Štev./Nc
april /aprile 1993
letnik / anno III
TI IN JAZ, VI IN MI
Če bi bil človek samemu sebi dovolj, bi mu zadostovala ena sama beseda: jaz. Srečko Kosovel pa je napisal: "v svet pelje veliko poti in vse te poti skozi moje srce."
Vsak izmed nas je središče svojega osebnega sveta. In med vsemi središči je prepleteno brez števila vezi. Vse skupaj pa sestavlja središče na višji in vse višji ravni.
V	tej številki Portorožana sta dva uglašena na zgornje misli. Prvo se nanaša na nas, na notranjost tega središča, drugo na naš pogled navzven in na naš posluh na tisočera odzvanjanja med bližnjimi in bolj oddaljenimi osebnimi svetovi.
Če je treba karkoli urediti ali če je kaj narobe, pa si želimo, da bi bilo drugače, nemalokrat slišimo: "Kaj pa bodo rekli turisti?" Kot da bi bili oni merilo za odsev tisočerih nadrobnosti v našem vsakdanjem življenju.
Zdajle, ko se pomlad razcveta, slišimo "Očistimo okolico svojih domov in kraj, da bo vse nared za obisk gostov." Kot da nam je predvsem mar, kaj bodo drugi rekli ali mislili o nas. Tudi to ni nepomembno. Toda, ali ni bolj prav, da v prvi vrsti zaradi nas samih, za naše boljše počutje, poskrbimo za olepšano podobo, za dobro preskrbo, za človeško tople odnose v medsebojnih odnosih? Nam gre res le za zunanjo podobo? Da bi bila ta zunanja podoba odsev nas kot osebnosti, naših pogledov in želja? In predvsem naše notranje potrebe, da bi si ljudje urejali svoje življenje in vse, kar nas povezuje, da bi bili kot posamezniki čim bolj zadovoljni?
V	taki ali drugačni obliki pogosto slišimo, da smo Portorožani bolj kot drugod odmaknjeni v parcele svojega zasebnega sveta. Živimo in hodimo drug mimo drugega, vse preveč smo drug drugemu tujci v hiši našega skupnega kraja. Za to je mnogo objektivnih razlogov. Prišli smo večidel iz različnih krajev. V nekaj letih ali desetletjih se še niso dovolj utrdile skupne korenine in naši odnosi so večidel na stopnji samozadostnosti. Človek pa je bogat toliko, kolikor je kot osebnost središče svojega mikrosveta povezan z drugimi. Njegov kamenček je sestavni del mozaika kraja. Celovito podobo pa mu lahko daje le ubrana razporeditev v prostoru, v pestrosti stikov, ki mu pravimo življenje.
Mnogo je mogoče narediti, da bi fcil ta mozaik našega kraja in ljudi, ki prebivamo tu, vsebinsko čim bogatejši, eden izmed drobnih poskusov je tu zamisel, da bi pripravili večkrat "druženja" Vseh, ki jih neti želja po spoznavanju medčloveških vrednot. Zato v tej številki poskus, da bi se kak lep majski dan skupaj podali na ogled mikavnih krajev širše okolice. In ob tem skušali primerjati zamisli, iskati načine, da bomo bolj vedeli, kdo smo, kaj smo in kaj hočemo. Nazadnje je odgovor preprost: radi bi, da bi si bili z ljudmi, ki se kot sosedje in krajani srečujemo, prijetni sopotniki na ladji našega krajevnega vsakdanjika.
Gustav Guzej
OLJČNO OLJE ZA SPOMIN
"Leto turizma, ki so ga letos razglasili v Sloveniji, je samo še ena farsa več", je na svojem pičlo obiskanem, a zelo zanimivem predavanju konec marca v krajevni skupnosti Portorož rekel dr. Janez Bogataj z Inštituta za raziskave in promocijo kulturne dediščine Slovenije "Mlaj". Predstavil je študijo, ki so jo lani naredili na inštitutu "Mlaj", o novih možnostih in pristopih za turistično delovanje in življenje v občini Piran - o dediščini kot izzivu.
PORTOROŠKA MASKOTA
% Inštitut "Mlaj" za Portorož predlaga uvedbo maskote: portoroškega vrtnarja Keka z vso njegovo družino. Vrtnarska družina bi bile žive osebe, imela bi svojo vrtnarijo, svoj cvetličnjak; skratka: ukvarjala bi se z vrtnarstvom. Maskoto bi lahko aplicirali kamorkoli: kot lutko, v reklamnih gradivih... Vrtnar Keko bi lahko npr. pred hotelom z vrt; nico pozdravil prihajajoče goste, s svojim vrtnarskim vozičkom vsak dan obhodil Portorož...
Še posebej zgovorni so bili diapozitivi, ki so jih etnologi posneli po vaseh, v zaledju slovenske Istre. "Pozabili smo, da ima obalni ambient še svoje nadaljevanje izven obmorskega pasu, ki bi ju bilo treba povezati. Za istrske vasi je značilno propadanje; to je dejansko prostor, ki se ruši, kjer dediščina umira.
Ob gledanju fotografij propadajočih portalov, starih, kamnitih istrslah hiš in štern, neurejenih zapuščenih dvorišč zatrpanih z odvrženimi predmeti in nesnago, na staro avtomobilsko razbitino, v kateri je lastnik improviziral kokošnjak, se odpre pogled na najbolj problematičen in zanemarjen del Slovenije. "Začeti je treba čistiti dvorišča", je preprosto povedal dr. Bogataj. Doma smo "šminkerji" in se ne zmenimo za dediščino okoli nas, ko gremo v tujino pa
znamo te stvari poiskati in si jih ogledati.
"Dvorišča moramo pospraviti zaradi i nas» fasade moramo urediti zaradi f nas...," pravi dr. Janez Bogataj
Tudi gradbeni posegi v prostor so dostikrat kričeče vpadljivi in se bijejo s prvotno arhitekturo in ambientom. Za takšno stanje je kriva neosveščenost lastnikov, ki ne znajo,ceniti, kar imajo; pa tudi tako imenovano spomeniško varstvo s svojim uradniškim odnosom ni pri tem mnogo pomagalo.
Primer, kako ne znamo turistom ponuditi naših izdelkov, je oljčno olje (oljčno olje je pristnejši izraz za olivno olja). Oljčnega olja, preprosto ne znamo tržiti: prodajati bi ga morali povsod - na stojnicah ali v muzejskih zbirkah, tudi v ličnih stekleničkah kot spominček iz naših krajev. Propagirati bi ga morali kot olje z zdravilnimi učinki, ki jih tudi v resnici ima. Enako bi lahko tržili morsko sol - kot blagodejno kopel bi jo moral tako rekoč vsak turist odnesti domov.
In kakšna naj bo prireditvena podoba? Prireditve so namenjene I domačinom, žele nato vsem tujcen^ kar je pomemben premik v dojemanju tur! izma. Neptunov krst oz. predaja Neptunove zastave bi lahko bila ena nosilnih portoroških prireditev. Treba bi bilo izbrati tiste, ki so vse občinskega pomena (ki tako rekoč nosijo občinski žig, ki ga ne bo mogla dobiti vsaka gasilska veselica).
Skratka: naučiti se moramo svojo dediščino tržiti. To, kar imamo - in tega ni malo - je treba znati prodajati. Če od dediščine ne bomo živeli - če jo, kot se v modernem jeziku reče, ne bomo znali tržiti - bo propadla!
Livija Sikur Z o rman
NASA ANKETA - NASA ANKETA - NASA ANKETA - NASA Zakaj smo dolžni urejati Portorož?
Dostikrat, ko gremo mimo neurejene zelenice, ko hodimo po umazanem pločniku, .ali se spotaknemo ob odvrženi odpadni predmet ali pa, ko se naš pogled zgrožen zazre v odpadajočo fasado, zanemarjen vrt, divje odlagališče odpadkov, razbito obcestno svetilko, polomljeno klopco (seveda bi z naštevanjem takšnih malomarnosti lahko napolnili celega "Portorožana") si pri sebi rečemo: "Kakšna svinjarija! V Avditoriju so seminaristi, sami ugledni ljudje, turisti že prihajajo - kaj neki si bodo mislili o nas, ko bodo vse to videli!" Kot da je vseeno, kakšen je kraj za nas, ki tu vedno živimo, kot da ga je treba urejati le zaradi drugih. Zato smo nekaj Porto-rožank in Portorožanov povprašali, zakaj smo dolžni urejati naš kraj in ali smo ga sploh dolžni urejati. Kdo je torej tisti, ki naj ekrbi za Portorož?
MARIO FAB RIS, 47 let, šofer s Šentjan: Ali smo dolžni urejati Portorož? Pred približno 20 leti je tajnik KS Portorož imel na "razpolago" dva pridna delavca, ki sta urejala pešpot iz Portoroža na Senfjane. Kar pet jih je bilo, pešpoti! Urejene so bile zelo lepo. Naša KS pa se danes zanima za vse kaj drugega... Še danes so žive priče, ki bi vam
o teh poteh kaj povedale. Zakaj urejati? Najprej zase, potem za kraj in ker je kraj turističen, kraj urejamo za turiste. Kdo naj bi urejal kraj? Vsak zase pred svojim pragom, zato, da pokažeš, kdo si in kakšen si! Kjer je svet skupen pa morajo seveda to urejati drugi, občinske službe npr.
[Xjr3 Dalje na 3. strani
NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRA Kako se je rojeval novi Portorož
Pol torož ni pristanišče rož, ni kraj elitnega turizma, pač pa "Porto-betou", skupek hotelskih stavb, kraj brez duše, je pogosto slišati. Aihitekturni videz Portoroža je pogosto tarča kritik poznavalcev in nepoznavalcev zapovedi urbanističnega načrtovanja. Kaj pa o tem pravi Ana Jontez Mihevc, žena arhitekta Mihevca, ki je pravzaprav oče današnjega Portoroža.
Poi torož pozna v dušo, bi lahko rekli, saj so načrti nastajali pred njenimi očmi, sodelovala je pri pogovorih o novem mestecu, spremljala rekordno kratko "rojstvo" mondenega mesta. "Pri snovanju Portoroža je mož upošteval zapovedi modernega življenja, toda pri tem ni pozabil na elemente tukajšnje arhitekture. Upošteval je krajinsko aihitekturo, mediteransko kulturno nastajanje kraja ter zgodovinske posebnosti krajine. Tako so, denimo strehe pokrite s korci, da jih ne bi odnesla burja, na oknih so polkna, da lahko z njimi gostje naredijo prijetno senčico in da burja z njimi ne ropota kot z "roletami". Pri svojem delu ni uporabljal, denimo, brušenega marmorja, saj tukajšnja arhitektura ne pozna tega elementa."
Načrti so bili drugačni
Portorož je danes turistično mesto, ki se ga še iz boljših časov drži etiketa množičnega turizma. Toda ta kraj je nekoč slovel kot elitni kraj za goste dunajskega dvora. Nekateri so prepričani, da bi brez obnove v sedemdesetih letih ostal provincialno, ribiško mestece in da bi sčasoma izgubil utrip turističnega naselja. In kakšna je bila pravzaprav vizija arhitekta Mihevca, kakšen naj bi bil Portorož, če bi v celoti uresničili njegove zamisli? Že od začetka so bile drugače zastavljene in daleč od današnje podobe mesta, nam je v svoji hiši Med vrtovi pripovedovala Ana Jontez Mihevc. Po njegovih načrtih bi bil Portorož
turistično mesto za elitne turiste. Slovenska obala je premajhna, da bi jo lahko razprodaj ali. Lucija, ki je včasih hranila Trst, bi ostala naravno zaledje mesta, ljudje bi pridelovali naravno hrano za turiste, otroci bi se izobraževali za turistične dejavnost,... Blizu mu je bil grški model turizma. Pa so začeli z avtobusi voziti množice turistov, nato so prišli še avtobusi z delovno silo ..."
Prvotna le delno uresničena zamisel: Portorož naj bi v središču imel več velikih stisnjenih hotelov, v njih sobe s pogledom na morje, pročelja toplih zemeljskih barv, temno rdeče, rjave, da so od daleč videti le bela polkna in bele čipkaste ograje, naokoli pa zelenje. Cesta naj bi se s tranzitnim prometom vred izognila centru Portoroža.
Najlaže je kritizirati
"Cesta skozi mesto je bila mišljena kot promenadna pot. In zato v mestu ne bi potrebovali pešpoti. Ob morju bi morale biti le plaže, po katerih pa se tudi sicer ni mogoče kar tako sprehajati. Najlaže je kritizirati. Ne razumem mladih, ki bi želeli za kraj nekaj narediti, pa ne vzamejo v roke starih načrtov in v njih poiščejo kakšno pametno misel in jo oplemenitijo," nam je pripovedovala gospa Ana, tudi arhitektka, ki ji je ljubezen do tega dela ostala prikovana v srcu. Prepričana je namreč, da bi se za študij arhitekture ponovno odločila. Kako se je odločala za ta poklic? Dobro je risala, rada je potovala in gledala okoli sebe, uživala v lepoti. To še zdaj rada počne: lepota, pa naj bo utelešena v glasbi, lepih slikah ali v naravi, jo pomirja, ji vrača energijo. Vedno jo je mikala svoboda ustvarjanja, saj je po naravi svo-bodomiselen človek.
Kot človek z močnim estetskim čutom se v odboru krajevne skupnosti trudi, da bi vsi skupaj živeli v lepšem, bolj urejenem kraju. Začeti bi morali že pri malenkostih, pravi. Pa kaj ko pogosto naletijo na zaprta vrata, na visok zid, ki se ga ne da zaobiti. "Čutim nekakšno nemoč. V krajevni skupnosti se včasih dogovorimo za nekatere pametne poteze. Običajno pa se izkaže, da je to povsem nepomembno. Odloča se drugod. No, pa obupati vendarle ne mislimo."
Ribe so jim smrdele
Ana Jontez - Mihevc je Ljubljančanka, toda v Portorožu je zdaj - po tolikih letih skupnega življenja s tem mestom in skupne rasti - kot doma. Ljubljane ima kljub obilici kulturnih in umetniških dogodkov, ki jih tu pogreša, dovolj že po nekaj dnevih. Ljubezen do tega kraja je najverjetneje prevzela od pokojnega moža, ki se je rodil v Trstu. Njegovi prijatelji so se pogosto čudili navezanosti gospoda Mihevca na te kraje, češ kaj te pa vleče tja doli. "Ob morju ne kuhajo žgancev. Obala jih zato ne zanima, pa še ribe jim smrdijo," je znal reči človek, ki je med prvimi začel urbano urejati obalna mesta, nam je pripovedovala gospa Ana v svoji sprejemnici, ki jo krasijo mnoge podrobnosti, priče njenega in moževega ustvarjalnega duha, v fotelju s pogledom na morje, s pogledom na savudrijski polotok, ki je bil v načrtih njenega moža rezervirana za portoroško plažo. Zdaj pa včasih prav s strahom gleda na drugo stran morja in le težko sprejema vse to dogajanje okoli meje med novima državama.
Sijan Pretnar
KDO JE KDO V LUCIJI - KDO JE KDO V LU V ZDRAVSTVENEM DOMU LUCIJA
Po novih predpisih o zdravstvenem varstvu je naj pogled še posebej obrnjen v zdravstveno službo. Ko se odločamo, h komu bomo hodili po pomoč ob zdravstvenih tegobah, smo pred težavno izbiro, saj premalo vemo, da imamo v našem zdravstvenem domu zelo dobro zasedbo zdravstvenega osebja. Na posebno željo nekaterih občanov tokrat predstavljamo kdo je kdo v našem zdravstvenem domu. SPLOŠNA AMBULANTA LUCIJA :
spec.splošne medicine: Franjo Cnranović, dr.med., Marija VuČko, dr.med. Zdravnik splošne prakse: Peter Bossman.dr.med., Maja Sodja, dr.med. medicinske sestre: Majda Drenik, Alenka PijaŽa-MikeliČ, Sonja Terčelj, Zdenka Čelhar, Tatjana DroŽeta, Marija Celeč, Ruža Kavftek OTROŠKI DISPANZER LUCIJA:
spec.pediater. Zvezdana Rostan, dr.med., Livija Sabadin, dr.med. Višja med.sestra: Mojca štefanič medicinska sestra: Irena Varnftak, Alenka škerjanc DISPANZER ZA ŽENE LUCIJA:
spec.ginekolog-. Peter Naumovski, dr.med. VMS: Marija Planine DISPANZER ZA MLADOSTNIKE :
spec.pedopsihiater. Milojka Pavletič-Kopilovič, dr.med. specializant: Ali da Mažer, dr.med. psiholog : Irena PrelovŠek-Faganeli VMS: Dragica Blatnik
LABORATORIJ LUCIJA:
ing-. Dušanka Gaj&t, lab.tehnilr. Nada Kokalj, med.sestra: Dragica Marčič
PATRONAŽNA SLUŽBA :
VMS: Anica Hočevar, Mihaela Praprotnik, Alenka Sukič in Julka Križ-man, Mirjam Glažar
ZOBNA AMBULANTA ZA ODRASLE LUCIJA:
Sanda Marc, dr.stom., Vesna Škorja-Sorič, dr.stom., zobne asistentke: Jelka Vidmar, Miranda Pačelat, Ortodont spec.ortodont: Mirjana Babič,dr.stom. zobna asistentka: Vera Regent, zobni tehnik: Irena Petrinja ZDRAVSTVENA POSTAJA SEČOVLJE:
Zdravnik splošne prakse: Olga Šinkovec, dr.med, medicinska sestra: Ana Hrvatin
ZOBNA AMBULANTA ZA ODRASLE:
zobozdravnik. Valter Barkovič, dr.stom., zob.asistentka: Gracijela Frfolja zobni tehniki: Andrej Sede j, Tadeja Rozina, višji zobni tehnik. Nela Tomi-janovič
ZOBNA AMBULANTA ZA ODRASLE SPLOŠNA PLOVBA PORTOROŽ:
zobozdravnik-. Katica Alič, dr.stom., zob. asistentka: Neva Drožina zob.tehnik. Miljana Deržek
ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA OŠ LUCIJA:
zobozdravnik. Samo Somrak, dr.stom., zob. asistentka: Brigita Vodopivec ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA POMORSKA ŠOLA: zobozdravnik. Olgica Ž vab, dr.stom., zob. asistentka: Magda Burtina RTG tehnik ing. Lorna Lovrečič
MI MED SEBOJ
čestitamo
Slikarju Viktorju BIRSI z Ladjedelniške rebri iskrene čestitke ob njegovi 85.-letnici rojstva in 66.-letnici plodnega umetniškega ustvarjanja
sokrajani
Mariji SABADIN, Med vrtovi 7, želijo za osebni praznik še mnogo lepega in zadovoljstva
znanci, prijatelji in stari Portorožani
Družini G OLJA z Letoviške poti najlepše želje ob rojstvu njihove male punčke. Aji pa veliko veselja z malo sestrico.
ФФФФ
Ob lepem jubileju prisrčne čestitke Štefanu JERMANU s Stare ceste
sosedje, znanci in prijatelji
pohvalimo
Gospa Marica HERVATIČ 8 Šentjan je šla po sledeh Portoro-žanovega reklamnega oglasa in poklicala Stojana BOŽIČA, ki izdeluje okna, vrata, veradne iz aluminija. Nedavno nam je telefonirala v uredništvo in nas pobarala ali lahko pohvalimo obrtnika Stojana BOŽIČA za njegovo hvalevredno lastnost - (ki je veliko (večina?) obrtnikov nima) - da "drži" besedo. Ko obljubi - pride
zares in to točno ob uri, za katero se dogovori! Tudi njegovi izdelki so kot iz škatlice. Seveda lahko to objavimo, zakaj pa ne! Celo* \eseli smo, da lahko objavimo takšno pohvalo.
Uredništvo
OBJAVLJAJTE ČESTITKE, VOŠČILA, ZAHVALE... SVOJIM PRIJATELJEM, SORODNIKOM, ZNANCEM ... IN JIH NA TA NAČIN PRESENETITE IN RAZVESELITE! SAMO TELEFON ZAVRTITE (73-046) IN SPOROČITE BESEDILO, KI GA ŽELITE OBJAVITI!
KAKO BO LETOS S CVETENJEM MORJA?
Cvetenje morja ali mare eporco je prastari pojav. Z njim se srečujemo v stari bibliji, ▼ antiki, o njem govori Plinij st. na začetku prvega stoletja, medtem ko znanstveni zapisi za severni Jadran segajo v 18. stoletje, za Trst pa v drugo polovico 19. st.
Ta naravni pojav, ki ga imenujemo tudi želatinasto ali sluzasto morje, se pojavlja ciklično v skupinah po več let, kar govori za naraven vpliv klimatskih oceanografskih in celo kozmičnih dejavnikov.
Kaj je osnova cvetenju morja?
Enocelične alge, enocelične alge! Velike so komaj nekaj stotink milimetra, prostemu očesu nevidne, a ko se bohotno razvijejo in namnožijo, postane morje manj modro, zelenkasto in včasih celo rumeno-rjavo; tedaj je morje kalno, prozorno komaj meter ali dva. Tako nastaja pojav evtrofizacije kot posledica te prevelike bioprodukcije. Enocelične alge (rastlinski plankton) so namreč prvi in edini proizvajalec organske snovi v morju (ob zadostni sončni svetlobi in potrebnih mineralnih soli kot so fosfati, nitrati, pa še silicij in druge). To je hrana prvemu potrošniku, živalskemu planktonu a ta zopet hrana drugemu, tretjemu potrošniku in tako naprej do rib in drugih večjih živali. Vso to prehrambeno verigo, ko pogine, razkrojijo bakterije (po domače: zgnije) na osnovne sestavine (fosfati, nitrati in drugo), ki se kopičijo na dnu a tokovi jih porazdelijo proti površini, kjer so prepotrebne enoceličnim algam - tako se prehrambena veriga sklene.
Kdaj in kako začenja cvetenje morja?
Definitivnega odgovora ni, saj imamo več hipotetičnih razlag pa tudi "cvetenja"
niso enaka ne krajevno, ne časovno, niti enaka po samih povzročiteljih. Vsekakor pride v prehrambeni verigi do kvantitativnega premika nekaterih dejavnikov tako oceanografskih kot bioloških, Spreminja se ravnotežje celotnega ekosistema a posledice so nepredvidene.
Evtrofizacija narašča v zadnjih desetletjih vzporedno z rastočo industrijo, agrikulturo in turizmom. Največji posredni krivec je reka Pad s svojim porečjem, ki drenira vso padsko industrializirano nižino. Zdi se, da je vsako večje cvetenje morja istrskega in tržaškega akvatorija posledica velikih izlivov sili razlivov tega največjega sredozemskega veletoka, kar sovpada z manjšo slanostjo oziroma z lažjo oslajeno vodno maso najsevernejšega jadranskega akvatorija. V taki vodi se sicer lebdeče kremenaste alge diatomeje prično zbirati v niti, verižice, kepice s sočasnim izločanjem sluzi, da se na ta način drže v vzgonu in ne tonejo proti dnu. Tako nastajajo dalje večji aglomerati, na katere se lepijo razni tuji delci, detrit, planktonske drobne živalce, tudi nesnaga (človek!) in tako zaradi nastale večje teže tone na dno, kjer se počasi spreminja v želatinasto maso, ki porabi ves kisik in tako preprečuje vsako življenje na dnu (anoksija). Tista množina alg tik pod površino z veliko proizvodnjo kisika pa se zaradi mehurčkov le tega dvigne kot sluzasta, želatinasta masa. Vsa ta masa in prizadeto morje porabi ves kisik, kar uniči vsakršno aerobno življenje, morsko dno je mrtvo.
Zaščita
Želatinasta, sluzava snov kolikor je neprijetna na izgled in dotik, ni nevarna za zdravje - če ni v njej tisto, kar smo sami pometali v morje (smeti, fekalije, patogene
bakterije). Čiščenje teh želatinoznih mas je praktično nemogoče, neracionalno. Dobro postavljene mreže v veliki meri zmanjšajo širjenje teh mas na obalo - vendar ne preprečijo popolnoma. Končno moramo pribiti, da je informiranje javnosti o cvetenju morja pomanjkljivo, saj grre za naravni pojav, ki lahko pokvari poletni dopust tako kot - nepredvidljivo vreme. Cvetenje morja ni posledica onesnaženja morja, saj ga najdemo tudi na čistih obalah Ege-jskega morja.
In napoved?
Letos ni bilo mnogo snega, vodovje Pada ni visoko - to daje upanje, da se bo držalo morje tako kot lansko leto. Vendar je naše znanje pomanjkljivo in zato je vsaka resna napoved vprašljiva.
dr. Miroslav Zei
In še novička za vaš vrt
Tudi letos bo sejem rož v Marini Portorož, ki ga organizira Hortikulturno društvo Portorož. Obiskovali ga boste lahko 1. in 2. maja že od 9. in vse do 19. ure.
Želimo si lepega vremena, dobro ponudbo in zadovoljne kupce, ki bodo z veseljem posadili rastline in jih z ljubeznijo negovali vse do zime.
In še vabilo vsem, ki bi radi kakorkoli sodelovali s Hortikulturnim društvom, z nasveti, pripombami, akcijami, izleti..,, da nam pišejo na Obalo 16, Portorož.
Torej vsem veliko užitkov z naravo in če ne prej, se vidimo na sejmu.
Jasmin Vrhovnik
ИјР^ Nadaljevanje s prve strani Цј^
DRAGICA MEKIŠ-ĐAPA, 45 let, s Senčne poti, soc.delavka: Čistoča je pol zdravja, so nas učili že zgodaj. Urejamo sebe, svoje otročke, svoje stanovanje in seveda morali bi tudi svoj kraj. Mnogi to počnemo po svojih možnostih, nekateri pa še to ne. Kraj urejam najprej zase, zaradi svojega boljšega počutja. Res pa je, da ni važno, kdo kraj ureja - cilj mora biti urejen in čist kraj, še posebej, ker je na očeh mnogih ljudi -turistov. V Portorožu, oz. občini Piran pa že mnogo let prepuščamo nekatere zelene površine-parke v oskrbo krajanom, ki tem opravilom - tako ali drugače - niso kos. Gre za parke, ki so okoli stanovanjskih hiš. Pred nekaj leti sem se nazadnje trudila, da se v občinski odlok o urejanju okolja ta problem uredi, pa brez uspeha. Tako urejenost kraja prepuščamo (v določeni meri) ljudem, ki objektivno temu niso kos.
BORIS PUŠKO, mlajši Portorožan z Letoviške poti, Obrtni servis: Urejen kraj? Predpogoj: Vsak naj počisti in uredi pred svojim pragom, v svojem kraju pa skrbeti za čistočo in tako vzgaja svoje in druge otroke. Naš kraj ni tako čist in urejen kot bi moral biti tudi zategadelj, ker je precej prišlekov, ki se še ne čutijo "prave" domačine. Za ostale površine v kraju bi moralo skrbeti javno podjetje, pri nas OKOLJE. Ne prvi pogoj ne drugi še nista primerna, najbrž zato, ker še nismo "zreli". Najprej čistim in urejam zase, v drugi fazi pa za druge ljudi (vzgled) in pa za svoj kraj, za svoje mesto in tako za vse, ki ga obiskujejo.
ALBIN MIKLAVEC, 67 let, z Vesne, nekdanji vodja krajevnega urada: Svoj kraj moramo urejati za sebe in za turiste.
Vendar Portorož ne bo nikoli urejen, ker smo prebivalci prišli z vseh vetrov. Nekateri ljudje imajo radi urejeno okoli svoje hiše, potem pa smeti odvržejo na kakšen breg, samo da jih nimajo pri svojem domu! Javna podjetja bi že morala urejati kraj, vendar je to zmeraj tudi stvar pogodbe med občino in izvajalcem: tako ni nikoli povsem jasno, v kolikšnem obsegu mora na primer komunalno podjetje "OKOLJE" opravljati neko storitev. Komunalnemu podjetju je najbrž tudi vseeno, ker si vsi niso nabavili zabojnikov za odpadke in se tako izognejo plačevanju odvoza smeti, svoje pa odvržejo v tuje kante (kot je npr. na zgornjem delu Strme poti). Težko bo ljudi navaditi, da urejajo svoj kraj! Zanje bi morali organizirati izlet v slovenske vasi v sosednji Italiji, kjer živijo domačini in je zato tam vse urejeno. Kaj pa naše turistično društvo? To bi bila njegova naloga - zbrati ljudi, da skrbijo za urejenost Portoroža
MARICA HERVATIČ, 58 let, s Šentjan, upokojenka: Naš kraj bi morali urejati predvsem mi sami. Zaradi nas in zaradi tujcev, to je jasno! V urejenem kraju se vsak lepo počuti. Če imaš na primer lep, urejen dom, ti je tudi lepše, kot če imaš podrtijo. Moj dom je moj kraj, moj Portorož, ki ga jaz jemljem kot del sebe. V urejenem domu mi je lepo in ker je Portorož tudi moj dom, mi je lepo, če je urejen. Kdor svojo okolico ureja prisiljeno, se pozna! Ni isto ali delaš rutinsko ali iz ljubezni! Tudi tisti, ki ve, da bo za svoje delo na koncu dobil le nekaj "fičnikov", ga opravlja slabo. Najbrž pa ne bi zaleglo niti visoko plačilo. Treba je predvsem živeti s svojim krajem.
FRANKA KOVAČIČ, z Belokriške ceste, rojena Portorožanka, ekonomistka: Portorož je zadnje desetletje precej izgubil na
slovesu tudi zaradi neurejenosti. Premalo naredimo sami, zaprli smo se za svoje plotove in če je za njimi še kar urejeno, nas prav malo briga, kaj je pred našimi vrati. Sobodajalci bi lahko dali pobudo za organizirano urejanje kraja. Seveda pa bi morali tudi drugi narediti svoje. "Lepo okolje -dobro počutje" naj bi bila naša deviza."
MARTA ČEMAŽAR, Pod anteno 24, mlajša upokojenka: Za lepšo podobo Portoroža bi morali še mnogo narediti. Središče Portoroža je še kar snažno, za njim pa je na ulicah in okoli hiš veliko nesnage in ropotije. Mnogo bi lahko naredili sami, vse premalo pa naredijo za to tudi tisti, ki so za to poklicani in plačani. Nekdo pa bi moral biti, ki bi občane povezal in jih organiziral. Žal tega "nekoga" ni čutiti. Po naravi vsak raje živi v urejenem okolju, rad se pa tudi postavi pred drugimi, da ima lepo snažno pred vrati in za njimi.
MILAN DOMIO, K Stari cesti 1, upokojenec: "Veliko bi še bilo treba narediti. Središče Portoroža je še kar čisto, okolica pa je potrebna velike in temeljite metle. Vsak naj bi čutil, da je dolžan pometati pred lastnim pragom, za ostalo pa morajo poskrbeti drugi: Okolje, krajevna skupnost, občina. To moramo narediti za sebe, pa tudi za svoj ugled."
ELVIRA C OLJA, s Sončne poti, gospodinja: "Ob nesnago se vsi spotikamo, zlasti nad vsem, kar je korak izven središča. Sami smo dolžni poskrbeti za čistočo pred svojim pragom. Vsak bi rad živel v lepem kraju in lepem okolju, zato moramo vsi skrbeti, da ne bo ostalo to - kar je zdaj žal prevečkrat - samo želja."
Anke tira Ji so: Gustav Guzej, Sij an Pretnar in Livija Sikur-Zorman
BRIDŽ -KRALJICA KARTAŠKIH IGER
Med 19. in 23. majem bo hotel Metropol vnovič prizorišče tradicionalnega mednarodnega bridž festivala. Že dvajsetič po vrsti bodo nafti najboljši bridiisti prekrižali miselna kopja z mnogimi slovitimi imeni evropskega bridža. V zadnjih letih v tekmovalnem smislu niti ne gre več za slučajne prebliske mnogih naftih talentov, temveč kar za kontinuiteto visokih uvrstitev na turnirjih srednjega evropskega razreda, kamor po moči nekako sodi portoroški festival.
Portoroški festival, ki je veljal za našega največjega še v bivši Jugoslaviji, ima bolj kot kak drug - vlogo kompasa našega bridža. Kadar je zanimanje za to igro s kartami upadlo tako rekoč na ničlo, je bil Portorož vsakič znova tisti, ki je združil naše najboljše igralce ter s tem praktično ohranjal pri življenju tudi igro samo. Za vse to gre zasluga bolj ali manj enemu samemu človeku, Marjanu ]eretiču (sicer dolgoletnemu vodji recepcije v hotelu Metropol, zdaj direktorju hotela Marita), ki je organizatorsko štafeto festivala prevzel še v sedemdesetih letih od legende našega bridža Milana Ivanuša.
Marjan Jeretič pred slavnostno proglasitvijo na enem od festivalov v bridžu.
Vzporedno z nekaj podobnimi festivali v Sloveniji je teklo tudi skromnejše klubsko življenje. V Portorožu se je tako neslučajno ohranil Obalni bridž klub, ki velja za enega najmočnejših v državi. Šteje blizu 20 aktivnih članov, najboljši med njimi (Jeretič, Pavlija, Kalebić, Godnjavec, Primožič, Lesnik itd.)f se kar upravičeno spogledujejo z visokimi uvrstitvami na bližnjem festivalu. Nemalokrat doslej so posegali tudi po nagradah.
Letošnji festival bo potekal pet dni, programi pa bo standarden. V sredo, 19. maja se bo pričel s turnirjem parov (Butler), v četrtek in petek bo moštveni turnir, festival pa se bo zaključil s parslrim Michell turnirjem v soboto in nedeljo. Med najboljše bodo razdelili več kot pol milijona tolarjev, pripravljenih pa je tudi več pokalov in drugih posebnih praktičnih nagrad.
Andrej Žnidarčič
ŠAHISTI PRIHAJAJO
Od 17. do 26. maja letos bo Portorož, kot v svojih najboljših šahovskih časih, gostil od osemdeset do sto izkušenih šahistov pretežno iz dežel Alpe -Jadran. Šahovsko društvo Alpe - Adria, s sedežem v Portorožu, pripravlja namreč odprti mednarodni turnir, ki bo potekal v Grand hotelu Palace.
ALPE-
- ADRIA Ai
ллл/\
juä" iCiHii
AVTOMOTO DRUŠTVO MPINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Autocamp Strunjan
zagotavlja v svojih storitvenih dejavnostih:
-	kvalitetno poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil B-f kategorije,
-	servisne usluge na vozilih "Zastava" in Volkswagen",
-	članstvo AMZ Slovenije,
-	kolesarske tečaje za učence osnovnih šol,
-	počitnikovanje v Autocampu v Strunjanu s turističnimi uslugami.
VSE TO PO ZMERNIH IN UGODNIH CENAH.
Za vse podrobnejše informacije kličite na telefon:
78-638 - recepcija.
RANA URA, ZLATA URA
Po letih tišine so ▼ lanskem maju morsko gladino ponovno vznemirila vesla piranskih veslačic in veslačev. Zahvala gre gospodu Dušanu Žerjalu, pobudniku oživitve veslaškega kluba Piran. Od njega je pred kratkim predsedniško mesto prevzel g. Danilo Daneu, sicer direktor Hotelov Palace.
Na letošnje prvo regato smo se odpeljali izpred zdravstvenega doma v Luciji. To nedeljo je res bila rana ura zlata ura, saj smo se vrnili, tako navijači kot mladi tekmovalci, z veseljem in kupom medalj. Med klubi kot so koprski NAUTILUS, izolski ARGO, reški JADRAN in puljski ISTRA, ki imajo za seboj leta trdega dela in veliko izkušenj, res ni lahko doseči uspehov, kot so jih dosegle naše deklice in fantje. Kar štiri zlata, dve srebrni in tri bronasta odličja so klubu prinesla 4. končno uvrstitev na regati v Omišalju na otoku Krku.
V klubu, kjer trenira 60 mladenk in mladcev starih od 12 do 15 let, so, vsaj po številu osvojenih medalj, veliko uspešnejše deklice, ki jih je, mimo grede povedano, v klubu deset.
Njihov tako lep uspeh je plod garaškega dela, saj so treningi 3,4 pa tudi do 5-krat tedensko, letno pa jih čaka 12 do 15 večjih regat, z manjšimi pa celo 20. Če bi imeli še kakšen čoln več kot le štiri enojce in štiri dvojce, bi gneča na treningih in vrste čakajočih na plovilo bile manjše. Pomagati bi jim bilo treba do novega plovila. Mimo grede - dvojni dvojec stane cca. 10.000 DEM.
Zoran Kozjak
In ker ni denarja za osmerce in jole, smo morali malo improvizirati...
PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH
Oljčne vejice za mir na svetu
Okoli dvesto lucijskih faranov je pomagalo svojemu župniku pri svojevrstni akciji. Zbrali in uredili so okoli 110.000 šopkov oljčnih vejic. Okrašenih z marjetico in napisom: "Bog daj mir vsem ljudem." V Avstrijo in Nemčijo so poslali okoli 35.000 šopkov, 3.000 pa so jih poslali zagrebškemu Karitasu. Ostale oljčne šopke so namenili župnijam v vseh treh slovenskih škofijah. Šopke so pošiljali brezplačno, prostovoljne prispevke, ki jih bodo s to akcijo zbrali, pa nameravajo
uporabiti za graditev nove cerkve.
***
Garaža atelje in razstavni prostor
Na Seči, od koder je čudovit pogled na eni strani na portoroški zaliv, na drugi strani pa na sečoveljske soline, živi in dela naš zanimiv krajan Habio Sorgo. Preživlja se s kmetijstvom, kot konjiček pa mu je v veliko veselje rezbarjenje in kiparstvo. V garaži svoje hiše si je uredil atelje in razstavni prostor. Spočetka je ustvarjal različne podobe iz drevesnih korenin, od tega je prešel na rezbarjenje in oblikovanje različnih lesenih figur. V njegovi hiši se radi ustavljajo mnogi obiskovalci in nekajkrat so mu za kiparske stvaritve ponudili kar precejšnje denarce. Gotovo bomo o tem našem samorastniškem kiparju še slišali, saj ga bodo predstavili tudi na koprski televiziji.
Gostinska delavka - športni pilot
Obiskovalci kafe-bar hangarju v Luciji radi prihajajo sem zaradi dobre postrežbe, pa tudi solidnih cen. Mnogi prihajajo zaradi zanimivosti, saj ko jim postreže VESNA ZORNADA lahko z njo izmenjajo mnogo besed o športnem letalstvu. Vesna Zornada je namreč ob delovnem času v baru, v prostem času najpogosteje na sečoveljskem letališču. Nad deset let je pilot športnih letal.
Včasih se s katerim izmed njih dvigne v zrak, da preskusi svoje sposobnosti, v kritičnih letnih časih pa na poletih opazuje svet pod seboj, če ni kje zagorelo. Nekateri hudomušno pravijo, da je Vesna Zornada babica-športni pilot, saj ima petletnega vnuka, ki je ponosen na svojo omico, ki se "sprehaja" po sečoveljskem nebu.
marini toliko plovil, kot jih je sicer sredi turistične sezone. Pravijo, da je v njej vse težje najti prostor in da je za priveze veliko interesentov iz bližnjih sosednih držav.
Več stvari privablja jahtne turiste v Lucijo. Eden izmed razlogov je ugodna geografska lega, še posebej pa njena urejenost, saj v mednarodnih jahtnih krogih velja za eno najbolje urejenih v Sredozemlju. Nedavno je bilo mogoče v švicarski navtični reviji prebrati laskav opis lucijske marine, da je sodobno opremljena, da je tu mogoče hitro dobiti vse potrebno za nadomestilo opreme, posebej dobro oceno pa švicarski jahtniki dajejo osebju, ljubeznivosti pa tudi kvaliteti, zlasti pa dejstvu, da je v marini poslovanje v več svetovnih jezikih.
Iz Lucije poroča Miloš Jovanovič
Cestnega zamaška ni več
Most na glavni tranzitni cesti skozi Lucijo so obnovili še pred rokom. Že 6. aprila so lahko promet spet preusmerili tako, kot je tekel prej. Čeprav so se nekateri bali, da pri prenovi mostu ne bodo uredili podhoda, se je vse le izcimilo drugače. Pešpot pod cesto je sedaj bolje urejena, kot je bila prej. S tem je kolikor toliko omogočen varen prehod pešcev z ene na drugo stran s cesto pre-polovljene Lucije. Še naprej pa bo treba misliti o koreniti rešitvi; bržkone do takrat, ko po tej glavni prometnici ne bo tekel ves
promet proti hrvaški meji.
***
Lucij ska marina kot sredi sezone
V prvi polovici aprila je bilo v lucijski
kavarna GALERIJA
v Piranu vam nudi sladice, frappe-je in koktejle, posebno izbiro kav, vina in veliko ponudbo žganih pijač.
OČI EVROPE UPRTE V PORTOROŽ
Si lahko predstavljate, kako je bilo, ko so med stotisoč kandidatkami izbirali deset najlepših in so te, kot švedske lepotice imenovane Lucije, prišle v Portorož? To se je zgodilo pred tridesetimi leti. Švedski dnevnik je tedaj razpisal natečaj za najlepše "deklice svetlobe". Urednik tega časopisa je bil pred tem v Portorožu. Njegove lepote in gostoljubje ga je tako navdušilo, da je obljubil Portorožanom, da se bo še vrnil, toda ne sam. In to se je zgodilo. O deseterici najlepših Švedinj in o njihovem obisku v Portorožu so pisali švedski, pa tudi drugi evropski časopisi. Lepotice so takrat obiskale razne kraje Šlovenije in Istre, ogledale so si seveda Postojnsko in Škocjanske jame, navdušila jih je tudi Lipica. Ni treba posebej omenjati, da jih je spremljala karavana novinarjev in da je bila to svojevrstna, zelo posrečena reklama za naše turistične kraje, še posebej za Portorož.
Zanimivo je, da se je nekaj teh lepotic pozneje še vračalo v Portorož. Mogoče se še zdaj katera izmed njih ustavi pri nas kot še vedno privlačna dama zrelih let v družbi svojih družinskih članov.	M./.
Švedske Lucije v Portorožu - dogodek v zgodovini našega turizma, ki ga je vredno omeniti.
(Foto: M. Jovanovič)
A PROPOSITO DELLA COSTRUZIONE DEL PALAZZETTO DELLO SPORT A S.LUCIA
Lodevole l'iniziativa di completare il Centro scolastico di S. Lucia con annesso nn importante palazzetto dello sport, assieme ad altri locali d'affari, r i vend it e, ecc.f questo impianto certa-mente sara'di grande importanza per le scuole di S. Lucia, come pure per i gio-vani sportivi e per tutta la localita'.
Pero', oltre che le lodi per l"impoitante investimento, non mancano delle critiche giustificate da parte dei cittadini ed in particolare da parte della Scuola elementare Vincenzo de Castro di Pirano - sezi-one di S. Lucia. Infatti gia' i genitori e gli operatori scolastici hanno preparato una petizione su come viene trascurato il ter-reno adiacente alia nuova costruzione: rifiuti di materiale da costruzione, un'auto-mobile abbandonata, la sistemazione delle strade e aree vicino alia scuola di lingua italiana e nelle stesse vicinanze del nuovo impianto.
I cittadini si chiedono se finalmente dopo le consistenti spese, verranno asfal-tati i tratti di strada che portano nel vici-nato e nella stessa scuola di lingua italiana. Sarebbe una grave trascuranza spendere tanto denaro senza dare un aspetto completo e decoroso alia nuova struttura e aree annesse.
On din a Lusa
NAŠI PRAVNI NASVETI
ČE UVAŽATE AVTOMOBIL, JE DOBRO VEDETI...
Z novim zakonom o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki je začel veljati 27. marca 1993, in odredbo o homologaciji vozil, ki je začela veljati 26. marca 1993, so nekoliko spremenjeni pogoji za uvoz tako novih, kot rabljenih osebnih avtomobilov in drugih vozil.
Omejitev pri uvozu ni, potrebno pa je pred uvozom oz. carinjenjem vozila opraviti homologacijski postopek, t.j. od pooblaščene organizacije oz. prodajalca -konsignatorja pridobiti potrdilo, da vozilo ustreza vsem slovenskim predpisom. V primeru individualnega uvoza vozila iz tuje države, boste takšno potrdilo na Primorskem dobili pri Inštitutu d.o.o. raziskovalna in razvojna dejavnost Koper, Šmarska cesta 4 (edini v Sloveniji bo opravljal tudi preglede dvo in trokolesnih vozil) in v Tehnični bazi AMZS Nova Gorica, Cesta EX.korpusa 48. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim, ker že kupljeni in iz tujine pripeljani avto ne ustreza predpisanim pogojem, zaradi česar ga je potrebno vrniti v tujino, svetujemo, da se že pred nakupom pri navedenih pooblaščenih organizacijah pozanimate in si priskrbite seznam slovenskih predpisov (tudi na carinarnici). Ob nakupu vozila v tujini je potrebno pridobiti ustrezne dokumente o homologaciji (pri proizvajalcu vozila ali pri njegovem pooblaščenem zastopniku).
-r——
11 JAVA	^
o
USTQE7MÖST1 VoZl L A
Швтггиг
Na meji morate avto prijaviti, pri špediterju izpolniti carinsko listino ter vozilo pustiti v carinskem skladišču, dokler pri pooblaščeni organizaciji ne opravite homologacijskega postopka in ne pridobite "izjave o ustreznosti vozila". Na podlagi pridobljene izjave se opravi carinjenje (pridobite carinsko deklaracijo), nato opravite še tehnični pregled in vozilo lahko registrirate.
Postopek uvoza je nekoliko enostavnejši, če vozilo kupujete pri domačem prodajalcu, ki se ukvarja z uvozom avtomobilov, kajti slednji bo opravil vse potrebno v zvezi s homologacijo še pred uvozom vozila.
Odvetnica : Vukica Jovanović-Krevatin
POSLANEC JE NA VOLJO
Se vtm idi, da ga oblast tam v beli Ljubljani preveč lomi in da nima posluha za nafte lokalne teiave, da niti ne omenjamo vaftih osebnih. Imate morda "falT dobro ideio, Id bi jo bilo treba spraviti skozi parlament...? Lahko se obrnete na Jafto Zlobca - našega poslanca v državnem zbora (izvoljen je bil na območju naše občine)
Poslanec Jafta Zlobec je ie marca letos odprl svoio POSLANSKO PISARNO v mali sejni dvorani skupftčine občine Piran. Drugič bo volilcem na voljo v četrtek 6. maja od 11. do 14. ure in v petek 7. maja od 10. do 13. ure.
Sicer pa bo predvidoma v svoji pisarni vsak mesec na predzadnji petek in soboto (vas bomo ie obvestili)
Poslanec Jafta Zlobec sprejema tudi pošto ali telefonske klice volilcev na naslov Državnega zbora, Subičeva 4, Ljubljana (tel. 061/150-351 in fttev.telefax,: 061/152-336).
Glede na to, da postaja vedno topleje in bomo kmalu začeli razmišljati o sončenju ter kopanju, smo v današnji potrošniški tribuni pokukali v športno društvo GYM CLUB, saj je prav tukaj mesto, kjer bodo marsikomu v spomladanskih mesecih, ki nas še ločijo od poletja, pomagali zmanjšati trebušne in celulitne maščobne zalogice, da bomo stopili na plažo sicer beli, ampak vsaj v fizični formi. Športno društvo GYM CLUB, ki so ga pred kratkim ustanovili v Portorožu, združuje ljubitelje rekreacije in zdravega načina življenja vseh starosti. V prostorih na Vilfanovi 15 na Bernardinu smo se pogovarjali z ustanoviteljem ter predsednikom kluba Robertom Smrekarjem.
Kakšni so pravzaprav cilji vašega Športnega društva? Vse več ljudi se danes zaveda pomena redne telesne vadbe, saj so bolezni srca in ožilja eden od najpogostejših vzrokov smrtnosti. Z redno fizično aktivnostjo krepimo organizem in lahko uspešno odpravljamo razloge kardiovaskularnih obolenj. Telovadba prav tako pomaga pri premagovanju stresa ter pri vseh negativnih posledicah, ki jih prinaša sodoben način življenja (razdražljivost, nespečnost, prekomerna teža, diabetes...). GYM CLUB organizira za svoje člane njim primerne oblike nadzorovane in vodene telesne vadbe na klubskih fitness aparatih, omogoča jim savnanje, nudi sprostitveno masažo, asiatsu, prehrambene nasvete, posoja razno literaturo...
Lahko poveste kaj več o naši ponudbi?
Klub razpolaga s fitness aparati TECHNO-GYM, ki predstavljajo sam vrh kakovosti na tem področju. Bistvena razlika med našimi aparati in tistimi, ki jih uporabljajo v drugih fitness centrih na Obali, je ta, da so nekateri stroji računalniško vodeni in omogočajo tudi stalen nadzor nad delom
i i i i i
i i i
srca ter tako preprečujejo obremenitve telovadca. Kot dokaz za kvaliteto opreme naj povem, da se je pri nas na sezono pripravljala moška alpska A reprezentanca z Juretom Koširjem in Mitjo Kuncem na čelu. Shiatsu je tudi nekaj, na kar smo posebej ponosni. Gre za vzhodnjaško manipulacijo telesa, ki temelji na podobni filozofiji kot akupunktura, vendar namesto igel uporabljamo prste, stopala, komolce... Shiatsu (izgovarja se šiatcu) je izjemno uspešna metoda odvajanja glavobola, nespečnosti, napetosti in živčnosti, impotence, bolečin v križu itd. Palma, ki se v klubu ukvarja s to dejavnostjo, je diplomirala v Londonu na elitni šoli "British school of Shiatsu". Seveda pa nudimo tudi sprostitveno ali švedsko masažo ter anticelulitno masažo. Člani imajo možnost izkoristiti tudi klubsko savno in ob tem dobijo tudi vse informacije kako se pravilno savnamo. Malo kdo se namreč zaveda, kako koristna je savna za krepitev človekovega imuni-tarnega sistema, srca, kako pomaga pri prekrvavitvi vseh delov telesa (hladne noge, roke, celulitis) ter kako splošno sproščujoče deluje na naše počutje, Vse aktivnosti se odvijajo v klubskih prostorih, ki so izjemno okusno urejeni in čisti. Naj še dodam, da pripravljamo tečaj iz makrobiotike za vse tiste, ki še niso slišali zanjo, ter za tiste, ki nekaj o makrobiotiki že vedo.
Kaj pa cene? Dostopne. Mesečna članarina z enkratno brezplačno uporabo savne, znaša od 4.200 do 3.600 SIT, odvisno od tega, koliko mesecev je posameznik že član kluba. Vpisnine ni. Clane vpisujemo na Vilfanovi 15 (blizu gostišča "Miranda") vsak dan, razen nedelje, od 10. do 22. ure, vse informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 73 448.
David Božič
/ S0S£D0*A Е&Ш ^
I VSA V CVETJU \ KO PRIDEM II tof 1 f D0№ VSAK DAM ИЛИ, M j£
> Vfč 0Ш	<
DOMA NA VW0 IUH0
v trn. m жо ioum f ir ш шт. /
\ UPAM, M BD IMELA MK0 / №l£V, КСШИШ < CVttv.	J
LEPA^^ JE ,
POMLAD
POTROŠNIŠKA TRIBUNA: REKREATIVNE STORITVE PRED
POLETJEM
USTVARJALCI SO MED NAMI
Precej običajno je, če kakšen profesor napiše knjigo, manj pogosto pa, če to stori absolvent fakultete za elektrotehniko. Uspelo je Igorju Jelenu, s Senčne poti 19, ki je skupaj s Sašo Vitežnik napisal priročnik za uporabo računalniškega programa CorelDraw.
CorelDraw je program, namenjen grafičnemu oblikovanju. Zanimivost - s pomočjo tega programa je oblikovan slovenski denar.
Priročnik sta uspela napisati in pripraviti za tisk že štiri mesece zatem, ko se je program pojavil na svetovnem trgu. Celo znamenita založba Prentice Hall je potrebovala mesec več.
Knjiga ni prevedena, temveč je napisana po izkušnjah s prejšnjo verzijo tega programa in enomesečnem testiranju nove verzije. Obsega 408 strani in je opremljena z velikim številom ilustracij. Ima pa še prednost - posebno poglavje, v katerem so primeri, ki nazorno prikazujejo postopke dela s programom.
Priročnik sta avtorja zasnovala tako, da so v začetku opisi prilagojeni začetnikom, tudi takim, ki se prvič srečujejo z računalnikom, v nadaljevanju pa so opisi bolj zgoščeni. Ker se Igor Jelen ukvarja z računalništvom, Saša Vitežnik pa z grafičnim oblikovanjem, je priročnik napisan tako, da oblikovalci lahko razumejo računalniške postopke, stari računalniški mački pa z lahkoto dojemajo obli_kovalske prijeme.
Knjiga je izšla v začetku novembra 1992 pri založbi DESK iz Izole. Na žalost se za dogodek v Portorožu ni vedelo, kar se da pojasniti tudi s tem, da knjige v Portorožu ne moremo kupiti in moramo ponj o v Koper.
Henrik Marinac
Dvojni jubilej Viktorja Birse
Naš krajan, slikarski bard istrske zemlje, Viktor BIRSA slavi te dni dva jubileja: 85-let-nico rojstva in 65-letnico umetniškega delovanja. V svojem izredno bogatem življenju je Birsa ustvaril številne umetnine, ki zdaj krasijo zasebna stanovanja in tudi galerije na različnih koncih sveta. Nedavno je naslikal serijo podob "cvetoče češnje" po naročilu Pavla Korbera iz Munchna. Ta veliki ljubitelj umetnosti je tudi dober prijatelj umetnika Birse. Ob lanski otvoritvi Birsove retrospektivne razstave v Piranu je Pavel Korber s svojo soprogo bil med tistimi, ki so našemu umetniku ob otvoritvi razstave prvi stisnili roko.
Skupaj z Viktorjem Birso v tem času proslavlja svoj osebni praznik tudi njegova življenjska spremljevalka Giovanna, ki je bila vrsto let učiteljica v Italiji.
Pridružujemo se prisrčnim čestitkam številnih oboževalcev Birseve slikarske umetnosti in želimo njemu in njegovi soprogi še veliko sreče, zadovoljstva in dobrega počutja.
Miloš Jovanović
Slikar Viktor Birsa 85 letnik. (Foto: M. Jovanovič)
V Piranu so se mudili župani mest udeleženk Združenih iger narodov
Otroci za mir v Evropi
"Skupna Evropa se bo uresničila le, če se bomo naučili drug drugega zares spoštovati in biti drug do drugega strpni. Združene igre narodov se skušajo nestrpnostim med narodi in nerazumevanju upreti z igro. Radi bi ustvarili vzdušje medsebojnega spoštovanja in varovanja ugleda. Sovražne podobe o drugih, zlasti o tujcih bi izbrisali in pokazali, kako primitivne so," pravi ustanovitelj Združenih iger narodov dr. Werner Greiss. To pa je tudi cilj letošnjih iger, ki bodo prvič tudi v Sloveniji, in sicer v treh obalnih mestih.
Združene igre narodov so bile prvič 3. septembra 1989 v Muerzstagu, majhnem gornještajerskem mestu v Avstriji. Od tedaj se vsako leto igram pridruži nova članica, nova dežela. Lani je v igrah sodelovalo okoli sto tisoč ljudi. Te namreč potekajo hkrati v vseh deželah udeleženkah. Vsaka država pošlje v vsako od ostalih sodelujočih svojo skupino otrok in staršev.
Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil organizacijski odbor iger v Sloveniji ob obisku županov vseh mest, v katerih se igre narodov že dogajajo, smo izvedeli, da bodo tudi igre v Portorožu od 3. do 5. septembra. Otroci se bodo igrali na približno 20 poligonih na portoroški plaži. "Pomerili" se bodo v družabnih igrah na peskovniku in v morju, značilnih za posamezne dežele, v igrah s plesom in glasbo. Idejni oče iger dr. Greiss poudarja, da v središču pozornosti ni igra drug proti drugemu pač pa igra drug z drugim. Pomembno je aktivno spoznavanje in medsebojno razumevanje, otroci naj bi z igro doživeli razumevanje med narodi. Zanje bodo organizatorji pripravili tudi več izletov v sosednje kraje. Ob tem se bo odvijal še otroški parlament. Otroci se bodo letos s politiki pogovarjali o otroškem turizmu in o ekologiji. Politiki pa naj bi se s podpisom zavezali, da bodo do prihodnjega leta uresničili tisto, kar so se z otroki dogovorih. V slovenski ekipi otrok, ki se bodo letos pridružili vrstnikom iz Nemčije, Avstrije, Češke in Madžarske, naj bi bili predstavniki vseh narodnosti, ki živijo v Sloveniji; sodelovali naj bi tudi otroci iz piranske begunske šole. V Združene igre narodov pa bodo poskusili vključiti tudi projekt Dnevi ustvarjalnih otrok, ki že nekaj let zapored poteka v piranski občini.
V Piranu pa so se pred nedavnim, kot smo že omenili, mudili župani sodelujočih mest v Združenih igrah narodov. Piranski župan Franko Fičur je ob tej priložnosti povedal, da so izmenjali izkušnje pri organiziranju iger. Delovni sestanek je imel tudi gospodarski pomen, saj so se župani dogovorih, da bodo ob vsakem prizorišču iger poskrbeli še za razstavni prostor, na katerem se bodo lahko predstavili predstavniki gospodarstev gostujočih držav. Igre narodov bodo tako tudi
dobra priložnost za promocijo vseh treh obalnih mest.
Igre spremljajo tudi druge prireditve. Tako se bosta dva šolarja iz obalnih mest udeležila Otroškega vrha, ki bo od 10. do 13. junija v Avstriji, svoje predstavnike pa bomo imeli tudi na Svetovnem kongresu o človekovih pravicah, ki bo na Dunaju od 14. junija dalje. Dva obalna kolesarja se bosta udeležila tudi dobrodelnega kolesarskega teka, ki se bo dotaknil vseh mest udeleženk od Berlina do Pirana.
Sijan Pretnar
OD ZASTONJ SLADOLEDA IN ZABAVIŠČNEGA PARKA DO IGER BREZ MEJA...
V 3.razredu portoroške osnovne šole -podružnice OŠ Ciril Kosmač v Piranu - so se pogovarjali o turizmu. Strinjali se boste, da Portorož (skupaj s sosednjimi kraji), otrokom ne nudi veliko. Iz predlogov za popestritev otroške turistične ponudbe, ki so jih napisali tretješolci, mogoče lahko turistični (in drugi) delavci tudi kaj uresničili!
^ Moji predlogi so: da bi vsaj enkrat v tednu imeli brezplačen sladoled, da bi bilo več otroških prireditev kot so: igre na vodi, tek, skok v daljavo in plavanje. Veliko urejenih parkov, tudi zabaviščni park. Dosti trgovin za otroke. Želim si, da bi bilo vse to res.
AlenPROLE
***
prost vstop na plažo; - brezplačno spuščanje po toboganu; - turistični vlakec, ki bi vozil po Portorožu in bi tako bilo manj avtdmobilov v centru; -zabaviščni park z vrtiljakom, hišo strahov, avtomobilčki in labirintom; - velik akvarij; - veliko otroških prireditev v Avditoriju; - trgovine s sladkarijami in igračami,
NINA
***
Moj predlog je, da bi odprli luna park zastonj, tobogan, cirkus in plažo.
Aleksander BARTOLE
*★*
Moji predlogi so: da bi portoroška plaža imela več toboganov, da bi bilo na plaži več otroških igric - rajalne in tekmovalne - in da bi se zvečer zabavali: plesali, naučili novih plesov, igrali tekmovalne in lutkovne igrice.
Diana PALAKOVIČ
***
V Fiesi, za katero se nobeden ne zmeni, predlagam ureditev centra za otroke. Na jezeru, ki bi ga oživeli, bi naredili splav. Naredili bi kopališče z bazeni za tekmovanja, trim stezo, luna park, tenis in otroška igrišča z gugalni-cami in tobogani. Imeli bi grad. V gradu bi bile slaščičarne, lego trgovine, igralnice in prostori za ustvarjanje in raziskovanje. To se lahko kmalu uresniči. Tako, da bi bile v letu '95 v Fiesi Ige brez meja za otroke.
ALMAB.
NAJ VAM NE BO VSEENO ZA VIDEZ NAŠEGA KRAJA
Aprila se je v naii občini začela vsakoletna akcija "čisto okolje", ki se bo nadaljevala le do polovice maja meseca. Kar pa ne pomeni, da bomo po izteku te akcije prekrižali roke in čakali na drugo pomlad, do nove akcije. Priporočila, ki vam jih na zeleni strani polaga na srce komunalni inšpektor, uresničujte sproti. Ne čakajte, da se vam na dvorišču nabere za cel zabojnik odpadkov ali da vam zaradi dotrajanosti pade na glavo polkno in da ograja okoli vaše hiše povsem sarjavi... Poskrbite, da bo okolica vaftega doma ali poslovnega prostora zmeraj urejena! V lepšem okolju se boste počutili bolj prijetno vi sami, pa
Komunalna inšpekcija Piran,
april 1993 OČISTIMO NASE OKOLJE
KAJ MORATE ZAGOTOVO POČISTITI IN UREDITI IN ČESA ABSOLUTNO NE SMETE STORITI
V občini Piran ureja vzdrževanje snage, urejanje zemljišč, čiščenje javnih in drugih površin Odlok o varstvu, urejanju in videzu okolja.
Odlok predpisuje vsem lastnikom in uporabnikom stanovanj, stanovanjskih hiš, dvorišč, vrtov in poslovnih prostorov, da so DOLŽNI:
1.	očistiti in skrbeti za snago v skupnih stanovanjskih prostorih (hodniki, kleti, podstrešja, dvorišča).
2.	Obnavljati in vzdrževati zunanjost objektov: fasade, okna, polkna, zunanja vrata, kleparski izdelki, strehe, balkoni, terase, ograje, izložbena okna ipd.
3.	Vzdrževati cvetlične posode, jih čistiti, negovati in zalivati zasajene rastline.
4.	Odstraniti in nadomestiti poškodovano in posušeno drevje, grmovje, oblikovati in obrezovati krošnje droves in grmičevja.
5.	Lastniki psov morajo poskrbeti, da se javne površine, ki jih onesnažijo njihovi psi, takoj očistijo.
6.	Voditi pse po ulicah in trgih privezane na vrvici.
Po tem odloku je prepovedano:
1.	Odmetavati in puščati papir, cigaretne ogorke, smeti, odpadno hrano in predmete osebne rabe, razno embalajo, gradbeni - uporaben in odpadni - material, material od izkopov, neuporabne predmete iz gospodinjstva, dotrajana vozila in dele vozil na mestih, ki niso za to določena.
2.	Odlaganje pomij, olja in drugih tekočin v smetnjake in kontejnerje.
3.	Prati avtomobile na javnih površinah v splošni rabi. Za nespoštovanje teh določil
je predpisana denarna kazen v višini 4.000 SIT.
POZIVAMO VAS, DA DO 10.5.1993 UREDITE Ш OČISTITE SVOJO OKOLICO.
Po tem datumu bo Komunalna inšpekcija poostrila nadzor in kaznovala kršitelje.
Komunalni inšpektor Bogdan Pajek
Ispezione comunale di Pirano, aprile 1993 AVVISO
Nel comune di Pirano il mantenimento della nettezza urbana, 1'assetto dei terreni e la pulizia delle superfici pubbliche ed altre vengono regolati dal Decreto sulla tutcla, sull'assetto e sull'aspetto del'am-biente.
Tale decreto preserive a tutti i preprietari e agli utenti degli alloggi, delle case di abi-tazione, dei cortili, dei giardini e dei locali d'affari il DOVERE di:
tudi obiskovalci Portoroža.
Zabojniki za večje kosovne odpadke so bili v Portorožu postavljeni od 23. do 27. aprila. Če takrat niste utegnili pospraviti po svojih podstrešjih, kleteh, dvoriščih... to storite sedaj! Čistilna akcija bo v sosednji Luciji potekala od 29. aprila do 2. maja, v Strunjanu in Sečovljah pa od 5. do 9. maja.
Zabojnik za odpadke lahko naročite na vaši krajevni skupnosti (v Portorožu po telefonu v tajništvu KS 73-046) tudi izven terminov, ko v vašem kraju poteka čistilna akcija.
1.	pulire e prowedere alia pulizia dei vani comuni di abitazione corridoi, cantine, soffitte, cortili),
2.	rinnovare e prowedere alia manuten-zione dell'estemo degli edifici, e do' e' delle facciate, finestre, persiane, porte esterne, parti in ferro lavorato, tetti, bal-coni, terrazze, recinti, vetrine, ecc.,
3.	prowedere alia manutenzione dei vasi di fiori, pulendoli, nonche' curare ed annaffiare le piante in essi,
4.	rimuovere gli alberi danneggiati oppure secchi e piantarne degli altri, potare, facendo attenzione alia forma, le chiome degli alberi e dei cespugli,
5.	quali proprietari dei cani prowedere che le superfici pubbliche sporcate da questi Ultimi siano subito pulite,
6.	condurre i cani per le vie e piazze al guinzaglio.
In base a questo decreto e' vietato:
1.	gettare o lasciare per la terra carta, mozziconi, immondizie, rimane nze di eibo ed oggetti di uso personale, imbal-laggio vario, materiale edile utilizzabile e di scarto, materiale di seavo, utensili domestici in disuso, veicoli inutilizzabili e rottami in posti non stabiliti,
2.	gettare acqua di rigovernatura con resti di eibo, olio o altri liquidi nelle pattumiere e nei containers
3.	lavare le automobili su superfici pubbliche di uso comune. Per il mancato rispetto delle disposizioni di cui sopra e' prevista la pena pecunairia ner'importo di 4.000 SIT.
VI INVTTIAMO A PULIRE ED A SISTEMARE IL VOSTRO AMBIENTE ENTRO IL 10 MAGGIO 1993.
Dopo tale data l'ispezione comunale eseguira* dei controli pi severi e punira i trasgressori.
L'ispettore comunaleBogdan Pajek
V PORTOROŽU 1. NACIONALNA RAZSTAVA PSOV
Kinološko društvo Portorož organizira 8. maja po svojem kinološko -turističnem programu 1. avtohtono razstavo kraških ovčarjev.
Kraški ovčar je nacionalna slovenska pasma psov. Priznan je od mednarodne kinološke federacije FCI in so mu odprta vrata za udeležbo na vse svetovne razstave.
O kraškem ovčarju je prvi pisal nLŠ zgodovinar baron Valvazor. Prvi kračU ovčar po imenu "lavi" je bil priveden na ocenjevanje 1924. leta. Takrat je tudi vpisan v rodovno knjigo kot prvi rodovniški kraški ovčar.
Kinološko društvo Portorož žoU, da to slovensko parmo prods'a\ i širiemu avditoriju. Ker kinologija rapidno napreduje in ima vse več svojih privržencev, so td'ce
prireditve koristne in zaželjene v vseh večjih turističnih mestih na zahodu. Moramo priznati, da pri nas ni tako. Kinološko društvo se kljub temu prizadeva priti s svojimi kinološkimi prireditvami v turistični koledar Portoroža in te prireditve obdržati kot tradicionalne. To prireditev želimo razširiti tudi navzven in jo mednarodno organizirati, če ne širše, pa vsaj v okviru Alpe-Jadran.
Društvo od nikogar ne dobiva pomoči, vse se giblje le v mejah zbrane simbolične članarine. Kljub temu pa člani društva želijo dokazati, da bo tudi kine loška udeležba v Portorožu koristna in zanimiva.
Vsem težavam navkljub upamo na uveh in vabirro vse krcjanc, da si o^odajo to zanimivo razjiavo. Spoznali
boste lepe primerke slovenske nacionalno pasme psov - kraške ovčarje.
Razstava bo 8. maja ob 9. uri pri mini golfu.
Hej, Bobi, ali ne bi bilo bolj zabavno preganjati ta dolgočasna zijala, kot pa ovce ?
PORTOROŽARIJE
V sobotnem Delu z dne 27. marca smo zasledili takšen mali oglas: "Prijetna dekleta iščemo za honorarno delo na plaži v Portorožu - topless". Za telefonsko številko, ki je bila objavljena k oglasu, smo ugotovili, da pripada poslovalnici turistične agencije "Atlas", Obala 55, Portorož tik ob štiripas-ovnici v pritličju poslovne stavbe Splošne Plovbe. Vodja "Atlasa" je od Plovbe nedavno odkupil oba pritlična prostora in ju namenil enega za trgovino otroških igrač, drugega pa za turistično poslovalnico. Menda sta ga poslovna prostora stala toliko, kot bi moral odšteti za stanovanjsko hišo nekje v Portorožu. Lastnik bara "Caffe Allegro" v Piranu in "Blue bar"-a v Kopru pa najbrž namerava letošnje poletje svojo ponudbo popestriti z dekleti brez nedrčkov (naša agentka predpostavlja, da bodo dekleta zgoraj brez stregla osvežilne pijače, ki bodo šle pospešeno v promet, saj bo marsikateremu ob pogledu nanje postalo neznosno vroče). (KOLIKO MERITE OKOLI PRSI? ČE VAS OBSEG NI SKROMEN, IMATE LETOŠNJE POLETJE HONORARNO ZAPOSLITEV ZAGOTOVLJENO!)
C	***
Orednja pomorska in Višja prometna in
pomorska šola v Portorožu sta sredi velike čistilne akcije okolice svoje šolske stavbe in telovadnice. Park na pobočju nad magistralno cesto je bil v zares žalostnem stanju: krošnje drevja so bile usmiljenja vredne, nekatera drevesa so se že začela sušiti, podrast se je izredno razrasla, tako da je bil breg že neprehoden, da posebej ne omenjamo odvrženega papirja in drugih odpadkov okoli šole... Odločba komunalne inšpekcije je zalegla. Park vsak dan bolj
PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE -
zasluži to ime. - (OH, DA BI SE LOTILI ŠE PROBLEMA PARKIRANJA NA POTI K ŠOLI!)
TT
Upravljalka prostora tik ob morju, poleg Jadralnega kluba "Pirat", je prav tako Srednja pomorska šola. In ta prekrasen prostorček, vsem na očeh, je enako (ali še bolj) zanemarjen kot je bila neposredna okolica šole. -(OH. DA BI PLJUNILI V ROKE Ш S ČIŠČENJEM NADALJEVALI SE MALCE NIŽJE!?...)
★★★
Lahko bi mimogrede pobrali še smeti, ki so jih učenci Srednje pomorske šole nastlali v času madice pri - sicer zaprtem - kiosku "Pero", ki stoji ob obali v bližini trgovine Renex (trenutno spet zaprte) v skladišču "Monfort"... - (PRAVZAPRAV BI LAHKO POČISTILI ŠE KJE...)
Kam na dopust? Na HrvaŠko ne, ker ne veš, kaj te lahko doleti, v tujino ne, ker je predrago, v slovenskih turističnih krajih so cene prav tako zasoljene...! Zato pripelješ svojo počitniško prikolico iz nestanovitne Hrvatske in jo parkiraš na idiličen košček zemlje - na primer na Šentjanah. To sta storili tako Anica Vehovar Žnidarič iz Ljubljane kot tudi Janja Luin iz bližnjega Kopra. Letovanje bi imeli tako rekoč zastonj! Pa jima je dal komunalni inšpektor vetra! - (ŠENTJANE - RAJ ZA PRIKOLIČARJE!)
***
Podjetno podjetje AM, d.o.o. iz Ljubljane na Bernardinu gradi na črno prizidek k obstoječi stavbi. Doslej so zgrajeni nosilni zidovi. Urbanistična inšpekcija poizkuša z
PORTOROŽARIJE - PORTOR
odločbo črni gradnji narediti konec. - (LEPO IE IMETI SVOJ PROSTOR OB MORJU, PA ČEPRAV JE ŠE TAKO "ČRN").
V as zanima,kaj bo na mestu bivšega "kaštela"? Najnovejši predlog Komunalno stanovanjskega podjetja "OKOLJE" Piran je naslednji: 90% "Kaštela" bi ostal tržnica za stojnično prodajo (od tekstila, izdelkov umetne in domače obrti, otroških igrač...), 10 odstotkov prostora pa bi bil namenjen gostinski ponudbi... Vse bi bilo pod neke vrste šotorom oz. platneno streho. Idejo sta že podprla Odbor za turizem in izvršni svet skupščine občine, krajevna skupnost pa še ne... - (ZA "KAŠTELOM" - "KASTEL")
Q
O t ari cesti so dodali še eno plast grobega asfalta, da bi bila manj nevarna. Krajani pa ne razumejo, zakaj so okrogle komunalne jaške dvignili na isto višino s cestiščem, kvadratnih pa ne. Ko avto naleti na jašek s kvadratnim pokrovom, potniki kar zletijo s svojih sedežev. - (NAJ SE VE, DA KVADRAT JE ROBAT)

e ><esec t>1 ,<ЗН. opKAR. SO . JO ASFALTIRALI.
je Se y:\4te • Ml TfcEVCO?At-i,
\
Akcija "PORTOROŽAN-a" in "Maestrala": Spoznajmo se med seboj, skupaj pa spoznavajmo našo deželo...:
IZLET PO NOTRANJSKI - Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, grad Snežnik, Bloke, Nova Štifta
Kako lepa je naša Slovenija, neun je znano že iz nmogih opisov, potopisov, poezije in proze. Že Janez V. Valvazor nam je zapustil dragocene opise in podobe, Prešeren, Cankar, Levstik, Gregorčič in mnogi drugi so opevali lepote naše deželice vpete med Alpe in Jadransko morje... Spoznati in občudovati to deželo je naš cilj. Tokrat se bomo podali na Notranjsko.
NOTRANJSKA, znana po prelepih gozdovih, domovina Martina Krpana, čarovnic iz Slivnice ter naravnih lepot in znamenitosti, kot je presihajoče Cerkniško jezero, Postojnska, Crnajn Pivka jama..., nacionalni park Rakov Škocjan z dvema naravnima mostovoma, ki ju je izdolbla silovita moč vode v apnenčasti skali. Kaj bi naštevali..., podajmo se na pot ter občudujmo te lepote!
PROGRAM IZLETA:
Na pot bomo odšli v soboto 22. maja: - iz Pirana ob 7,30 (z avtobusne postaje), iz Portoroža ob 7,40 (avtobusna postaja), iz Lucije ob 7,45 (avtobusno postajališče pri kiosku).
Najprej se bomo napotili v Rakov Škocjan, od tu nas bo pot vodila do Cerkniškega jezera, ki ga znanstveniki omenjajo že konec 15.stol. in je objekt mnogih znanstvenih študij in raziskav. Peljali se bomo ob jezeru do vasice Podcerkev, kjer bo krajši postanek v domači gostilni. Od tu do gradu Snežnik ni več daleč. Grad Snežnik je eden redkih gradov na Slovenskem, ki je ohranjen z vsem inventarjem in je po čudežu ostal neizropan. Nato nas bo pot vodila skozi Stari trg in Lož na Blo&ko planoto, ki je ekološko eno najbolj čistih območij v Sloveniji. Peljali se bomo skozi Novo vas do Velikih Blok, kjer bomo imeli pozno kosilo v domači gostilni.
Če bo čas dopuščal, se bomo popeljali še skozi Boncar do Nove Štifte, kjer stoji cerkev Marijinega vnebovzetja, Id sodi med pomembne romarske arhitekture. Polni lepih doživetij se bomo vračali proti domu, kjer bomo v večernih urah.
Cena izleta: SIT 1980 V ceni je vštet prevoz, strokovno vodstvo, kosilo v domači gostilni, vstopnina.
Pričakujemo, da se vas bo za izlet prijavilo vsaj za en avtobus vesele druščine. Pojdite z nami, ne bo vam žal!
H
C<>'f:)»t'iy4!i\
(7%
* ,
POSTOJ
iNA0

G)
_ o cerknica '
17\
Vi
izpolni in izreži
PRIJAVNICA ZA IZLET PO NOTRANJSKEM 22. MAJA LETOS
IME IN PRIIMEK:__
NASLOV:
TELEFON:
za izlet nepreklicno prijavljam naslednje število oseb _
Datum: _
Podpis:
Prijavite se lahko na turistični agenciji Maestral na Belem križu (tel. 066/ 75-860) ali na sedežu Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 (I.nad.levo) - tel. 73046 do vključno 17. maja oz. do zasedbe mest v avtobusu. Izlet lahko plačate tudi na avtobusu!
V prejšnji številki, ko smo napovedali naš izlet, smo vam zastavili nagradno vprašanje: Po čem je znana Bloška planota. Ne boste verjeli - a prejeli smo le en (1!) odgovor. Je to rezultat vašega neznanja, apatije...? Kakorkoli že, potolažilo nas je, da je prispeli odgovor pravilen. Bloška planota je znana po začetkih smučarstva v Sloveniji.
Pravilen odgovor nam je poslal JANEZ KRALJ, Pot pomorščakov lc, PORTOROŽ.
Janezu Kralju (ki je naštel še nekaj značilnosti tega območja - med drugimi, da je od tod doma ing. Zidar, direktor SCT). Čestitamo! Nagrada je izlet po Notranjski. Gospod Kralj, 22. maja vas pričakujemo na našem avtobusu! Obljubljamo, da bo zanimivo, trudili se bomo, da bo veselo!
Nismo bili še niti na prvem izletu, a mi že mislimo na naslednjega! Konec junija vas vabimo na praznik češenj v Goriška Brda! Kdor si hoče prislužiti brezplačen izlet, naj napne sive celice in odgovori na naslednje nagradno vprašanje:
PO ČEM SO NAJBOLJ ZNANA GORIŠKA BRDA?
Odgovore pošljite v uredništvo do 15. maja t.l. (Obala 16, Portorož). Lahko jih prinesete tudi osebno ali pa jih vržete kar v poštni nabiralnik KS Portorož (pred vhodom v stavbo, pod oglasno desko)
Nasvidenje na izletu po Notranjskem, potem pa na češnjah v Goriških Brdih!

»
PRI SOŠOLKI NA OBISKU
Dante smo Imeli pouk v naravi. Sli smo k Sabini domov. Sabina etanuje visoko na Sentjanskem hribu. Od tam je lep razgled. Sredi poti nas je pričakala njena mama. Pripravila nam je pravo dobrodošlico. Gostili smo se v kleti.
Pri Sabini se ukvarjajo s kmetijstvom. Imajo prašičko, kozo, kokoši in dva psa. Kost bo imela mladička. Imajo tudi vrt, vinograd in sadovnjak. V sadovnjaku so evttele hruške, breskve in slive. Opazovali smo Sabininega brata. Vprašali smo ga, rakaj lopati sadovnjak. Povedal nam je, da tako dobijo korenine zrak. Sošolec Janez je tudi frezal sadovnjak.
Nato smo se igrali skrivanje, petelinčka. Tökli smo po hribu dol. Iskali smo skrivnost, skrito v sadovnjaku. To so bile lizike - piščalke. Sestavili smo orkester in zaigrali. Na koncu smo se zahvalili in zapeli pesmice za Sabino in njeno mamo.
Bil je še en lep dan.
Skupinski spis 1.razreda portoroške osnovne šole
PISMA PORTOROŽANU
Asfaltiranje klanca Letoviške poti
Z bližajočo turistično sezono so v Portorožu pohiteli tudi z nekaterimi deli. Tako je SCT Piran sredi marca z novo asfaltno prevleko obnovil klanec na Letoviški poti. Na ta dela pa imamo stanovalci kritično pripombo.
Prvotni asfalt je bil iz porfirnega materiala, kar je preprečevalo drsenje avtomobilov, posebno po mokri cesti. Res je, da je bil tudi ta asfalt po 20 letih že zlizan, v cestišču pa so bile že luknje, zato je bila asfaltna prevleka nujna. Vendar pa smatram, da asfaltna prevleka s tako imenovanim asfaltbetonom ni primerna, saj je sedaj vozišče popolnoma gladko ter pri 33 % naklonu pomeni veliko nevarnost. Naročnik teh del bi moral to vedeti, v nasprotnem primeru pa bi ga na to moral opozoriti izvajalec del.
Vsa zadeva iz prometnega vidika pa je še bolj nevarna. Obiskovalci "Avditorija" namreč svoja vozila parkirajo tudi do polovice klanca, ter na obeh straneh Senčne poti in to kljub znaku o prepovedi ustavljanja in parkiranja na Senčni poti. Menim da z vsem opisanim ni zagotovljena prometna varnost, ter bo na tem delu Letoviške poti prihajalo do nesreč še pogosteje kot je sedaj, saj je marsikateri avto zdrsnil kar po stopnicah. Kdo je dolžan preprečiti take nesreče? Kdo je odgovoren za nestrokovno obnovo cestišča? Se bo po tem pismu le zganil?
Milan Puc
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI
ZA TO STEVMCO "PORTOROŽANA" SO PRISPEVALI: Tanja BOLE, s ceste K Sončni pod 1000 tolarjev, IVanc HVALA s Senčne pod 1000 tolarjev, D. OŠTIR iz Lucije 500STT, Marija MERCINA iz Mirnega kota 500 tolarjev, Ivan ŠKABAR s Senčne pod 1000 tolarjev,
Marta BRILEJ s Strme pod 1000STT, Oskar in Exna BRATUŽ s Stzme pod 2000 tolarjev,
Zoran KOZJAK iz Lucije 100 tolarjev, Branko BARHANJ iz Mirnega kota 1000 tolarjev, družina KIANČIČ s Pod pomorščakov 1000 tolarjev,
Stanko MIHAI1Č z Belokriške ceste 1000 SIT, neznana gospa z LadjerielniškB rebri 500 tolarjev in
družina HERVAHČ s Šentjan 1000 tolarjev. "Portorožan" se vsem zahvaljuje in se še priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS Portoroi (I.nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS PORTOROŽ štev. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
- PISMA PORTOROŽANU - PISMA POR Spoštovani solastniki Sončne poti 34
Ogorčeni občani Belega križa, ki se vam ne želimo osebno za-meriti, vas zaenkrat pismeno opozarjamo za vaš večletni nered okrog hiše, oziroma odpad, ki daje grd izgled vsej Sončni poti in Belemu križu.
Večkrat se pogovarjamo o vas in se čudimo, da imate toliko časa odpad pred hišo. Dober gospodar oziroma mojster pa tudi klepar nima takega nereda pred svojo delavnico in hišo, kot ga imate vi vsi trije solastniki.
Zato vas zaenkrat prosimo, da ne kvarite izgleda našemu Belemu križu, Sončni poti in Portorožu kljub temu, da ste na svojem.
Če vi uživate v neredu (odpadu), bodite vsaj obzirni do sosedov, občanov in mimoidočih tujih in domačih gostov. Zato vam predlagamo, da si naredite nepregledno ograjo na vzhodnih vratih, da se ne vidi na dvorišče. Kajti lepše bi bilo videti kakršno koli ograjo, kot vaš odpad, pa še vaš pes ne bi lajal ter se zaganjal na mimoidoče pse, otroke in druge, ki hodijo peš po Sončni poti. Obstajajo tudi kontejnerji in smetišča in to v Izoli in Dragonji. Razmislite o tem in se sami vprašajte, če imamo prav ali ne.
SKUPINA OBČANOV Z BELEGA KRIŽA
Pripis uredništva: Ker se skupina belokriških občanov ni podpisala, tudi mi ne objavljamo imen solastnikov hiše na Sončni poti! Svetujemo jim, da se obrnejo na primerjenši naslov, to je Komunalna inšpekcija!
boutique MICI
M^kii in /xTiska kr/ncna in usn)<-na
konfck( i ja usn^-na galanterija
Grčar Friderik
Obala 20/a, Portorož
tel. (//>/75-593 VI-I.IKO ZNIŽANJI-. PF.STRA PONUDBA NATAKARSKIM DENARNIC IN TOKOV.
NOVO! BANČNI ŠEFI TUDI V PIRANU
Za varno shranjevanje vrednostnih papirjev in dokumentov Vam SPLOŠNA BANKA KOPER nudi v najem bančni sef.
Oglasite se v poslovni enoti v Piranu. Z veseljem Vam bomo pokazali varnost in diskretnost šefov.
УО splošna banka koper
- PISMA PORTOROŽANU
CELOVITO AVTOZAVAROVANJE S ŠTEVILNIMI UGODNOSTIM!
AVTO 1
•	avtomobilska odgovornost
•	nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnimi vsotami za primer smrti 1.200.000 SIT, za invalidnost 2.400.000 SIT
•	delni avtomobilski kasko
•	DARILO: brezplačni tehnični pregled vozila
AVTO 2
•	avtomobilska odgovornost
•	nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnimi vsotami za primer smrti 1.200.000 SIT, za invalidnost 2.400.000 SIT
•	polni avtomobilski kasko
•	DARILO: brezplačni tehnični pregled vozila
Plačilni pogoji:
•	20% popust pri gotovinskem plačilu
•	10% popust pri plačilu s 6 čeki
•	6% popust pri plačilu z 8 čeki
•	dodatni popust: 5% popust za poklicne voznike
5% popust za voznike, v starosti nad 65 let
Dodatne ugodnosti:
pri pridobljenem 50% bonusu za preteklo zavarovalno obdobje v naslednjem zavarovalnem letu kljub škodi priznamo 50% bonitete pri dveh prijavljenih škodah lahko še vedno uveljavljate 30% bonus prenos pravice na zakonca in otroke prenos bonusa na novo vozilo v obdobju 5 let od odtujitve brezplačna zelena karta ob sklenitvi AO zavarovanja
4
Adriatic
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
Agent d.o.o., pooblaščena agencija,
Lucija / Obala 107, tel.: 76 - 715 Piran / Ul. IX. korpusa 10, tel.: 73 - 482
<1/11 U gnm Ш ЈШШ
r Ж .if* 1 li IJLilJMS
Vilfanova 15 Portorož
Informacije in rezervcacije na tel.: 73-448
Članom nudimo: fitness - računalniško podprta telesna vadba shiatsu - vzhodnjaška manipulacija telesa savna - odkrijte čare finske savne!! sprostitvena in anticelulitična masata refleksologija
Vpisi članov na Vilfanovi 15 (pri gostišču Miranda) vsak dan, razen nedelje od l()h do 22h
SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO PORTOR
LAŽJE BOMO HODILI PO NAŠIH POTEH, ČE BODO RAZSVETLJENE....
Poletje in z njim turistična sezona se hitro bliža. Prišli bodo (upajmo!) stari in novi gostje našega malega mesteca. OPredlagam, da prijetno presenetimo ene in druge:
Senčna pot (odcep pri starem zdravstvenem domu-ambulanti) pa vse do zgornje lokalne ceste, ki pripelje od gostišča TOMI je - od vedno? - nerazsvetljena.
Domačini so morebiti 2e vajeni te nenavadne hoje v temi. Že pri stanovanjski hiši našega soseda, g. Strižiča se začnejo stopnice, ki so neenakomerno razporejene. Moraš biti pravi maček, da se ne spotakneš, in prepričana sem, da se je že marsikateri turist le spotaknil in spustil kakšno sočno... kakšen pa jo še bo, če...
... če ne bomo, kot sem že hotela predlagati, ta del poti do sezone vendarle raz-
svetlili, pa naj to naredi kdorkoli že!
D. D. M.
BO PIVNICA DOBILA PRIMERNO ZVOČNO IZOLACIJO?
Hotelom Palace je sanitarna inšpekcija lani prepovedala uporabo zvočnih naprav v "Pivnici" pri pizzeriji "Ljubljana" vse dokler na objektu ne naredijo ustrezne zvočne izolacije. Kaže, da bodo v podjetju Hoteli Palace "zagrizli" v to kislo jabolko in "Pivnico" ustrezno izolirali. Upravni organ občine Piran je hotelskemu podjetju Palace namreč že izdal dovoljenje za zamenjavo montažne strehe ter preureitev vhoda.
*★*
NOV DOVOZ
Metropol Hoteli Portorož, d.d. nameravajo urediti dovoz do hotelov "Lucija" in "marita" po projektih, ki jih je izdelal koprski INVEST BIRO.
TUDI ČAS JE DENAR, A LE ČE GA ZAUPATE PRAVI BANKI
Že	veste, da lahko položnice plačujete kar od doma?
Tudi čekovne blankete in pokojninske odrezke lahko naročite domov. Če ste na tesnem s časo (le kdo danes ni) ali pa Vam je pot na banko od rok,
se obisku izognite.
Izpolniti morate le obrazec BANKA NA DOMU, da lahko v vašem imenu in za vaš račun poravnamo Vaše obveznosti s položnicami, Vam pošljemo domov čekovne blankete in odrezke od pokojnine. Obrazci za storitev BANKA NA DOMU vas čakajo na vseh poslovnih enotah Splošne banke Koper.
ЖО splošna banka koper
BRALKAM IN BRALCEM SE OPRAVIČUJEMO ZARADI IZPADA OBJAVE PROGRAMA AVDITORIJA ZA MESEC MAJ, VENDAR GA DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI.
Uredništvo
Misel meseca
NASMEH nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen in ne sir o maši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni niti tako bogat niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsakdo samo pridobi.
NASMEH prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se poklanja.
Misel posredoval mag. Dušan Valenčič
vortorožan ^
;evilka/numero 4*april/aprile 93* letnik/anno m* PORTOROŽAN je vpisan v register časopisov pri Ministrstvu za informiranje pod registrsko Številko 990* Predsednica časopisnega sveta:
Majda Vlačič* UREDNIŠTVO časopisa krajanov Portorož a/REDAZlONE del giornale dei
cittadini di Portorose: Gustav GUZEJ (glavni in odgovorni urednik/capo redattore e redattore responsable), Mitja JANČAR, Mirko KOS, J O VAN NIKOLIĆ, Sijan PRETNAR, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR-ZORMAN; oblikovanje naslovnice/copertina di;
Teo TAVŽELJ,dipl.axh; tehnična uieditev/redazione tecnica: SKELETON CREW LJUBLJANA; tisk/stampa: Biro grafika "BORI" Izola;
naklada/tiratura: 1800; izdajatelj KS Portorož/CL di Portorose. Naslov uredništva/Indirizzo della redaaih one: Obala 16, Portorož, ieL 73-046/ Lungomare 16, Portorose, telei: 73-046. Cena enega izvoda/ptezzo di un esem-plare: brezplačen/gratuito. V tej številki so sodelovali: Vukica JOVANOVIĆ-KREVATIN, Miloš w JOVANOVIC, Dragica ĐAPA-MEK3Š, David BOZIC, dr.Miroslav ZEI, Ondina LUSA, Jasmin VRHOVNIK, Kinološko društvo, Henrik MARINAC, Milan PUC, Andrej ŽNIDARČIČ, Zoran KOZJAK, »čenči izl, in 3. razreda OŠ Portorož, Komunalni inšpektor Bogdan PAJEK in še kdo,., Vinjete: Sandro SAMBL