!* Io dvignil se je prapor ponosno nad množicami, ki so ga z velikanskim navdušenjem pozdravljale. Pri slavnosti je sodelovala domača godba, katere uipeh ae mora pohvaliti, posebno v očigled težkočara, pod katerimi se je oaaovala. Prišla pa je tudi godba gas. društva iz Kranja, ki zasluži vse priznanje. Igrala je pridno in neumorno od jutra pri sprejemu gostov na Trati do poznega vtčera v šumečem gaju veseličnega prostora. — Obhod pa mestu je bil veličasten, udeležilo ae ga je okoli 300 »Sokolov* v kroju in nebroj došlih gostov iz vseh krajev naše mile domovine, prod vaem »Sokol* iz Borovelj. Javna telovadoa na lepem v ta namen popolnoma ograjenem prostoru je pokazala velik napredek gorenjske aokolske župe. —• Popoldanska veselica na veseličnem prostoru je bila jako številno obiskana. Prostor sam je bil okrašen z zelenjem in cvetjem, med katerimi ao blesteli paviljoočki. Med zvoki godbe in petja se je izpre-menil prostor v pravi raj šumnega veselja in proste zabave, tako da se bode »piminjal vsak z radostjo tega slavja. Zato pa gre največja zasluga škofjeloškim gospem in gospodičnam, ki se niso straši« dela in požrtvovalno spravile veselico na tak v.šek. Poleg tega pa se mora izreči javno priznanje in pehvala prvoboritelju škofjeloškega »Sokola*, gosp. Franu Dolencu, kateremu je treba Izreči zaradi njegove velike požrtvovalnosti prisrčno zahvalo, Veselica je napela moralične in financijelno izborao. Slovensko ljudstvo pa z veseljem pozdravlja novi prapor, ki veje ponosno nad glavami škofjeloških »Sokolov*, prapor sokolski, prapor napredka.
Cspljanje kdi. Gospod dr. Edvard Glo-bečnik nas prosi objaviti, da bo cepil v svojem stanovanju v sredo od 9. do 11. nre dopoldne. Ce kde želi, da pride cepit na dom, naj mu to prej naznani.
Zdravstvsai nastop v Železnikih si je izvolil g. Ivana Lotriča, župana in posestnika v Železnikih, načelnikom, g. Frana Smida, posestnika v Selcih, pa podnačelnikom.
Sama sobe itigala. Poroča se tale zanimivost: Neža Kenc, kajžarjeva žena v Goricah nad Kranjem in mati čvetero otrok, katerih najmlajši je lele nekaj mesecev star, si je v soboto dne 8. julija na grozen način končala življenje. Neža Konc je bila 30 let stara. V četrtek dne 6. julija je bila pri izpovedi in obhajilu, v soboto, dne 8. julija zjutraj — nekaj ur pred samomorom je bila zopet pri izpovedi in pri obhajilu. Prišla je nekako ob 9. domov in v peči zakurila grmado kakor za kru-hopeko, Njen mož je bil na košnji na travniku, oddaljen kakih deaet minut od hiše. Neža Konc je svoje atarejše otroke odpravila od doma k očeta, malega, šele nekaj mesecev starega otroka, pa je nasitila, ga oprala in lepo položila v posteljica. Potem ae je Neža Konc slekla popolnoma, zložila obleko na stol, na katerem je stsla stekleničica tinte in pero — piima ni nič zapustila — in je
I. priions „Gortn|cij" iftv. 28 z I.1911
zlezla na gorečo grmado v peči. Okoli pol i. popoldne 10 jo našli sosedje vso pečene, deloma do kosti sežgano, in moleče nogo iz peči. Ogenj jo še z vse silo plamtel okrog trupla. Ljudje so pogasili ogenj in pustili truplo ie do 6. popoldne v peči; potem so je spravili v krsto In odnesli v mrtvašnic«*. Neža Konc je sama sa svojo smrt pripravila vse, kar je potrebno. Na mizo je postavila mrtvaiko svečo in skodeljico z blagoslovljeno vodo in Ikropilcem. Ni dvema, da je Neža Kooč izvršila ta grozni aamomor v verski blaznosti. B la je krepka, lepa in dobro rojena ženska, a kdo ve, kaj ao ji pri vednem izpovedovanju vse natrobili na ušesa. Na kmetih goje duhovniki z vsemi stredstvi še vedno strahovit verski fanatizem. Velik del našega ubogega, zaslepljenega ljudstva na kmetih živi še vedno v prav srednjeveških verskih nazorih in zato se ni nič čuditi, da si je Neža Konc v trenotkn verske blaznosti, ko je ravne prišla od izpovedi, na popisani grozni način končala življenje-
Matura M kranjski gimnaziji je izredno dobro izpadla. Od 25 kandidatov so prestali maturo vsi: 7 z odliko in 18 z dobrim uspehom, in sicer Ivan Ahaci«, Jakob Dereani, Niko Gogala, Mirko Grošelj, Ivan Jalen, Pavel Jeloičan, Valentin Jenko, Franc Jezerec, Josip Kandušer, Ivan Kobentar, Anton Kr-žišnik, Franc Kovač, Frsac Markič z odliko, Josip Avsenek z odlika, Alfoaz Pire, Ferdinand Polak, Josip Porenta z odliko, Ivan Sušnik, Bogdan Sav-nik z odliko, Ivan Šlibar z odliko, Vladislav Štem-pihar z odlike, Jakob Štrekelj, Nejče Vrhunc.
V ljudski knjižnici narodne čitalnice v Kranju se je izposodilo v mesecu juniju v 179 slučaj h 458 kojig (lansko leto pa v Istem času v 177 slučajih 467 kejig). Knjige se irpoeojujejo vsako sredo od polosmib do poldevetih zvečer in vsako nedeljo od enajstih do dvanajstih opoldne, in sicer članom narodne čitalnice brezplačno, nečlanom pa proti pristojbini 60 vin.
Ucitiljiki društvo in kranjski iolaki okraj je zborovalo dne -18. maja popoldne ob treh na Primskovem. Zaradi akrajno neugodnega vremena udeležba zlasti od strani bolj oddaljenih tovarišev in tovarišic ni bila tako ugodna kot sicer. Predsednik F t. Luznar otvori zborovanje in obširne, pa času primerno utemeljuje, da stremi napredno učtteljstvo za tem, naj se mu da več kruha, več pravic in več luč1. Tajuik V. Rus poroča podrobneje o društvenem delovanju in o dopisih leta 1910/11. Društvo šteje 3 častne in 54 rednih članov. Tekom leta sta bili dve zborovanji, odbor pa je imel 3 seje. Odbor se je obrnil do vseh onih, ki niso bili se člani našega društva, o katerih pa je upal, da se odzovejo povabilo t ognil pa se je ubogih in zavedenih učiteljev in učiteljic, ki vidijo končno odrešitev učiteljskih teženj edinole v fa-rovžih, pravih učiteljskih organizacij pa se morajo na zahtevo svojih pokroviteljev dosledno ogibati. Predsednik pojasni, da bo prav gotovo dotiakan že letos opis »Kranjsko okrajno glavarstvo*. Blagajnik R. Zore poroča, da je imelo drnttvo letos 112 K 20 h dohodkov, stroškov pa 86 K 55 h, tako da je preostalo čistega 25 K 65 h. Vse društveno imetje pa znaša 534 K 65 h brez J. Trav-nove ustanova (5000 K), od katere glavnice dobi društvo vsako leto samo obresti. Pregledovalcem računov se izvolita tovariš A. Novak in Ana Malljjeva. Na predlog tovariša A. Novaka se voli z vzklikom stsri odbor, le namesto tovarišice Ide Malveve se izvoli za odbornico Ana Mallvjeva. Za XXIII. glavno skupščino Zaveze se izvoli 5 delegatov. Pri slučajnost.h se oglasi tovariš J. Laeajne, ki se zahvali navzočima zastopnikoma učtteljatva v okrajnem šolskem svetu sa njiju odločno in taktno postopanje v prid učitoljstva in šole. Prav zanimivo in temeljito je bilo predavanje tovariša Ivana Zupsna, nadnčitelja na Dolskem, o perutni-narstvu. Predavatelju so stavili vprašanja: Janja Miklavčičava, R. Zore, K. Završnik, Fr. Rojina in posebno J. Lapajne, ki je zastopal pesimistično mnenje, da se ne izplača učitelju negovati reje kokoši. Predsednik se zahvali društvenim poročevalcem in predavatelju za poučno predavanje, nakar zaključi občni zbor, ki je trajal nad dve uri.
Iivaatje o. kr. cesar Franc Joalsove gtanaa-lljl v Kranju sa 1. 1910/11 prinaša na uvodnem mestu razpravo prof. Fr. Komatarja «Kostanjeviške mestne pravice*, dalje razpravi pri T. dr. Fr, Miscbitza «K Vesuvavemu izbruhu 1. 79. po Kr.» in prof. dr. Capudra »Strelne vaje*. L. 1910/11 je bilo na kranjski gimnaziji 332 javnih učencev in 16 privatistov, Po rojstnem kraju jih je bilo is Kranja 61, iz Kranjskega sploh 241, s Primorskega 9, s Štajerskega 14, is Dalmacije 2, s Koroškega 8 in 2 z Ogrskega. Po materinskem jeziku je bilo med njimi 324 Slovencev, 3 Nemci in 1 Ceh. KoHcem šolskega leta 1910/11 je bilo za vstop v višji razred sposobnih z odliko 58, sposobnih (s dobrim uspehom) 190, v splošnem sposobnih 15, nesposobnih 40, ponavljala! izpit jih ima 22, izredni učenci 3.
Kurjava i oljem bi progi Jeisnioo Oorlca. Pred psr tedni ao »peljali po vseh tunelskih progah alpskih železnic kurjavo s oljem. Ker se je ta kurjava dobro obnesla, bodo kurili železniške stroje na celi progi Jesenice-Gorica z oljem.
tujski promet v številkah. Po statističnih cftcijalnih podatkih je tujski promst na Kranjskem
od leta 1895 de leta 1909 poskočil s .'i 18 odstotki. Izvzemal avstrijsko riviero je Kranjska dosegla med vsemi kronovinami v Avstriji največji odstotni prirastek. Tako n. pr. ima Tirolska le 152 odstotkov, Koroška 7G odstotkov, Selnograd 101 odstotek. Te številke pa pomenijo tudi velik gespodsrski dohodek.
Povečanje mostno vodovodno ss|omalnlon
v Kladah je dogotovljeno. Povečalo se je kotlišče, v katerem ae je postavil četrti parni kotel. Poleg prejšnje strojnice ae je sezidalo novo poslopje za dva parna atroja a črpalkami. Tekom prošle zime in pomladi ae je postavil novi parni stroj za 120 konjakih sil a črpalkami, ki bodo mogle dovajati v mesto 6000 do 9000 kubičnih metrov vode na dan. Nove črpalke atoje 22 m globoko v lanske leto aezidanem betonskim vodnjaku, ki ima 6*50 m svetlobe. Tudi ta novi vodnjak je 20 m pod zemljo zvezan po rovu s prejšnjimi štirimi vodnjaki. V rovu so položene aeaalne cevi do vseh 5 vodnjakov. Posamezni vodnjaki so od 37 do 41 motrev globoki, dočina je glsdina stalne vode povprečno 23 50 m pod površjem. Sedaj, ko se preizkušsjo nove črpalke, se lahko pripeti, da bo morebiti tnintam blizu glavnih navij voda včasih male kslna, kar naj občinstva ne vznemirja.
Promenada! kouoert tukajšnje godbe vrši se danes ob 8. uri zvečer na glavnem trgu z sledečim vsporedom: 1. Schneider: K orožju, korsč-nicn; 2 Shlz: Car ljubezni, valček; 3. Suppee: Pesnik in seljak. overtura; 4. Donizett*: Marino Faliero, duet; 5. Gervajs: Lepa naša domovina, potpeurri; 0. VVlasiak: Slovenska koračnica.
U driavBoioluiiiki lloibe. V VIII. razred so pomaknjeni: adjuokt Gustav pl. Foratner na Bledu; Henrik Rebolj v Ajdovščini in Vinceoc Skof v Kranju; v IX. razred: stavbni pristav Nikolaj Juričevič na Jesenicah in pristav Gustav Ctucg na Jesenicah; v X. razred pa uradniški aspirant Marij Rust v B strici Bihinjsko jezero.
Sankcioniran dožolni zakon. Cesar je sankcioniral od kranjskega deželnega zbora sklenjeni zakon glede odmere šolskega prispevka od na Kranjskem ležeče nepremičnine, ki spada k zapuščini, o kateri se razpravlja izven dežele.
Promoviral bo dne 22. t. m. v dvorani dunajskega vseučilišča g. Ivan Grašič, pravni prak-tikant v Ljubljani, doma iz Kranja, doktorjem prava.
Kegljanje li dobitki priredilo je telovadno društvo »Sokol*. Seitre sokolica se udeleže tega kegljanja ob sobotih ob pol 9. uri. Na svidenje torej danes zvečer. Odbor.
Slovanski časnikar]! so se zbrali v Belgradu na kongres. Prišlo je okreg 240 zastopnikov vseh slovanskih narodov. Obenem je v Belgradu razstava slovanskih časopisov. Srbi, posebej še glavno mesto Balgrad, io sprejeli slovanske goste zelo gostoljubno. Slovenskih časnikarjev je v Belgrad šlo menda šest.
Preložitev praznikov med tednom n nedeljo.
Kakor listi poročajo iz Rima, je papež ravnokar izdal okrožnico, po kateri naj bi se prazniki ob dela vnikih prenesli na prihodnjo nedeljo, med drugim so prazniki sv. Jožef, sv. rešuje Telo pa se drugi.
Potrta v veliki ogrski planjavi Zadnje dni preteklega tedna je prinesel brzojav strašne vesti o potresu na Ogrskem. Ponesrečili so se ljudje, rszdejana so poslopja, odprla se je zemlja, a vaa ta groza in nesreča ae je izvršila tekom par sekund. Nekaj sunkov, in delo človeških rok je bilo rszdejano, stotine upov uničenih.
Velikanka vročina, V Ameriki vlada te dni strahovita vročina. 11. L m. so poročali in New-jorka, da je v zadnjih dneh umrlo za solnčarico nad 250 ljudi. V Cikagu, Filadelfiji in drugih mestih je bilo nad 1000 žrtev silne vročine. — Velika vročina pa je tudi v Krimu v Rusiji. Dan na dan umre za solnčarico polilo ljudi. Bolnišnice so polne bolnikov. Polju je vročina mnogo škodovala.
Stara olgarota »drama* ti »vlrgliii* se
prodajajo, kakor se oficiozno poroča, še po stari ceni, t. j. po 1 vin., dokler jih je kaj. Nova cenn po 2 vin. obvelja za te dve vrsti cigaret šele tedsj, ko pridejo nove v promet. Nove drame bodo večje in bodo imele moder, cigarete virginija pa rdeč natiak. Do razprodaje starih cigaret bo trajalo nemara še dva meaeca.
%A»**%^»}»^*aM»^*»^M*^a^*jai^%»^*^%»*^»%*
»V«a 6«*ka sploftaa dalnlfcka a>aiba sa *avas*avaa|e aa *lvli«ss|e v Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večjih krajih na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima s svoto 2,000.0<)0 kron popolnoma vplačane glavnice, najvefije izvanredne rezerve, daje vsem zavarovancem tudi največjo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 79 12—7
fiobro računale!
■in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
,,pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost ,,pravega Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča,   njegova   izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
i »pra
H zagr
WE Frai
Vabilo.
156
Janez Frakelj, gostilničar v vrlo narodni gostilni pri .Veselem Janezu" na Jamniku, priredi
Jutri, v nedeljo, dne 16. Julija
VESELICO
v narodnem slogu s sledečim sporedom:
1. Veseli Janez pozdravi goste v narodni noši.
2. Petje. — 3. Ples (Kolo na prostem). — 4. Pečenje janjca na ražnju. — 5. Prosta zabava na
prostem. — 6. Malo in veliko kegljanje.
Začetek ob 4. url pop. in traja do drugega dne.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
Veseli Jam, gostilničar na Jamniku. Bufet   Je   toofjato acealoJsen.
Poslano.")
Ker se gospod J. Evg. Petrebln, trgovec ▼ Kranju, na vseh svojih reklamah vedno hvali, da Je, prodne Je postal samostojen, služboval v moji trgovini K. Pnppo nasl. v Kranja, prlmoran sem, da že enkrat naredili konec tel neprimerni reklami, Izjaviti, da Je res gospod J. Ev. Potrebln služboval, prodno Je odprl svojo lastno trgovino, pri meni, a le pet mesecev ln da sem bil prisiljen, ga odsloviti.
¥ KRANJU, dne 14. Julija 1911.
164 Jos. Llkozar
imejttelj tvrdko K. Puppo mil. v Kranju.
Cepa meblirana
167 -1
*) Za vsebino tega je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva zakon.
Ve£ stanovanj
se odda tako) o naletu.
Pojasnila daje Prometna pisarna J. Roamavn,
■raaj, Glavni trg Štev. 129. 155 1
| Jako zanimiv, zabaven in s   poučen list s slikami je
, JlnstroVani tednik'
ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in
inserirajte v njem!    r.        .. -—,
Naslov: »Ilustrovani tednik", Ljubljana.
mesečna soba Orehov les
s posebnim vhodom se takoj odda.
Kje, pove upravništva .Gorenjca".
160 2—1
Proda se
300 do 400 lepih smrek.
Kje, povs uredništvo «Gorenjw».
kupuje v hlodih in plohih od 1 cole naprej ter prosi za tozadevne ponudbe na dotičnih postajah tvrdka 1M3~i
FR. KOTNIK, Verd, pošta
Vrhnika (Ejaajsko).
Prometiia pisarila za kaneno konis. zadeve J. Rozman, Kranj, Glavni
P080J1U na osebni in realni kredit; vsakovrstne financ, transakcije, posebno olajšanja dolgov potom konvertiranja in fuzije kapitala; eskomptovinje menic in faktur; Ionbardovanje, nakup in prodaja efektov, zlasti državnih in privatnih papirjev, kot prioritet in zastavnih listin, dalje žrebov, promes, delnic in tujega denarja; evidenca in revizija žrebanj srečk; zavarovanja vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi; depot efektov, dragocenosti, dokumentov; inkaso menic, faktur in dobitkov. Tozadevna pojasnila u3tmeno in pismeno.
141—2
l^obrd rodbinsko k«L>o
priredi že mali dodatek .pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekoSene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
:: studenec (Thilbela)
Čiito naravna alkalijika. Priznano najboljša zdravilna in namizna voda. Edina zalega za avstrijtki jog
E d m urici Rooss, Kranj.
ifY>_Pin*iiij*t»i^iiti' > * i/*y^nV"ir*iTw **iru* \s * ijTiiiiiti *
Prodajalka
zmožna samostojno voditi podružnico y večjem kraja Gorenjske in katera je zmožna enostavnega knjigovodstva, ne izpod 20 let stara
se sprejme takoj.
Pismene ponudbe naj se vpošljejo na upravništvo »Gorenjca*. 144 8—a
„Za 10 vinarjev litor"
najboljšega jabolčnika, skoro enako pristnemu lahkemu vinu se napravi sama iz najnovejše iznajdbe »Jablus*. Iz „Jablusa* napravljena pijača vzdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj »Jablus* z navodilom vred samo K 5*30 po poštnem povzetju. Prekupci odstotke. Zastopniki se iščejo. Glavno zastopstvo
,, JaMis", Podplat, Štajersko.
Pojasnila zastonj in franko. 151 3-1
____
Alfonz Breznik ¥ Ljubljani
Kongresni trg Itov. 13, nasproti deželnega dvorca
e. to. zapriseženi izvedenec in nditelj ..Glasbene Matice".
Prva, najstarejša, n a j v e č j a i n e d i n a domača t v i d k a vseh glasbenih instrumentov, struu (tudi ipecialitet) in muzikalij. NajraznovrstnejSa izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in h a r m o nrjev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila in uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkusen. 27 19
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
ABADIE
PARIZ
Dobe se v vseh t r3 f 1 k 3
Naznanilo In priporočilo.
Podpisana uljudno naznanjava, da bo-deva otvorila s I. avgustom 1911
11
Šivalni stroji in kolesa
48 52-24
Tovarniška zaloga
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
iz že nad 20 let obstoječe ključavničarske obrti v hiši it 67 nasproti c. kr. cenen-tarlje (Cof), Rožna ulica v Kranju.
Prizadevala si bodeva, da »lav. občinstvu poitre-zeva s vsemi v to stroko apadaječimi deli, kaker: Instalacije in papravila električne raza ve ti ja ve do 50 Kilcvrattov, nadalje pnpravila elektro- in bencin-motorjev, etrelovodov, naprave vodnjakov. Nadalje se priporočava za popravila poljedelskih strojev, kolet in Šivalnih atrojev, kakor tudi izvrševanje sledilnih ogojiič in raznih železnih ograj. Z zagotovilom, da bodeva z vsem točno postregla, se pri-porečava jm jmf j Jfj|j| jHp|
priporoča tvoje najbolj priznan«
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
71 62 23
KRANJ, dne 4. julija 1911.
142 10-2
JOS. IFEIBi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
SlomiilEO^a   uilloea.   nit. «*•
Stimis-iiitio li kiMMski tliidfilbntri.
Žično omrežje na stroj, ograjo na mirodvoro, obmejno omrotje, vezna vrata, balkoni, verand«, stolpno krite, štedilnika L t, 4,
Špecijaliteta: 6152-24
valjični zastori (Rollbalken).
Glinaste peči
štedilnike, banje aa kopeli, kaker tudi kipe, vaie in drage glinaste iidelke v vseh barvah, trpeine in cene priporoča
Avgust Drelse
prva In največja tovarna peol in glinastih izdalkov v LJubljani.
G. Tonnies
v Ljubljani
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost log« in vae strojo za obdelovanj« lesa. Franc« - turbine osobito za iagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
S^i^i.. Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. OJ vsakega zaboja plato podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TostOvrSka slatina, poŠta Gufitan], KoroSkO.
kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
O IO io
146 -1
Naznanilo in priporočilo.
Uljudno naznanjam p. n. alavnamu občinstvo v Kranju in okolici, da sam prevzel aa 1. julijem dobroznano
gostilno „pri Zlati ribi" w Ljubljani
Stritarjeva ulica
kjer bom točil ssmo pristna naravna vina kakor tudi vedno sveže pivo. Na razpolag) bodo gorka in mrzla okusna jedila. — Postrežba solidaa. — C sne nizke.
Za mnogobrojni obisk se udano priporočani
Prano Božič.
Tinru strešnikov
i F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana *
ponndi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
navadni strešnik stare oblike In patent, dvojno zarezani * strešnik-zakrivač sistem „Marzola".
122 10—0
Na željo tsomljeraio takoj  vzorce in zporoina.