Ur«UUkl Un sprav »i*ki \r* ■torl: SOM S. Lewadala av. omot of pobllcmuou: ' 8MT Ro. LawadaU avs. TvlvpkoMi Uvidili 4035. :nske narodne podporne: jepnote --niai—.....i. it-jitii'i. ji . , »m. n - »111)—i ■ Chkjifo, HI., torek, zt aprila (April 27th) 1M0, OctekM- 0, ltlT, iT fiU «| tki Po.t Offl- 'J Chl—«. tllfaiak. By ord«> .t tU Friilšu* A STE V.—NUMBER 99. KOLODVORSKI USLUŽBENCI SO ZDAJ IZPETI. London. — Poročevalec ;ondonakih "Times" je javil sadnjo gredo is Belgrada, da ja Prottteva vlada, ki je bila v sedhi 60 dni, podala ootavka. Protič je izrodil regenta Aleksandra spomenico o zunanjih in notranjih razmerah in je priporočil regentu, da je * osi ram na rsamsre potrebna močna vlada, ki bo na širokem stališču. (O padcu IVotic-Koroščeve vlade je bilo namignjeno v poročilu, datiranem zadnjo soboto, iz Sen Rema, ki govori o sporazumu med Nittijem in dr. Trurabičem glede jadranskega vprašanja. Rc-(•eno je bilo, da naj se organizira v Belgradu kakršnakoli vlada, sporazum bo gotovo odobrila. Razumljivo je bilo, da sč nazadnjaška Protič-Korosčeva vlada, ki je bila na krmilu dva meseca, ne bo m0gla vzdržati dolgo. Da bi le bila gornja vest resničua!) '......ii ni......tm uiin^^mmiii Hemška vlada toži, da Fraaoosl krše pogodbo; ugrabiti hočejo premog in petrolej. VELIKE DEMONSTRACIJE V HAMBURGU. ft V Združenih državah bo velika trgovska podružnica. RUSIJA PONUDILA MIR ČEHO SLOVAKIJI. London, 2(i. apr. — lz San Re-raa poročajo, da je vrhovni svet danes sklenil, da ima Kraain-Lit-vinova sovjetska delegacija prost vstop v vse zavezniške države, to-da program delegacije mora biti omejen le na trgovske in ekonomske reči. Angleška vlada si je pridržala pravico, da ne sprejme Litvinova iz razloga, ker je ob ča-ku svojega posluuiatva v Londonu vodil politično propagaado meu angleškimi delaveL . : jjag London, 26. apr. ~ Mas l.r/,.javka is Moskve sporoča, da je Jičerin, zunanji komisar bolj-šcvifike vlade, poslal formalno mirovno ponudbo Čehoslovakiji. San Remo, 26. apr. — Na jv|* rajšnji seji vrhovnega sveta je bilo prečitano pismo Krasina, trgovskega komisarja ruske sovjetske vlade, ki se zdaj mudi v Kopenhagnu. Krasili vabi zavet« nike \lade, da noj pošljejo zastopnike v Švico, kjer se on snide t njimi. Lloyd Geotgc je pojasnil, ds je bilo aranširano, da se sestanek vrši v Londonu, toda angleška vlada ne dovoli Litvinovu vstopa > v Anglijo. Iz tega razloga menda hoče imeti ruska delegacija sestanek v ftvici, ampak angleški zastopniki ne bodo niti v Švici govo* rili z Litviuovom. Vrhovni svet je sklenil, da se V tem smislu odgo- in 7-letai Davidaon ata as la aa potu v eerksv pri i prijetju 0 leinema Them aehebergu Dečki so našli krea in ga ogiodovsli, aaea ps pošM strel hi Tko»ts, aern se je rgrudil v sras M< tov as tla«. m ■ 'fljNuM PKoSVETA P ROSVETA SLOVENSKE HAMDDHK fOOfOMI JMJmUIB »LOVENSKB MAHODNB POfrPO«NB JTOIOTE GLASILO LASTNINA ( fnr ■ Naročala*; Zoiiftjco« drtare (lwi #2 o« m pol l«U iti 914)0 sa tri MS, »1 40 SS tli M | * ) iiOndftMMUim. »Ji m leta. ft-Tf ss^sl Dal mm v oltUpaaja pr. (Marsa SI BANKIRSKA STAVKA V ILLINOISU. Bankirji sicer rohne, da delavci niso nikdar siti, če zastavkajo, da si zboljSajo svoj položaj. Seveda so bankirji veliki nasprotniki stavke le tedaj, če zastavkajo delavci. Prav radi kažejo s številkami, za koliko se je znižala produkcija, koliko so izgubili delavci na mezdah tn podjetniki na profltu. Ti gospodje pa ne nasprotujejo stavki, če se jo poslužijo sami, da bolj omolzejo ljudstvo. Ti gospodje, ki nagromadujejo svoje miljone na ta način, da jim drugi ljudje zaupajo denar, da ga "hranijo", so po privatnih korporacijah za javne potrebščine obvestili ljudstvo, da ne bodo posodili denarja za nove vozove na uličnih železnicah, za popravila?v plinarnah, za zgradbo novih tirov cestnih železnic, če se ne določi obrestna mera od 8J do 10 odstotkov od posojila, ki bodo dali privatnim korporacijam za javne potrebščine za zboljšanje njih naprav. Kaj pa je ta grožnja druzega kot stavka, k večjem b se lahko imenovala tudi sabotaža. Kajti grožnja pravi odločno, če se ne bo posojeni kapital tfiko obrestoval, kot zahtevamo, tedaj ne posodimo enega centa privatnim korporacijam za zboljšanje plinskih, električnih in cestno-železniških naprav, t Po izjavi James H. Wilker8ona|predsednika diiavne komisije za javne potrebščine v Illinoisu, drie bankirji na ta način za zboljšanje javnih naprav nazaj okoli sto mi-ljonov dolarjev. Iz tega sledi, da gospodje bankirji radi zastavkajo, če vidijo, da jim stavka obeta pomnožitev njih profita. Stavka ni izključno delavsko orožje, ampak poslužijo se tega. orožja prav radi tudi finačni interesi, kadar je treba omolzti ljudstvo. bančni d: OBRESTNA PADAJO, Narodni ekonomi pričakujejo, da padejo visoko oeas? Washington, D. O. — K bančnim depozitom se n« itejejo "le bančne vloge, ampak so tudi po sojils dolžnikov, od katerih pla <-ujejo obresti. Besedi "bančni depoziti" bi lahko nadomestili besedama "bančni imetek." In po izjavi mr. Williamaa, kontro lorja novčanice, ki je prejel p<> rodila od narodnih bank, ae je U bančni imetek suižsl od. 31. de eembrs do 28. febrasrjs akoraj za eno miljardo dolarjev. Finančni eksperti vidijo v tem da prihaja čas, ko prično psdati cene. I)a je pričel bančni imetek pa dgti, ao povzročili razni gospo da roki vzroki, zadnji vzrok je pa ta, da so bankirji povišali obrest-uo mero. Preje so industrijalci prejeli posojilo proti navadnim Sbrestim, zdaj pa morajo pla&atl do dva odstotks več in msrsiks teri industrijalec, ki je pod stari mi pogoji najel posojilo, zdaj večkrat preračuni, ee *? mu isplan. nsjeti posojilo, ker pojde glavni delež od profita banki, ki mu je posadila denar. ? Mogoče, je, da ae znižajo cene. če se krči bančni imetek, ravno tako se pa lahko %godi, da pride le do finančne krise v industriji, cene pa ostanejo visoke. Tako je bilo v letu 1907. Namla je finan ena kriza, tudi produkcija je bi la omejene, ali cene ao ostale. Ameriški finančniki nekaj ku ha jo. Kaj t Tega pa ne bodo povedali javnosti, dokler javnoat sama ne bo občutila, kaj so skuhali. „ 4 * $33 a - n ffc \ , .. l - v Kako aa reiujejo socialni problemi. — M. Breton. minister za socialno higijeno na Francoskem, je ustanovil porodniški biro, ki ima namen skrbeti za pomnožitev prebivalstva na Francoskem. Ali značilno je, da so bili članom tega biroja imenovani sami možje, dasiravno se stvar v prvi vrsti tiče žen in ne mož« Številke govore, kako privatna družbe lažejo! — Ko se je nedavno vršila preiskava zaradi slabe telefonske službe, je advokat tefttanske družbe, ki je poznana in oiganizirana pod imenom Bell Telephone System, pripovedoval, da se ne morejo napraviti zboljšanja, ker so dohodki premajhni. Finančno poročilo za leto 1919 pa izkazuje, da je družba napravila $79,660,186 profita, ali več kot v letu 1918. Gospodje niso nikda|y zadregi za izgovor, če Je treba braniti njihove interese. - . t^K * * ' i *'v t . i ,ii Tako Je bilo pričakovati — Učitelji, ki so v St. I .ouisu zahtevali povttanje mezde, so prejeli manj, kot so zahtevali. Vrhu teya jih je pa še šolski svet obvestil, da ne bo vbodoče več imenoval učiteljev, ki so se pridružili delavski strokovni organizaciji. Ta sklep je šolski svet opravičil s praznim izgovorom, da se vsak učitelj zaveže, ki pristopi k strokovni organizaciji, da bo zaetavkal, kadar prejme ukaz za stavko od odbornikov "Ameriške delavske federacije", čeprav Je gospodom, ki sede v Šolskem svetu, dobro znano, da odborniki "Ameriške delavske federacije" ne morejo odrediti nobene lokalne stavke. TAT UBIT, DVA P( * AN JENA, DVA POLICAJA R V tatinskem skrivili so našli ia $85,000 blaga. ski uliei. Streli iz stranske ulice so utihnili in poliesji so se čudili kajti videli so, da jc James iskal kritje Za zidom u^ke goraže. Približali ao ae stranski ulici, ali James jih je takoj sprejel s streli. Zdaj je pričela bitka z vso ailo Policaji so oddajali salvi v stransko ulico. James pa ix nje strel za strelom. Nastala je zopet'tiho ta In ko so pričeli prodirati na prej, so videli Jamesa ležati na tleh. Približali so se in so spozna-li, ds krvavi in da jc nezavestni Odpeljali so ga na policijsko po stajo, a preden so-tje dospeli, j« bil mrtev, ne da bi napravil kak eno izpoved. Z i Ko so ga pregledali, so videli da ima na sebi hlsče bivšega se natorja Lorimerja. Pri tem ao našli policajsko zvezdo in zapis ni k, na katerem je imel imena sedem sto bogatinov, ki prebivaj«, na severni strani mesta in katere je mislil obiskati ali jim je pa u napravil obisk. V tem zapisniku j«' imel' tudi opazke o svojih roparskih pohodih. Ko »o pregledal njegovo telo, so ae prepričali, da gs je v bitki s policijo zadelo naj manj*dvajset krogel. * Preiskali so tudi njegovo skla dišče na Severni Clar^ovi ulici v katerem je imel shranjene ukra dene reči. V tem skladišču so na šli sto petdeset orijentalskih preprog, ki jih cenijo na štirideset tisoč dolarjev. Našli so kožuho vine za dvajset tisoč dolarjev, nekem kotu so našli majhne škat Ijiee, v katerih so bili dragulji, u re in razen nakit. T; Policija sodi, , da je ukradeno blago, ki ga je našla v tatinskem brlogu, vredno do pet in osemdeset tisoč dolarjev. 1 Kdo so bili njegovi tovarši, pa uganka, kajti tolovaj je inr te v, sami se pa tudi ne bodo izdali. Policija je prepričana, da je imel pomagače, ker je nemogo če, da jc sam nakradel vse blago Policija sodi, da James ni bilo njegovo pravo ime. V njegovem skrivišču so našli razna imena, to da policija jc prepričana, da na o-menjenih adresah nihče ne pozna go pritožb, kako japonaki poveljniki prezirajo pogodbo z zavezniki in se nc zmenijo za dojočbe ko mitije j Japouci se hvalijo, da so preprečili "rdečo invazijo Kitajske'" ko so premsgsli četo, bro-ječo 1500 inoŠ, sovjetakfc armade za pa d 110 od Čite. Chicago, HI. — Detektiv Frank * W>emer in polteijski kapitan MeCarthy, ki je bil oblečen tudi v civilno obleko, sta naletela na Harrjr Jone*a> poznanega tudi pod imenom James, zadaj sa neko hišo ua vogalu Wilsonove ecate in Kenmorove ceste. Zastavila st* mu neksj vprašanj in ker nanje ni zadostno odgovoril, sta ga od gnala na policijsko poatajo, da ga tam za*1išijw James je pušil cigareto in Čakal, da ga prično izpraševati; nekateri policaji so *e razgovarjali 0 vremenu, naenkrat je James mignil z roko, kakor da hoče o tresti pepel s cigarete, v resiiici je pa segel v svoj žep in bliskovito potegiil iz njega aamokrer kalibra. James je oddal prvi preden se je detektiv Wie mer zavedel/ kaj sc je zgodilo Krogla jc zgrešila cilj iu je pre luknjala Wiemerju le soka v na suknji. James je oddal drugi stre' in krogla je udarila nad glavo po licijskega seržanta Oiermana \ Kteno. James je hitro skočil nazaj Wlemer je pa potegnil samokres James je hitro sklonil. Giermanov samokres je počil, toda zgrešil j( cUJ. James jo bil ps še ns ulici, po lieijsks postaja jč oživele, pollcsj Sehroeder, ki je bil pri telcfouu je hitro sporočil dogodek drugim policijskim postajam in prosil, da pošljejo rezerve ns pomoč. Pričeli so poksti ssmokrosi, ali James je zdrobil steklo v vratih iu si tako napravil pot na prosto Komaj je bil sunsj, so bili tud policaji sa njim. Streljsuje ja e pozorilo ljudi ns ulici, da se j« /godilo nekaj izrednega. -JONh so ljudje s avtomobili In paaantl «. Jamea je tekel po Hatstesdov ulici proti severjn I« boje vsi s< je po indljsnski taktiki. Za svoje kritje Je izrabil vsako drevo, pr' 1 cm pa je oddajal strel za str* lom na svoje preganjalce, ki so zopet pridno atr^Jall nsnj. V t.-n boju gs je zsdels krogls v lev« ledje, (tpoteksl nsl re je takoj le je, toda israv In tekel strel jajc Pomanjkanje kruha napovedujejo. — Iz Londona so ta dni siKiročill, da je ameriška poljedelska tifovska komisija sporočila, da bo letos pomanjkanje kruha po vsem svetu, ker pšenica slabo kaže. Brzojavka dodaja, da ni pričakovati izvoza žita iz Rusije, ker v nji postoje kaotične I "■"Ti1" tfm vsa razmere. Ta brzojavka je nssprotju s prejšnjimi brzo-j^7ri°ti; hrw»rni ({rn* a iNsenkrst so videli, ds jc Jame: padel ko se Je skril sa velikim Je n! no, je n«resniča zadnja, če Je pa zadnja resnična so J"0*- ? wprri l.inlitF* » es ga primejo, sli Jsme« je Ime* 1 ^ « , . . ^ somokr«, m po« Privatni interesi, ki tržija s pšenico, so letos spomlad i1 eaje je sprrjel s streli. Kadet ji lonlali žc toliko brsojsvk v svet, kako kaše letošnji pri-,^ A™* H»csj. Kregis Je zadete i^ • nii,, da ne morejo ničesar v*|i§M4f *rzo- T^MJr: javkami, ki so pripovedovale, da ima Rusija velike saloge žita pripravljene za isvoa. Ce so prejšnje brzojavke famesa. 'Ji'/ PEKOVSKI POMOČNICI 80 VSTOPILI V MEZDNO GIBANJE. i Sil _^mi Japonska kanko pokajo. - | Wasbingtonv D. Č. Toki ja prihajajo razburljive vesti/o finančni paniki. Več bauk je skrahiralo. Najbolj je prizadeti vilna industrija, ki jc zaprla tovarne. Kriza narašča. Na tisoče dclaveev jc vrženih na cesto* Apel na Turke ia "osvoboditev sultana., Parigrad. — Jafar Tigar, vod ja turških vstaiev v Odriuu, je i»-[sprejme si dal apel na vse mohamedauce^lizirauje žc da sc naj dvignejo in ^osvobodi sultana, ki je "jetnik v Carigrn du, obkoljen bajonetov enten « Apel se glasi, da Turki \ T raci ji se ne bore jnroti sultanu temveč prbti njegovim "zavez niškini ječarjem". »OT, fraseiji i^z. — Kongrea franeosl 0aillaux izgubi politične piavfee ■7y dssgt Jat. Pariz. — Senatno sodišče je izreklo obsodbo nad Caillauzom ki je bil zadnji četrtek spoznan krivim "približnega iadajetva" Obsojen jc na tri leta zapora, pet let mora bivati .na enem mestu in deset let ne sme uživati nobe nih državljanskih , pravic. *fcer mu je vštet v zaporu vse čas, ki s?a je prebil v preiskovalnem za poru pred obravnavo, je zaporua kazen že končana. L.", , Osem francoskih žrtev v Frank furtu. Frankfurt, Nemčija. — število žrtev francoaklh črncev, ki so 11. aprila streljali v ljudsko množico, je narastlo na osem. Dve ranjeni osebi neki molki in 221etba deklica — sta umrli: 9r. < it fev.te ^^^ 1 V If^in(;iti Berlfri. 1L Ode. ta delavce prve vrste, $42 pa za delavci* druge vrste. Mojstri so prišlLzopet s starim izgovorom, ds ne"norejo plueat? vrč, kef bi sc kruh preveč podražil. Aliine bi bilo pam<#neje, da mojatri popuste nekaj od svojega profita, pa nc bo ^ treba dražiti Lakotna stavka Ircev v jedi. London. — Med 150 Irci, ki so zaprti v ječi Wormwood-Šcrubs, je mnogo jetnikov pričelo z gladovno stavka Š« zadnjo sredo. Jetniki izjsvljsjo, da ae ne -dotaknejo jedi, dokler jih ne izpuste ali postavijo pred sodišče. Simpa tiČarji Ihjev prirejajo dnevno de monstracije pred ječo. Belfarst, Irska. — Dva poHdja sts bila ubita v soboto ponoči bli-so Bandina v okraju Uork. * Draginja v divji Afriki - cene žene jo poskočila na osem krav. liondon. — Lord Dewar, ki se jt pravkar vrnil iz srednje Afrike, je Briaesel vest, da je svetovua draginja oplazila tudi Črnokožue divjake v Afriki. Medtem ko je div jik lahko kupil nevcato pred vojno sa Štiri krave, mora zdaj dati fts enkrat toliko — osem krav. V dragih krajih, kjer se neveste pls-čnjejo s puščiesml. Je tudi U" vs-luta poskočila za sto odstotkov. Boka jo zopet Reka. — Meato je zopet no z morske shrani In s š#hegis. Blokada je poostrena radi zadnjega vpada 4'Annunzievih, bauditov v Opatijo, kjer so ukradli %45 konj redni italijanski arinadi. ; ,'1' , ■ Cf«- i? I Boj v Sibiriji. - Ameriška f - žarka v Vladivostoku. t Manila, Filipini, 25, apr. — A-meriška križerka "New Orleans" je na povelj^ iz Waehiugtona od-plula proti Vladivostoku. t . Vladivostok, 20. apr. — ~ drobnosti o bitki med Cehi in Ja- . ponci ^ dne aprila v Hailaru Mandžurija, pokazujejo, da so ponci s pomočjo srtilerije vp>t češki oklopni vlak, toda pozneje so na zahtevo vrhovne^ čehoslo-vaškega poveljstva dali vlak nazaj ' 'v' •' Japonsko poročilo se glasi, du se je pojavilo več ruskih čet ae verno od Spaakoja. V okolici Ki-barovska se vrše vroči boji in na nekem mestu so Rusi prekoračni reko Uiur. Sovjetske četb so špopadle z Jspouci in njihovimi monarhističnimi ruskimi zavezniki v dpliai Cita j Ameriški uradniki, ki so prišli is Nikoloks, potrjujejo' prejšnji poročila o japonskih grozodoj Htvih. Japonci messrijo sli preba-dajo a bajoneti ruske ranjenec in ne puste pokopavsti ruskih mrli-čev. Japonci kontrolirajo železni '"o od Vladivostoks do Spsskoja, boljševici pa kontrolirajo progo od Nikolsks do POgraničnaje. hi imajo svoje lsstne vlske. Železniška in telegrafska shlŽba v vzhodni Sibiriji je popolnoma pa-ralizirana. „ ; | . j žni Ameriki, Japonski, niti Kitajski itd. tako da le lahko skup-' no število zaokrožimo na 30 milijonov in skoro bomo lahko re-li^ da j« premalo. Nemčija 6.-Rusija 5,000,000. Angli-ja .4.750,wK). Združene države 3,-«00,600. Italija 1,500,000. Franci-< ja 1.5001000, Nemška I Avstriji; 500.000. Belgija 450.000, Danska 255.000 Švedska t33M0O, Ceha-slovaška 230i)00, Holadnska 265-000, Švica 200.000, Balkan 200,' 000 panslia 150.000. Norveška 122.00, Luxemburg SIJMO. ^ ' i ti** >»-ffifij.ggB' (Nada' morski Dardauel Uosporju, Sueški prekop, ska železnica, pristanišča v. Pale in'Baku, ks- Velika &ritanije. j za omenjene ogrouuie ki sta jili dovolila Mili« Lloyd George mi-Franciji .mandm lija pa dobi goapodarsko Francija je dobila tudi zadoščenje za avojo Invs-iške doline Bukr in pod poro) aa "močno fronto" proti Nemčiji. ka pa 4ahko ima mandat jbrez pristanišč is sOVOlJI flovečstistva" Ugrabljenje roških oljnih vrel v ni Kavkazu Tnrid pobili 500 Pranoozov Carigrad. — Tukaj je bilo 25. aprila objavljeno poročilo, da s0 _ turški vtaši pobili 500 francoskih 11 »»^Uoti s bojnih ladij na . - • Turfci vstaši vseli hi ImIO!,** Sto ob Marmorskom morju. Carigrad. — Čete turških vata-; V HO silovito potolkle oddelke Niiltanovih čet, katere vodi Am^ vor paša. Vstaši so okupirali Pati-dermo ob Marmorskcm morju, kjer'Ima sultanova —nfSS' i t rišle na obali Ana^olije. VstsŠi se pa niso dolgo vsaeiili svoj« zmsge. kajti sultanovim četam so prišli ns pomoč Anglefti in vojskov v Urfi. Zavezniki japonsko preiskujejo nasilje. Vladivostok, 23. apr. — t^lani medzavezniškr železniške komi-rfje v Sibiriji M sklenili, da ae u-mde preiskava, kaj aomefavajo J«pmie|. Komisij« za hleva, da japonski sto. volueioaarji so »e hitro u-aills■■ cev Anglt pomeni, ds bo Ig malu kontrolirala srt-tovui depogltorij petroleja. Ozem lje — Gaorgia in Aserbadžan -na katerim ae nakaja klvkaško nominalno neodvisno, ampak luii, ki sta ključ do^svoza v rokah Angfe*ev;1tavka-blikc ao to#ej neodvisne le ju. v resnici lx>4e jlg^J Sitom Gi Britje Ifttejo izjavijo odprto, da Carigrad. — Angleški general Keves, ki je zadnji teden konfe-pravtaprav riral t gerteralom W ras floro, po-Komisija veljnMm ostankov Ilenikinovih poveljniki čet na Krimu. Je odpm., al v noj« zavernUko' šeleznlško JmiSl prlpas- daa. Keyea ima aovjetako nameravale oevojiti Batum is Angleško frsncoskl dogovor glede Nemčije bo danes Objivljen Vrhovni svet takoj polije ostre noto neiaški vladi zaradi rsaorože nje armado. Nota Jo kolaktivba to nosi podpise vseh zaveznikov rs-zrni Združenih držav l.lovd Neorge Je dejal vlecsj v intervjuvn, da ajegavo mn. njšJa. da se Nemčije ae sme ovkott. H dar kote potlačiti notranjo vstaj« Zavezniki morajo positi ds ae pr«; de- g Neme,Ji «slabša vlrfo". » ae ae bi zmenila sa ssimvoo p* Vmkm Mrika Vlads ^ (Drsita) KISS BANKIR rilo, da bi bil ustrelj gov^btilec Risovi j« za jemal svojo .oblast v a, organiziranega v za-bratovščiuah "in rodovih (prult*f»J pešat. > mil. i H» 111 Socialni preobrati v preteklosti. (Nadaljevanje.) 3. Vojaški poveljuik (bazilej.) V takofcvani junaški' dobi grških rodov, katero opeva Homer, ao bile velike vojn*. Rodovi ko ae tepli med )»♦• boj za prvenstvo iu vo iili vojne k sosedi; vslcd tega je hi I vsak telesno sposoben moški Plan zadruge vojak. Vojaškim četam je poveljeval glavar, kateremu so rekli bazilej. Vsak rod lli več rodov skupaj je imelo takega vojaškega poveljnika; ponekod (v Hparti) sta bila oelo po llva. Bazilej je bU izvoljen, ali »zneje ga je lahko nasledil sin, csterega pa nta morala potrditi ivet iu javua zbornica predno ie imel prevzeti poveljstvo. Ker je nlo pri Orkih v junaški dobi že »četovsko pravo v veljavi, je bil lili naslednik, dočiiu je imel pri rokvišČauih, ki so še* priznavali Biterinstvo pravo, sin sestre to iravice. ? m / Evropski zgodovinarji, ki sc >rvi sestavili zgodovino starih Irkov, pravijo, da so bili bazile-i kralji. Ta napaka se ponavlja e danes. Stari zgodovinarji, ki a navadno bili hlapci monarhov, i sploh niso mogli misliti Ijud-itva brez monarhije in*"vladar-v obliki kralja ali cesarja, sa ta naelU ao dali "kralje" sem starim rodovom. Olafkr je iii pri njih enostavno 44monarh', iele najnovejši zgodovinarji in jO najvišji cUj človeške družbe-manjkalo je institucije, ki bi bila, zajame I Is bogatinom kontrolo nad ostalimi ljudmi in sankcionirala izkoriščanje neposedujo ejh slojev. 1« ta institucija je bila isaaji deua. Ustanovljena je bila politična država. O tem več v dim-gem poglavju. Blaek Diamond, Waah. V tukajšnji naselbini se je pripetil tragičen dogodek, ki je pretresel celo naselbino in ki ne dela ni-keke časti tukajšnjim Jugosbva-nom. ROjak je ustrelil rojaka, je odmevalo po naselbini v noči od 13. do 14. aprila. Brat* uatrelil brata. V tukajšnji naselbiui dobro-ni Hrb deorge Rasovič se je že dalje časa pečal rkufcaujem Žganja, ne dg bi ga zasledile oblasti. Zadnje čase so je pa pričel prepirati s sosedi. Češ da mu kradejo žganje in tako je obdolžil tudi, svojega rojaka, Petra Celovfta, da mu je ukadel precejšnjo mno-, žino žganju in mu s tem napravil precejšnjo škodo. Na ta način je pričel prepir ih Rasovič je goji) do &toviča vedno večjo jezo iii nazadnje mu je telo grozil. Pe-tar Čelovič je bil pa splošno znan kot poštenjak iu je bil pri celi zadevi popolnoma nedolžen in vsled lega seje počutil zelo užaljenega, ker je bil obdolžen tatvine. Vsled tejrs je Čelovič mirno nagovoril »eie nsjuovcj»» »»»"""»••'j' ,«* R^soviča,, da naj itikar ue razna-tnologi so prišli na sled tej po- govorice okrog, ker je vori, ki pa še ni odpravljena v Ln popolnoma nedolžen. Toda Ra-plošnem in v šolah še danes učeJg0Vjg m na to ni oziral in mu ie moto, da so stari Grki, fcimijapj a drugi rodovi irtfcH /.'drž^i ii 44kralje". I celo grozil z lovako puško, ka _)ro je tudi pokatel, da ga bo u streli!. Vs\ed tega s? je Čelovič — ^ ... __„T ^ TTm Urški bazilej ni bil noben kralj obrnil na sodišče, kjer je pa Ra sedanjem pomeuu te besede, ni- sovič vse zanikal, da ne goji ni-i ni bila bazileja nobeno Icralje- kakega aovraŠtva do Čeloviča, da tvo. Med staro atensko bazijejp I nima ni kakega orožja itd. Izli/al i med modernim kraljestvom J se je pri sodnjiji, toda od tega li monarhijo aploh je taksna .ra J dneva je gojil do Celoviča še več PROSVETA T u j. j_- ».'-i' . - leži I o pogreba tudi veliko število *a«tva na avetu, da je on ono drugega občinstva. Kajti vai tu-11 je, ki vzdržuje eeli svet, ga mora kajšnji naseljenci so ^a čislali opogumiti k vztrkjanju, pdkaaa- ti eeiemn svetu, d« ae zajeda svo« je moči in pravie, katere zna tn-di rabit) kljub temu, da mu jih odrekajo Zaveda naj ee pregovori, ki pravi:,14Kdor zaničuj«. sam, je podlaga aatiralčovi peti/' Vtderi tega se ne sme zaničevati, ne obupati, ampak še bolj aamo-saveetuo pokazati, ale Trojo, goVori o Agamemno- niku in ee je navadno vedno vra-,u kot 41 vladarju vojske", ne pa čel z dela pozno ponoči domov ladarjn grškega ljudstva. Bese- Te prilike se je poslužil Oe^rge ■"vladar" se mora razumeti v Rasovič iu Oklenil jc, da ga po I i jed i in Odiseji toliko kot djnik, ki zahteva vojih vojakov. Ko čaka in zavret no ustreli, čakal ________#_________ štorom, blizo avo- govori Ho-1 j^ica iu Čelovičevega doma. Ko se I. _ HfrPPJ ■ eljnik, ki zahteva pokorščino Ka je za neki v tem^Času. Oleveland, O. — Praznujmo pr vi maj, edini delavaki praznik, katerega je določilo delavatvo samo! Na ta dan ae zbirajo delavei vaem svetu, pregledujejo smg ____ 6409 8t. Clalr Ave. veliv ko jlomačo zabavo v proslavo edU nega delavskega praznike. Pri t*j zabavi bo sodeloval orkoater pod vodetvom g. Ivanuša ln naseopi tudi pevski odaek aoe. Iduba 4Zar-ja,' ki zapoje par kraanih aloveu-sklh pesmi. Poleg tega je na pro. gramu tudi več deklamaelj, kur je nekaj izrednega. Srn«, klub v Clevelandu apelira na vae rojake^elavee, da ae udi»-leži jo-te prireditfve v polnem Številu, da pokažejo, da se aavedsjo, kaj pomeni prvi maj »a aploino P od poru iedaeti. ...•r o dejanju plena, ne pravi, da je Peter Čelovič pribltfal,#je Ra-e Ahilej delil plen (Homer ozna- SOvič odda^ smrtnonosni strel iz iuje plen darila) * Agememno- LVoje puške in krogla mu j« pre oni, torej s, " kraljem", temveč | bila prsi ravno pri srcu. Po odda ■Sinovi Ahajcev , aki, sinovi naroda. |Poleg poveljstva v vojni je i- »ci^hIKi to je z vo-lnem strelu je zayratm morilce zbežal. Strel se je dobro slišal po celinaselbini -in, ljt^je «> > takoj bazilej tudi duhovnih in prihiteli na 11 * mpta pomagaj, »dne funkcije, nikjer pa ni re-^ nesrečnežu, k. je klical na jmmrf. 'eno. da je imel kakšne civilne ^k^^ ^^ naloge • lahko je bil tud, član ro- ki je zak.lo ustavil kn 'Vj, lovnega sveta ln naravno je po- da ga takoj ^jejo vl^n^ javU skupščinah. }n\t,,M« JSTitt SL5j5r Ar^rrrje m. s bazileja v junaški dobi vod- na je bila tudi tekoj poUega itvo svobodnega tjudstvs in bazi- pričela zasledovati mor Ica, tod. ej ie bil vojaški glavar, sodnik doeedaj ga še niso n veliki duhoven. Tucidid tudi Morilec zapušča tnkaj ženo >n l»išet da je bila stara grška bazi- ^t otrok. Bil je grajen kralje-eja "pMtrike', to je vlada, ki je vt4 pesebno še hvalil sedenje. izvirala i* zadrug. ga regenta Aleksandre in sc i ju še v polni sili, ven- le gre. m j Aleksander baje n«J-W se ie pojavili elementi. W bolj ljubi o^ebe takega karakter-jo pričeli izpodkopavaii Oče-U. ki so pripravljal n»Uke^-,sUo pravo in dedna pravica ^ |Vjunalki"dobr grškega naroda) Ječkral iz»«U, da torej vidimi stero rodovinsko[srbijo in da ko m oržmka. >a oritanizaelB .1! KO se so| tovsko m wuu. r------T |'fTT- - - , „ . .. trnk sta ustvarila razmere, ki *o ptiakušal nit. v MH,,.)". omogočile, de se je 4 v gotovih U^nr i -litinah nakupičilo b(»gastvoj,«kc. V vsled česar je naraščal vplih teh "Plani..™. rodbin nad drugimi in nad za- ma je b,I nekje .z Bosne ln K « drngo samo. Ko je bil ir.najden mlad pobegnil v Hrbijo. kjer je knsr, je vpliv boga.tva prelw-ilUtvrl dslje česa. vm drugo Zdenarjem vred i« -c| fefcoH, 2 Izjavili dolgovi in »užnji vrste ju da zopet enkrat s/^ugovori jo o svojih-prav | nih zahtevah in bližajoCi se zmagi pravice nad krivico. Razreduo zavedni delavci se zbirajo ua ta dan, da pokaiejo pravo pot ouim delavcem, ki še sedaj omahujejo ln eg ie ne rndrejo odločiti, katera pot je prava za delavca. Z mani-festadjaml agitlrajo zA svojo or ganiaacijo, ki ae vedno bolj širi me^' ljudskimi mašami kljub na> aprotstvu od strani delavskih so vražnikov. Armada razredno za vednega delavstva se množi od leta do leta in prepričan sem. da nc bo dolgo, k«i ae bodo delavci vae-ga sveta združili, podali si roke n enkret za vselej obračunih m svojimi izkoriščevalci Tcmn nam e priča zgodovina, ki je najboljša učiteljica narodov/ Delavec, najkoristnejle bitje ne avetu, katerega rokp jc zgradila krasne palače, velikanske parni-ke, lokomotive, tovarne, katere-g» roka je napolnila blagajne multiroiljonarjev, katerega pridna roka živi eeli svet, je *edaj brez-praven, vatiran, preganjan. Odrekajo mu še te previce, do katerih j, upravičen slehcrni^vek ki j, svojim delom koristi člof^kl družbi, datiran In preganjan je od onih, ki so odvisni od njegovih rok. Zatiran in preganjan je od onih, ki bi ae morali zahvaliti njemu ta vae, ker imejo. Mesto kruha mu podajajo kamen, meato pJf če ga preganjajo, kot ^J«™^ ;, iffooa delavstvo ne sme skloniti Moje glave in obupati, ampek ze- m* T* avitvo. — Za dpbcr pri M ne bo Ijenti. — 1» zek prea odbojr: L. T K || _ Vlrden, Društvo "Ro- doljub" št. 44 "Slovenske svo bo domiselne podporne zveze1' je na redni društveni seji dna 18. aprila t. I, vzelo v pretres, fdru-lit veno pogodbo in pojasnilo gl. odbora S8P2 o vsrokih, sakaj je glavni odbor zavrgel zdru*itve-ni načrt in pogodbo, ne da bi j predložil članstvu 8SPZ na ej foo glasovanje, i Kakor ae razvidi iz zapisnika zadnje gl. »eje gl. odbora 8SPZ gl. odbor ne vpošteva enakoprav: nosti članstva naše organizacije in gl. odbor hoče Wti absoluten gospodar nad Članstvom cele or-geuizacije, katera šteje okrog Šeattlsofi članov. — ;VH Društvo "Rodoljub' »t. 44 "Alovenike avobodomlselne peni pome zveze' odločno proteatira proti takemu postopanju gl bov£ ker je navrgel združitveno pogodbo in ne predložil Ište «an-atvu na splošno glaaovauje. Društvo "Rodoljub" št. 44 od ločim zahteva, da gl. odbor HMPZ takoj in brez odloga predloži združitveno pog«»dbo članatvu na splošno glasovanje, da se 'Jen-stvo samo izreče, ali je za zdni- lite v ali proti nji. f „ K« društvo 44Rodoljub' št. 4« ssrz k* |Uj. in blag j ■■■■■■Mb; ge l.l-SHli ne dolnjo pop." I Hil je tudi čkin društva nir" št. 57 HSVJ Do. b.l 67 •'•V POTREBUJEMO DELAVCE ZA DELO WW 'PARNI LOPATI V KA-MENOLOMU IN WlOOE DELAVCE. DOBRA PLAČA. V .užnost, a {mzneje ^ prodajali ^ 22, neke •rbske o gani ^K^ tudi doljiikeT brtU* iH S&w nrku' - .......rodne brate, m. prišlo je de tega. da ao bik cele lbinc zaaužajene rodi daJgov.. in dobivanje bogastvo je po«tai [la najlepša čednost ln stara «m-vila zadruge ao ae zae^tevela * namenom, da ae opraviči rop. Manjkalo je eetno še ene inMlto-»*ije. kater* bi bila zaščitila ne Ab0n«ODiri OD sa»wpa vsa diutbe »a j« *«majs bttre te eeee pmhrbeti se psrobrrnlt »I e4tediU » krsj. prMkrbiiso vs« tudi vste sorodnik t »a starega kraja v Ameriko. Vaa N fejoje tatee te bresptatee. ; . K* ; UM KRON ZA UM 1 NEMETH STATE BANK m m. trn ME *** rm. / m Itev fvm* 9» T« M RaraMte eg pa knjige VaHol S. M. r. J. Ma pal knjig, kakor lnt>< « 'ftjOi KAMOtotnm w pojjjsilo. «a ogteaa ea odgove«! le oe^ vatel eaml Ml no epgtjmMit A® W»7 Ho. rtOSVBTA E B JU- 7 GOSLAVIJE. MALI OGLASI "Tu je mošnjiček!. . . Nu, dobro!" r®«« ata n-«-. "Kje pa m prstani T V jednem izmed njih je bil kamen, vreden dvajaet goldinarjev/' '' Po/vabila »ve mu ga sneti!" odvrne Kozam 4 'Da bi vaju vrag pobrali? Samo jaz naj bi i-mei vae ua skrbi! Pozabila rta ne prstene!. .J Le-leta kakor psa r f r ' v.^i- 1 "Pasa vrnite oče in poglejte!" zamrmlja I lam i jen. '/ « ' V "lafeta lopova, dragotine zamet ujeta. Staremu očetu delata krivicof Oj takšna ainoval Da bi se ne bila rodila! Brez mojega blagoslova umrje te. . ." Kmitie nekoliko pridrši konje. Pojdite semkaj!" zakliče Kmitie ter pridrži konja. , 'Ali znate pol k šlezski mejit" vpraša Krniti« "0, znamo, zuamol" odvrne starec. "Ali.Avcdov ne srečamo na poti?" "Ne, rqdi tega, ker stoje vsi pod Cenatoho-vem. . . Samo kak posameznik bi se znal še dobiti, kar pa le Bog daj!" / Nastalo je molčanje. "Torej vi ete služili Kukliuovskemu?" "De, stopili smo v njegovo službo radi tegs, ker smo hoteli služiti vam v slučaju potrebe. In res je priilotako." Zato dobite od mene bogato nagrado. . . Jaz nisem pričakoval tega od vas." ? V Med tem jim pretrga grom topov daljši razgovor. Za trenutek pozneje so ae streli še podvojili. Kmitie vatavi konje ter poaluše. Zdelo se mu je, da je rezloČeval grom trdnjavakih topov od švedskih radi tega zapreti a pestjo sovražniku. "Streljajte, le streljajte!" reče. "Toda kje je veš največji topT' Zgodp.vtnaki .-roman*'. POTOP i—......te........siaess............. (Nadaljevanje.) Medtem ao ae napela Karitieu žile na čelu, oči io ae mo zeevetiie v temi kakor dve zvezdi, takšno koproeoje po maščevanju ae je odbijalo i njih. j To, kar je sklenil aedaj, bila je norost, ki bi ga la- j f hko do vedla v »m rt. '• ' -MRSi1 '. Toda kaj, as j ae je akladalo v njegovo Življenje iz dolge v rute takšnih noroatij. Bok ga je zelo skelel, da se je večkrat nehote potipal z roko zanj; ne glede na to pa je mislil na Kuklinovokega Cet ; bil pripravljen čakati ga. bodisi do jutra. "Cnjter reče neposled, "ali ga je Mueller res pozval t" "Ne," odvrne etorfe. "To sem si jaz nalašč lltfMil. da sem imel z drugimi lažji posel. Peterim J ki bili mi trije težko koe, zlasti ker bi utegnil kdo sakričati." "To je prav. On ae vrne aemkaj ali sam, ali pa v družbi. Ako bo ž njim večja družba, planite vi takoj po njej, njega eamega pa prepuetite menj . . . Potem pa na konje ... Ali imate eemo-k rese t" "Jaz ga latam," odvrne Kozma. "Daj ga sem. Ali je nabitf" Da." "Dobro. Ako ae vrne sem, iakrat takoj pri vatojfti planite nadenj ter mu, bodisi tudi s kapo zatlečite usta." "Kakor ukažctel" odvrne etsrec. "Dotlej pa dovolite, da te preiščemo. Reveži ao..." Po teb besedah pokaže na trupla, ležeča na // /gjfigL ; "Ne! Bodite pripravljeni. Kar najdete pri Kukltrovskemu. to bo veše." *' Ako ee vrne sam,'' rele starec, "takrat se ne bojim ničeaar. Stopim za vrata in, ako bi kdo iz tabora aemkaj doapel, mu porečem, da jc polkovnik prepovedal vetopiti .. ." "Dobro! Čuvaj!" Za skednjem se oglaai konjski topot. Kmitie vstane tere vstopi v aeneo pri eteni. Kozma in Damijan zavsameta proetor pri vhodu, kakor dva jMŠka, ki Čekata podgano. £ f "Sam js!" reče starce ter si mane roke. "Ds,aam!" ponovita sinova. , "Pridi ven kateri, da mi prime konja!" se oglaai glas zs vratni " ' i * Starec poskoči urno ter zdi rja ran. Nastane j za trenotek tišina, na kar začujejo prežalei v sked- \ njo naslednji razgovor: \| . 1 "To si ti. Kimličt Kaj za zlodja! Ali ai zbe-suil ali znorel T Noč je . . . Mueller že davno epi . . . Straže nikogar ne spuste ter pravijo, dasod omlot nI odšel noben častnik! . . . Kaj jc to t" V "Častnik vas laka tnkaj v skednju. Prijesdil je takoj po vgšam odhodu ter pravi, da vaa je zgrešil na poti • . . Torej čaka!" t "Kaj pomeni vse tot A jetnik f" S* 'V^isL* - ; ■■ >rh: | V^V^j Vrsto zalkripljejo in Kukiinovaki vstopi ie skedenj, toda prodno preetopi par korakov, igra-bijo ga želesne roke za grlo, da id mogel zakričsti. Na to ga podereta brata na tla, poklekneta mu na prai in kakor bi trenil mu zamašita usta. ; Sedaj jfristopi Kmitio bližje, posveti mu s onteiom v oči In reše: "Kj, to je gospod Kuklinoveki! . . . Sedaj Imam pa jas s teboj govoriti." v Polkovniku se oči zalijejo s krvjo, tako js bil osupsl. ' * sleci ta ga in na tram I njim!" aapove Kmitie Kimličem. ';t. N Koama in Damijan urno seieta po njem in čez P nekoliko minut je Kukiinovaki vieel na onem tre-I ' mu. kjer je všael prej Kmitie. p "N'n, kaj, gospod Kukliuovski, kdo je aedej bolji, ti ali jezt" vpraša preairljlvo Kmitie ter «e IMme te bok. {* * Po teh beeedah vsame goreče omelo ter ae mu pribllša. 1 '*Tvnj tabor je komaj za atreljaj oddaljen, čemu ne pokličeš svoje lopove t Tvoj švedeki poveljnik ni tfgleč, U pa viaiš tu na tramu, na katerem si h«tel poprej mene peči . . . Spoznaj torej Kmiti-me h Kosmn In Demijenu. "Na konje!" sakriči ter odide la skednja. Pol ure poanej so ae le nahajali štirje jasdeei ne tikem. prasaem polja. Sveži jutranji »rak je hladil njih«ve vrglo glave Kmitie jo jezdil spre-dal kimllči pe aa njim Oni ao er potikaam raago-varjali ««ed aeboj. aa pa je molčal, ali Imljo. molil Jutranjo molitev, kar ee je imelo le kmalu evitati. Med tem sa je ispeemenil tik ra»govor med očetom ia aiaovoma v glaeaa nrsiir. MOŽKE DELAVCE pri izdelova nju klobas in salame. Dobra j>la če, atalno delo ^ v \ —. 1 AOAR PROVISION 00.,