^ mpromisni načrt, da »«toj, ki bo predmet dia-ina današnji seji. Admini-J [rtu naj bi bazirala na PJ, katerega sestavijo zuna-■J*rl in odobri organiza-"nizenih narodov. r°v Je dejal, da se ne £ / načrtom, zaeno pa je C r 88 bo študiral pod bodo drugi tri- PJlri posvetili isto pozor-»vrnes je izjavil, da ne ruske«. slalitft in P*,*« bi Štiri velesile se KTg «led< adminiatra-r '.lam »vrta ZUnsnjih f^) bi le v načelu o- JJj^msciona li zacijo Tr-^ k^ferenca in or- te^srje s kZ? spora ^minutrac.j, Trsta in ^ pa naj C* ' ■iT?.!?1 rt«J Pride ad območje Trsta ^ prodov, varnostni Sovražno stališče proti Jugoslaviji Ameriški častnik napaden na obravnavi Balgrad, 3. jul. - Polkovnik Miloš Minič, tožitelj na obravnavi proti generalu Mihajlovi-ču in drugim, ki se morajo zagovarjati pred vojaškim sodiščem na obtožbo izdajstva in ko-laboracije z Nemci in Italijani, je obdolžil enega ameriškega in dva britska vojaška častnika, da so zavzemali sovražno stališče proti Jugoslaviji. Miniča je razkačil predlog zagovornikov, naj sodišče pokliče gotove priče, ki bodo predložile dokumente, kateri bodo razkrili, da Mihajlovič in drugi obtoženci niso kolaborirali s sovražniki Jugoslavije in jim pomagali pri pobijanju partizanov. Minič je dejal, da zločini, katere so obtoženci izvršili proti jugoslovanskemu ljudstvu, so dokaza^ ni in tako obtežilni, da jih ne bi mogla nobena priča ovreči. Predsednik sodišča Miha jI Džordževič je dejal, da bo danes odločij o predlogu zagovornikov. ^ Američan, katerega j4 Minič napadel na obravnavi, je polkovnik Robert MacDowell. Druga dva, ki sta bila tudi okrcana, sta bfitski polkovnik William Bal-Ifey in britski major William Hudson. Vsi trije so bili v glav nem stanu Mihajloviča. soh so svetovali Mihajloviču, naj se bori proti partizanom s pomočjo okupatorjev," je dejal Minič. "To je bilo dokazano na obravnavi. Pričevanje teh v prilog obtožencem ni potrebno, ker so vsi zavzemali sovražno stališče proti partizanom in Jugoslaviji." Prosekucija je dovršila svoje delo. Predložila je sodišču vso evidenco in fotografije, ki kažejo četnike v družbi Nemcev in Italijanov, kakor tudi partizane, katere so Nemci, Italijani in četniki pobili. Izgredi v vojaškem taborišča Watsonville, CsL, 3. jul.—Izgredi so izbruhnili v vojaškem taborišču McQuaide, v katerih 1e bilo več strsžnikov rsnjenih. Čez 600 jetnikov se je spuntalo. Zanetili so požar, ki je uničil 36 vojaških barak. Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ je 2. julija obiskal Joseph Sis-kovich z ženo iz Clevelanda. Nova grobova v Penni Strabane, Pa.—Dne 22. junija je tukaj umrl Jernej Kocjan, star 53 let, doma iz vasi Žirje pri Sežani, v Ameriki 37 let. Zapušča Ženo, dva sinova, Štiri hčere in dva brata, v starem kraju pa mater. Bil je član društva 138 SNPJ. Smithfield, Pa.—Zadnji petek je umrl Vincent Urbana, star 31 let. Tukaj zapušča ženo, dve hčerki in sina, v Clevelandu brata Johna in dve sestri—Mary Oblak in Evelyn Zore—pri vojakih pa brata Franka. Nov grob na sapadu Tremonton, Utah.—Po triletni bolezni je tukaj umrla Fran- stara 69 let, doma iz Koč pri Postojni. Tukaj zapušča moža, dva sinova, tri hčere in sestro Mary Chadaz, v Clevelandu brata Antona Kalisterja in sestro Jennie Rozick, nekje v Wyomin-gu pa brata Johna Kalisterja. Ia Clevelanda Cleveland.—V Collinwoodu se je nevarno ranil z vojaškim revolverjem veteran Matthew J. Speh. Do nesreče je prišlo, ko jf čistil nsbito orožje, ki mu jfe padlo iz rok in ga je strel ; zadel v trebuh. Odpeljan je bil . v bolnišnico Emergency Clinic. -Poročile sta se Joseph Am Laboriti podprli premier ja Attleeja Laski obsodil politiko v Palestini London. 3. jul.-rOrganiziran britski delaVci so izrazili zaupnico premierju Attleeju in podprli njegovo politiko v Palestini. To se je zgodilo na seji članov delavskega sveta. • • * Edino Harold Laaki, bivši na čelnik eksekutivnega odbora delavske stranke, js revoltiral in obsodil britsko politiko v Palestini. Ostali člani sveta so se odločno postavili na stran Attleeja. Njegov govor, v katerem je napadel politiko delavske vlade v Palestini, ni dobil odziva. Prej je skupina 40 rebtlnih laboritov v parlamentu zahtevala debato o Palestini. Laaki Je obsojal aretacije Židov v Palestini. Laskiju je odgovarjal George Gibson. On je izrazil stališče vseh ostalih' članov'delavskega sveta, ko je izjavil, da delavska vlada ne bi bila nikdar odredila lova na voditelje Židovskih or- čiška Karmelj, rojena Kililtirrt^ft^M v Palas$4al, če ne bi imela neovrgljive evidence, da so zapleteni v teroriziran ju brit-skih čet in administracije v Palestini. PROGRAM aBl\Znanstveniki posva- KONTROLE ATOM ■■ SKE ENS5GIJE Člani pododeeka Združenih narodov ee ro-etali mjt USTANOVITEV SVETOVNE AVTORITETE Včeraj je bilo naznanjeno, da je britska vlada uf)aknila apel, naj Amerika pošljf dve vojaški diviziji v Palestino, kjer naj bi pomagali britakim četam pri vzdrževanju miru in reda. Apel je umaknila, ko Je spoznala, da ne bo dobil odzivg. <•»# ta n o tt.j brožič In Josephine Oražem.— "MacDowell, Bailfl.fcr Hud-Ipri druiini Edward L. Kadunc General Clay pomiloštil naciste Stuttgart, Nemčija, 3. Jul.— General Lucius D. Cisy, pomožni vojaški governor v ameriški okupacijaki coni, je pomiloštil vse naciste v starosti msnj ko 27 let. Število pomiloščencev znaša čez milijon. Izjema je za one. ki so bili obtoženi vojnih zločinov. strinja a francoskim kom pro misnim načrtom. Izjavila je, da bi odstop južnozapadne istrske cone Jugoslaviji odprl bolečo rano v narodni zavesti italijanskega ljudatve" Vlada je tudi protestirala proti francoski liniji, ki naj bi tvorila novo me jo med Italijo in Jugoelavijo, ker ta pr«*dvideve odrezan je Gorice od njenega pokopelišča. Pričakuje se, da bodo zunanji ministri, kadar bo tržaško vprašanje rešeno, določili detum mi f^eram rovne konference reprezenUn- ^ mesta. I tov 21 zavezniških'držav, Fran- * *** ;»* ,n'ormi-|ciji pe naročili, naj pošlje pova da se ne bila. so se oglasile rojenice in pustile hčerko. Nova grobova v Willardu Willard, Wis.-Tukaj je umr la žena Matha Kadunca, stara 40 let in rojena v Black Diamondu, Wash. Poleg moža zapušča hčere in sinove.—Pri čiščenju o-zemljs se je smrtno ponesrečil Vindnt Kotcon, star 18 let. Z dinamitom je mislil rszstreliti star parobek,. pri čemur so mu eksplodirsll "kapsi" in ga vsega razmesarili. Močno je bil poškodovan tudi njegov brat, ki se nahsjs v bolnišnici. Nov stavkovni^ val napovedan Svarilo voditeljev delavskih organizacij Chicago, 3. jul.—Voditelji delavskih organized! so izjavili, da bo val stsvk zajel vse ameriške industrije, če ne bo kongres vzpostavil kontrole cen. Philip Murray, predsednik jeklarske unije in Kongress industrijskih organizacij, je dejsl, ds bo Ameriko zajele katastrofalna inflacljs in kaos, ker je bile kontrola cen odpravljena. Kaos je nsstal tudi v odnošejih med delavci in delodajalci. Slične izjave ao podali voditelji drugih unij CIO in unij Ameriške delevske federacije. Vsi so naglasi!!, da bodo šle unije v boj za zvišanje plač, Če ne bo kongres vzpostevil kontrole cen. ..... »- — - Walter Reuther, predsednik unije združenih evtnih delavcev, je dejal, da se njegove mogočna in agresivna organizacija ne bo obotavljale z oklicem stavke, če bo zahteve za zvišanje plač odbita Voditelji unije klavniških delavcev so že obvestili kom penije, da bodo zahte vali zvišanje plač. ko wf bodo pričela pogajanjs glede sklenitve nove pogodbe Pomorščakt^bodo ostali na Kitajskem V. : ' * i . ^ Acheson zagovarja ameriško politiko Washington, D» C„ 3. jul.— Državni podtajnik Dean Acheson je izrazil zadovoljstvo s prizadevanji, katerih cilj sta mir in enotnost ns Kitajskem, obenem ps ie nsglssil, da bodo ameriški pomorščaki ostsli na Kitajskem. On je zagovarjal ameriško poli tiko na Kitajskem in zanikal ob-dolžitve, da Amerika dosledno podpirs generslisima Kaišeka, ki je v konfliktu s komunisti, ter izigrsvs kitajske frakcije, ki se klestijo med seboj. Acheson je dejsl, da ao ameriški pomorščaki omogočili evakuacijo jsponskih vojakov is kitajskih pokrajin in odvrnili civilno vojno med kitajskimi komunisti in nacionalisti. To je velik uspeh in mejnik na poti kitajske rehabilitacije. Amerika se bo še nsdslje trudile v naporih, da postsne Kitajska močna in svobodns država Pomožno državni tajnik je dalje rekel, da je navzočnoet ameriških pomorščakov na Kitajskem potrebna. Pomorščaki skr-be za vzdrževanje miru In reda na Kitajskem. Ce bi bili odpoklicani, bi lahko i/bruhnila civilna vojna. Člani nove kolandeke vlade za pri Bete ni Haag, HoUndija, 3. Jul —Cla ni nove holsndske vlade so bili zapriseženi. Predsednik te je dr. Louis M Beel, vodjs kato liške stranke, ki Je dobila nsj več glasov pri volit vsh. Britehe čete zapustile Lebanon Kairo, Egipt. 3 Jul—Glavni stan poveljstvs britska oborožene sile ne Srednjem vzhodu je neznanll. da ao briuke čete zapustile Lebanon V deželi Je netelo le neke J členov britakega voješkege štaba. New York. 3. Jul —Program glede mednarodne kontrole ras* vojs in uporabljanja atomske s-nergije je bil seetavljen in predložen posebni komisiji zs atomsko j^ergijo v odobritev. Program so sestavili člani pododeeka Združenih narodov na tajni aeji. Načelnik pododacka je dr. Herbert V. Evatt, avstralski zunanji minister. Progrsm je predmet diskuzije zdsj, ko znan-itveniki is vaeh krajev svata i itudirajo učinke atomske be, ki je bila vržena na bojne adije v lagunu otoka Biklnija na Pacifiku. Program določa ustanovitev mednarodne avtoritete za kontrolo atomske energije, ki naj bi imela pravice v zadevah au-rovega materiala, ki se potrebuje pri produkciji. Ustsnovi nsj se učinkovit sistem za preprečenje zlorabe kontrole. Atomsks energija naj bi se uporsbljsls v korist človeštvu. * Izmenjava znanstvenih informacij o procesih in uveljavlje-nje zaščitnih ukrepov, da ae pre* preči poraba. ^tretovTia 'avtoriteta naj določi čas, kskor tudi pogoje, glede ustavitve produkcije atomskih bomb in uničenje vseh, ki so bi le izdelane. Vse držsve v okviru Združenih nsrodov se morsjo obvezati, da ne bodo uporabljale atomske energije kot orožje. Diskuzije o progrsmu se bodo nadaljevale v hotelu Henry Hudson, ki je začasni glavni stsn orgsnizscije Združenih ns rodov. Doznsvs se, ds Je An drej A. Gromyko, ruski delegst, ugovsrjsl, ker so člani pododse-ka sprejeli ameriški načrt glede kontrole atomske energije. Pododsek, ksteregs ja imeno-vsi Evstt, tvorijo reprezentanti Amerike, Rusije, Velika Brlts-nije, Francije in Mehike. rili Američane Nova preizkušnja atomske bombe Washington. D. Cm 3. Jul.— Znanstveniki in člani senatnega odseka za atomsko energijo so posvarili in opozorili ameriško ljudstvo, naj ae ne udajs iluziji, da je varno, ker bomba; ki Je bila vržena na bojne ladje v lagunu Bikinskega otoka na Pacifiku, ni uničila vseh ladij. Senator MacMahon, načelnik odaeka, je dejal, da je domneva, da so bojne lsdje varne pred atomsko bombo, napačna. Voditelji Zveze ameriških znan stvenikov so izjsvili, da atomska bomba lahko uniči največjo bojno ladjo. W. A. Higginbotham, predsednik organizacije znanstvenikov, e dejal, da bo nova preizkušnja pokazala drugačen rezultat. Atomska bomba bo v preizkušnji prihodnje leto eksplodirala 3T F* vodoL_ Takrat se bo pokazal m* učinek eksplozije V^rugačni ob-.11 ki. Drugi znanstveniki so Isjavi- 11, da je bila preizkušnja atom-bombe na bojnih ladjah dra- ske gs stvar za Američane. Bila je v bistvu cirkus. Dognsls ni ni-čessr takega, ksr se he bi lahkp ugotovilo z eksperimenti v laboratorijih. Ti se ne bi vršili v cirkuški atmosferi. Kongresni odsek za vojaške zadeve Je odobril načrt, da pride atomakS energija pod delno vojaško kontrol«. Gotovo je, da bo načrt izzval viharno debato v obeh kongresnih zbornicah. Kongresnih May tarča obdol&H*v Washington, D. C., 3. jul — Kongresni k May, damolu-at iz Kentuckyja in načtlnlk odseke za vojaške zadeve, je bil obdol-žen, da je izzvajal pritisk ns sr-msdo pri oddsjsnju kontrsktov kompanijam v Illinoisu, ki so grmsdile profile v vojnem čssu. Obdolžitev so izrekli člani se nstnegs odseke, katerim ja bila poverjene preiskava firm, ki so bile udeležene v produkciji voj-nega msterisls, May je imel zveze z Erie Basin Metal Products Co„ Bata via Metal Prod ucts Co. in drugimi kompani-jsmi. cen v senatu Hilni posestniki zvišali stanarino De Gasperi bo sestavil novo italiiansho vlado Rim, 3. tul.— Alcide de Gaepc ri, vodja stranke krščanskih de-mokrstov, je bil povsbljen, hej formire novo italljensko viado Te nsj bi vodils Italijo v kriti/ ni dobi, ki bo odločila bodočnost dežele. Mnenje prevladuje, dslje dejsl, ds Je svetovsl nsjem bo De Gasperi formiral vlado, v nikom, nsj vprašajo hišne poke teri bodo reprezentanti nje- sestnike, sli so grožnje s evlkrl-gove stranke Imeli večino pozi- j jo pristne ali samo pretveza sa cij. V vlado bodo prišli tudi ko-; zvišanje stanarine. Woodsu je Waahlngton, D. Cm 3. jul. V senatu se je pričele debsts o načrtu, ki Je bil že sprejet i nižji zbornici in določa podalj šsnje kontrole cen za eno leto. Kontrola je bila odpravljena zadnjo soboto, ko je predsednik Truman vetirsl oskubeni načrt. Federalni zakladni Snyder Je opozoril industrijske korporsci js, da bodo davki zvišani, če se ne ustsvl nsvijsnje cen, kskor tudi ns nevernost inflacije. Snyder je prej konferiral predsednikom Trumanom o korakih, ki naj hi preprečili inflacijo. V Beli hiši sts se oglasila tudi Paul'Hoffman, predaednik Studebaker Motor Corp. In načelnik odbora za ekonomski rsz-voj, ter George Hsrrison, new-yorški bsnklr. S Trumsnom sta razpravljala o ukrepih, ki naj bi odvrnili Inflacijo, ter fisksl-nih smernicsh. Senator Berkley, demokrat ir Kentuckyja In vodja demokratske večine, je izjavil, da bo pritiskal na senst, nsj ae resno loti svojegs dels in vzpostsv! kontrolo cen. On Je Izrszil upsnje, ds bo opozicijs revidirala svoje stslišče Chicago, 3. Jul.—Val zviševanja stanarine je zajel najemnike stanovanj v tem mestu, Ne-k s teri hišni posestniki so zvišali itsnarino za 300 odstotkov. Najemniki ao prijavili slučaje in predložili prltotbe krajevnemu uradu administrscije cen, ki še daje Informacije, čeprav Je bila kontrola cen odpravljena, Tighe Woods, direktor ursds, munistl in soclslisti, ki tvorijo dve drugi nsjvečfl politični strenki v IUIMI De Gasperi je naznanil, ds bo imel rszgovore I vprečno rvišenje stsrtsrine s svojimi svetovslri. % 'Chicsgu znsšs 38 odstotkov. bil prijsvljen slučsj, ds Je neki hišni posestnik zvišal stanarino od $68 na $230 na mesec Po- VZROKA ZA VOJNO MED AMERIKO IN RUSIJO NI Značilna izjava sov jet* shega poslanika Novi kova VSESTRANSKA KOOPERACIJA pa TREBNA Waahlngton, D. Cm 3. Jul.— Sovjetski poslanik Nikolaj V. Novikov je v prvem razgovoru z reporter jem časniške agentu re Associated Preaa, odkar je pred-ožil svojo poverilnico predsedniku Trumanu, izjavil, da ne vidi nobenega vzroka za vojno med Ameriko in Sovjetako uni-o, "Uverjen sem, da ameriško Judstvo ni za vojno proti Rusiji ali kateri koli drugi državi, kar velja tudi zs Rub^o,'1 je deal. "Ml ne bomo nikdar začeli vojne proti Afriki ali kateri koli drugi državi. Vae razlike med nami ae lahko odpravijo in prepričan sem, ds se bo to sgo-dllo. V tem oiiru sem optimist. Vsi problemi se lahko rešijo s dobro voljo, toda potrebna js Mtrpežljlvoat, Evropa Js zdaj v težki dobi—prehodu is vojne v mir. Problemi so netkbežno rsa-ni." Ns vprašanje, kako bi Amerika najbolj pomagala Sovjetski uniji pri obnovi pokrajin, katere ao opustošile nemške agrsaiv-ne 9ile, je Novikov odgovoril: "Želimo, ds se ssvetnlki, med tfml Amerika, drže dogovorov o ngmšklh reparacijah. Tf se nanašajo na dostavljanje strojev lz zapadne Nemčije Rusiji, ki bi pospešilo rekonstrukdjo v vojni razdejanih pokrajin. Amerika ln Velika Britanija 9ts ustavil! dostsvljsnje strojev Is svojih con. Obe sts s tem dokazsll, da nlsts za uničenje nemških vojnih industrlj.M Novikov Je okrcal one, ki trdijo, du Je vojna med Rusijo ln Ameriko neizbežne, ker se interesi križsjo. Če bo demonstrl-rana dobra volja na obeh straneh, ne more priti do resnega ekonomskega in političnega trenja, Narodni interesi Amerike in Sovjetske unije se lahko uso-glssljo ns zdrsvi podlagi in plo-donosni kooperscijl v splošno korist obeh držav. Nobenega vzroka ni za konflikt med Ru« sljo in Ameriko in ostalimi sa* vesnlki, ki so se skupno borili proti sovrstniku in S9 porazili. Agrarna rehabilitacija Makedonije Poročilo člana misije UNRRA New York.—Devet mesecev potem, ko je makedonaka pokrajina v Jugoslaviji dobila prve potrebščine od pomožne organizacije UNKRA, je bil dosežen velik napredek v agrarni rehs» bilitatiji. To dokszuie poročilo, katero je prejel F. H. La Gusr dia, direktor UNKRA, od stotnika M Shapirs, Člana misije UNRRA v Jugoslaviji. Shapiro Je sanaticijski inženir. "Agrarna rehabilltacijs Izkazuje velik napredek," pravi po ročilo. "V makedonski pokrsjl-n! so traktorji In modem! plugi. Leni ni bilo v tej pokrsjini. nobenega modernega plugs In le polovica zemlje je bile obdelana." Stotnik Shapiro poroča, da tovorni avti UNKRA, naloženi s potrebščinami, se vidijo v vseh krejih Makedonije. Stradanje med prebivalci je priprslfls UNRRA z dostsvitvljo 16,666 ton živil V zsdnjlh tednih so bile zgrsjene nove bolnišnice ln zdravstveni centri v več krajih. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO nr LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODI JEDMOTS Organ oi m fubliahed bj IIotmn National Benefit Society Marataina aa JCdrušene dršave (teren Chlcage) la na teto. 93.00 m pol teta. SUM «a tetrt teta; aa Chicago la IT AS aa eate teto. M Tft aa pol teta; aa " Canada SS.00 par year. Chicago and Cteoro 97M per yeer, pa ilegaeeea Wolraptel dopisov la disnarotenlh člankov sa ne vračajo. Rokopisi literarna vsebine (trttee. porsstt pasmi Ud.) sa rrnejo pošUJatelJu te v sluteju. te Jo peiteiil Advartlslng rates on egreemenL—Manuscripts al oommunicaiioaa and unsolicited artlctes will not bo returned. Other isnsuflpts. plays, poena. etc.. will bo raturnad to aandsr oal? by SOll- Naslov ns vsa. kar lana stik i PROSVETA SSI7-M Sa. Lawndate Ati« Chicago. Tlilnoto 1SS Datum v oklepaju na primor (July 31, IMS), potef vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem ftetumom potekla naročnina. Pono- rite Jo pravočasno, ds se vam list ne ustavi. Brez strehe ^Io&djdL h, naduh, naasdbbi sbess Z vetiranjem pokvečenega in zmrcvarjenega zakona za podaljšanje OPA je predsednik Truman treščil veliko bombo v kongres in polotil odgovornost aa nameravani atentat na žepe konzumen tov, predvsem na žepe delovnega ljudstva tam, kamor spada. To-rijska večina v obeh zbornicah kongresa je dolge mesece zavlačevala in mrcvarila podaljšanje OPA In zmrcvarjeni zakon servirala predsedniku tik pred njegovim potekom. Mi nismo imeli dosti upanja, da ga bo predsednik vetiral, kajti mol do sdaj ni pokazal dosti tistega, čemur pravimo "leadership1 ali vodstvo. Ampak v tem primeru je mož pokazal hrbtenico in storil to, kar je bil kot odgovoren načelnik dežele prisiljen storiti. V svoji vetovnf poslanici je pravilno dejal, da je kongres s tem pokvečenim zakonom pustil vladi odgovornost za držanje cen, vzel pa ji je moč za kontrolo cen, v bistvu v resnici za kontrolo inflacije, kajti OPA že precej časa ni bila nič drugega kot inštrument za kontrolo inflacije in apizanje biznisa. Še bolj v pravem je bil Chester Bowles, ki je v svojem pisma predsedniku, v katerem je podal svojo resignacijo kot direktor za ekonomsko stabilizacijo, dejal, da bi bila s tem pokvečenim zakonom le legalizirana inflacija. * Truman si je v svoji vetovni poslanici privoščil posebno ohijske-ga senatorja Tafta, ki je "braintruster" vseh pravovernih "free enterprlzerjcv" in glavni intelektualni dinamo monopolističnega kapitalizma v kongresu. In privoščil si g* je vsled tega, ker je potianil v zakon ključni dodatek, ki je na vsej črti odrejal brezmejno legalizirano Inflacijo. To je bil juriš na OPA z boka ali od strani, kar je pri vs*h napadalnih operacijah bodisi v politiki ali vojaških zadevah priznano najbolj uspešna metoda. Človeka ni treba udariti po glavi z velikim kolom, marveč ga lahko zbijete na tla tud( a sunkom pod koleni. In ker so nasprotniki OPA vedeli, da Je ne morejo ubiti z udarcem po glavi ali z direktno odpravo, so jo hoteli spraviti na tla a tem Taftovim amendmentom. Kot smo že zadnjič dajali, Je ta dodatek določal, da mora OPA ali vlada vsakemu tovarnarju tako rekoč garantirati vas profit, ki ga more izprašati, od vsakega kosa svoje produkcija. Senator Wharry iz Nebraake pa j« poskrbel za enak dodatek tudi za agen-ture in vse trgovce. Predsednik je prsvilno označil ta dva dodatka kot jedro all srce predloženega zakona. Prav tako je tudi zadel žebel, ko je dejal, da bi tak zakon faktično oviral in omejeval produkcijo, ne pa jo stimuliral kot so trdili Taft in njegovi kolegi. Dejstvo in načelo mo-nopoliatične kapitalistične produkeje Je, da restrikcija produkcije vodi v bolj siguren in navadno tudi v večji profit kot pa v Čim večji produkciji. In če komu garantirate take cene, ki morajo slehernemu podjetju prinesti "polno mero" profits od slehernega kosa, tedaj profitarjem odprete vrata v prava nebesa brezmejnega produ. To Je bil tudi namen obeh teh dodatkov, Taftovega in Wherry-jevega, ki sU potisnite na atran modernejši ekonomski koncept, ki prsvi, da je masna produkcija odvisna od čim nitjih cen in torej čim nižjega profiu od kosa, ki pa kljub temu—vsled masne kvan-tiute— prinaša končno veliko sum o profiU. Prav sa prav aU oba dodatka alonela na principu: pograbi čim več moreš In kuj želeao, dokler je vroče. In danes Je železo sigurno razbeljeno za profitarje vsled velikega povpraševanja na trgu. Vsak kaplUlist je le v svojem elementu, ko zahteva čim večji profit zase. Za žrtev, ki Jo oguli do kosti, ft ne zmeni. V tem je povsem podoben cestnemu roparju. Raallka med obema je v glsvnem, da ti bo prvi za izpraznjenje žepa dal nekaj v zameno, drugi ti bo dal lahko pa še po gUvi. Toda žepe ti bosta oba izprazniU in lahko tudi oba daU za—maše . . . Taka je U "krščanska" civilizacija . . . * OPA je zdaj mrtva in v krogih špekuUntov in "free enterpriser jev" vlada upanje, da tudi ostane mrtva. NlsviJanje cen aa j« že pričelo. Vladni blroj za delavsko sUtistiko je prvi dan "svobode" ugotovil zvišanje cen za 7.5 odstotkov. Začetek nekontroii rane inflacije je torej dober. Poudariti je treba, da je to ieU aa četek. Ako OPA ne bo obnovljena vsaj v svoji prejšnji obliki, bodo vse cene zbezljale kot krave po pašnikih. Prvi dan (zadnji pondeljek) so najbolj zbezljale cene stanovanj ski stanarini po onih mestih, kjer je biU pod kontrolo, kakor tudi pšenice, živine, mesa, masla in še marsikaj drugega. Povišanja renU je po prvih vesteh dokaj različno—od zmernega do narav nost roparskega po viška za sto, dvesto, tristo odstotkov. Pšenica je po več kot 20 letih prvič prekoračila dva dolarje bušelj ($3.12 na čikaški borzi), cena klavne živine od $3 do $4 sa sto funtov in dosegla $22. kar je nov rekord v zgodovini dežele; sllčno tudi sa svinje Maslo je v Washingtonu poskočilo skoraj 30c pri funtu, toda če bo to »melo kakšen vpliv na kongreenike in senatorje, bo pokazala šele bodočnoet. To je le majhna slika, komaj vzorec tega. kar pride, ako bo OPA obležala v grobu, ali pa ako kongres zopet vzpostavi le njeno okostje. Če bo dovolj pritiska s strani volilcev na kongreenike in senatorje, se znajo "ljudski" poslanci premisliti Ampak do Ukrat bo lahko že storjena nepoprevljiva škoda. NeUbežno ae bodo zopet pojavile zahUve sa novo zvišanje plač in dešela se bo lahko zopet znašla v enakem sUvkovnem valu kot je bil zadnje mesece. Temu bo zopet sledilo še večje navijanje cen. Kapitalizem je ree slep Kot )e OPA sadnje meeec* funkcion rala, je delovala bolj v interesu "free enterpriser je v in njih sisU- SORODNIKI PREJELI PAKETE Linden. N. J. — Tudi jaz sem prejeU pismo iz rojstnega kraja. Sorodniki mi poročajo, da so prejeli vse v redu, kar sem jim poslala meseca januarja. Kakor drugi, tako so tudi moji sorodniki zelo trpeli. MoJi sorodniki živijo v Rožnem doki pri Semiču. Tam je predor, akozi kaUrega je napeljana železnica Novo mesto-Cr-nomelj. VUk sedaj vozi samo do Otovca, naprej pa avtobusi, to pa zato, ker so podrli iUlijani most. Poročajo mi, da so iUli-janski krvoločneii zmetali v pro. dor nedolžne domačine, mrtve in žive, nato pa ga a kamenjem zasuli in zadelali. To je vzrok, da je bil železniški promet med Novim mestom in Belo krajino toliko časa usUvljen. Ta žeioznica je biU dograjena 1. 1913 in predor je bUgoslovil tedanji ljubljanski škof Bona-ventura JegUČ. Vzlic njegovemu blagoslovu in klerikalni propagandi so v predoru morili nedolžne ljudi. Moji sorodniki mi dalje poročajo, da so vai zadovoljni z novim gospodarstvom v Jugoslaviji. Vlada Je razdelila med Iju-stvo vsa poaeatva baronov in Kraščakov. Tudi moja nečakinja K. Movern je dobila od vlade lepo in veliko njivo, ki je lepo obsajena z drevjem Njiva je bila poprej od barona AplalUr-ja. Dobila pa ni samo njive, temveč tudi Up vinograd z zidanico in vinsko posodo. Tito je novi gospodar Jugoslavije, pravični gospodar, ki je zaplenil bogatincem velika pose? stva in jih razdelil med reveže. On je resnično mož pravice! Dvanajstletni otrok mi je pisal, da so vsi hvaležni očetti Josipu Brozu, ker jih je rešil strašne smrti. Vai tisti, ki so proti Titu, naj pridejo pod cerkveno oblast, bodo Um dobili jesti in vaega, kar bodo potrebovali . . . Ako bi prišel v Jugoslavijo P©-terček, ne bi skrbel za revne ljudi, Umveč U za kraljevske trote in bogatince. Občinski.možje in zastopniki udskih oblasti obiskujejo prebivalce in popišejo, kaj kaUri potrebuje in tisti, ki je najbolj xrtreben, dobi najprej in največ, ako je pravilno! Oblaati gredo narodu v vseh ozirih na roko, da bo zopet obdelal zapuščeno zemljo, ki je biU prepojena z nedolžno krvjo slovenskih muče-nikov. Pisma iz stare domovine so res žalostna, posebno ona, ki slikajo atrahotno trpljenje našega naroda v času okupacije. V mojem dopisu, ki je bil pri občen v Prosveti z dne 20. in se je tikal br. Barbiča, je b številka napačno obrnjena, namreč Um, ki je bilo rečeno 35 let, bi ae moralo glasiti 53 let. Torej preteklo je 53 let, odkar sem bil na 46. ulici in St. Clair ave., kjer ao bila tedaj koriU, da ao napajali konje, ki ao do Um tedaj vozili poulično železnico. Da je bila pomota, se lahko razvidi, ker sem tudi omenil, da je prišel jured 50 leti oče pesnika Zormana na Ely, Minn., za or-ganisU v onočasno cerkev. To dajem na znanje zato, da se ne bi kdo spodtikal nad pomoto, zlasti br. Barbie. MatUa Pogorele. "BIG" TONY POROČA S POTOVANJA Cleveland, O., (1. julija). — V teku dvanajstdnevnega najinega jivanja v Clevelandu sva prišla dotiko z mnogimi prijatelji, znanci in neznanci. Povsod so naju gostoljubno sprejeli in po-streglk mamo z mlekom, mene pa z "železno" in pivom. Ker je v tem mestu huda vročina, se Tone ni branil hladnega piva. Težko sva se poslovila iz prijazne sharonske naselbine. Dne 22. junija smo si stisnili prijateljsko desnico v nadi, da se bomo še videli, nato pa sva se podala proti slovenski metropoli v Clevelandu, kamor sva dospela še pred poldan. Ta naselbina mi je nekoliko znana, zato sem brez težave našel tiste, ki sem jih nameraval obiskati. Kamor sva prišla, povsod se naju gostoljubno sprejeli. Toda ta naselbina je tako velika, da nismo mogla vse obiskati. Tisti, ki sva jih prezrla, naj nama oproste. Ko bodo te vrstice zagledale beli dan, naju ne bo več v Clevelandu, ampak se bova gotovo nahajala v veliki vasi v Chicagu. Dne 2. julija jo mahnema iz Cle-velanda proti Detroitu, kjer na-meravama biti med prijatelji za 4. julija. Clevelandčanom se zahvaljujeva za postrežbo in gostoljubni sprejem. Ko se vrnem domov, bom obširneje opisal vtise iz najinega potovnaja. Za danes naj zadostuje, da poročam vsem prijateljem, da je šlo do sedaj vse po sreči. Prevozila sva že 3,682 milj brez nezgode. "Lizo" napojimo z gasolinom, mamo z mlekom, šoferja pa s pivom, na to pa drvimo z naglico 60 milj na uro. • Te vrstice pišem zunaj na ve«-randi in me sonce pripeka v hrbet, a moj prijatelj se mi pa smeje, opazujoč me, ko tipkam tako kot kokoš, ko pobira koruzo. Tcrej te vrstice ne pišem s pota, ampak na verandi v slovenski metropoli v Clevelandu, O. Ko pa se bom povrnil, bom pa poročal kot po navadi—iz urada "big" Tony j a. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete od mame in papa! Anton Tomšič. SENATOR PEPPER NASTOPI NA VSESLOVANSKEM DNEVU CMcaffO. IIL — Ameriško-slo-vanski kongres bo priredil vseslovenski dan v nedeljo, 7. julija v Pilsenovem parku na 26. ulici in Albany ave. Na programu bo nastopil kot glavni govornik poznani senator Pepper, ki je znan kot velik prijatelj Slovanov. Na programu bo nastopil tudi ruski pevski zbor iz Chlcaga. Občinstvo je vabljeno, {»osebno pa Slovani. J. K. Hellmuth. tajnik. O KOMUNIZMU Cleveland, O. — Čitali ste, da se bojim komunizma, ali jaz vam bom pokazal, kako strašansko se ga bojim. To ni danes moj predmet, pač pa, da ga vam malo razložim, ker to ni storila še niti Prosveta. Ne bom se podajal v Marksov manifest, ne v Engel-sev, kajti za to bi porabil več kot dve koloni. Tudi vas opozarjam, da nisem to povzel iz kakšnega kapitalističnega časopisa, ki se boji komunizma, pač pa je razlaga iz knjige. Komunizem je čisto po domače rečeno skupna lastnina ljudi. Beseda izvira iž angleške "corn-unity", aH po slovensko družbs, občina, zadruga, skupna last. "Social" pa pomeni "družabno" in tako je nasUl iz angleščine ma kot pa v intereeu ljudstva. Kapitalizem je protektirala s kontroliranjem inflacije in ' free enterprizerje" apizala z generozninu zvišanji cen. Ampak to jim ni bilo dovolj. Zahtevajo celega bika. V Artaoni ne manjka krompirja, kakor ga tudi ne taanjka vladi. Ta ga kupuje po S2AS in peodeia po 90e ato funtov, kljub temu pe U še aa profilu. Krompir namreč prodala dtetUerlJam aa kukanje žganja Sto funtov krompirja da SJ ga Ione šganja. od katerega vlada dobi S1SS davka. Znati Je treba! tudi socializem. mdlr jezi, rečemo čisto po dom je vse ena figa, po ^ rečeno v prid splošni* Ta učitelj .kijepredm* Prayi, da je v Republiki" je spisal Plato. najprvo „ no o teorijah komunistične be- Ze prvo komunistično" ljenjsko gibanje se je pr med starimi Grki in Heb pozneje pa se je poj,vilo kristjani, ki jih moj učiteli nuje "Waldensians in Albi, sians", drugi kristjanski pa so jim sledili. Ni mi * če kaj župnik Trunk ve zgodovini kristjanov. Samostani so tudi bili ™ zirani na komunistični Tudi tega ne vem, če o vedo v Lemontu in pri A~D 19. stoletju so bili podobne munistične organizacije v Z ženih državah, ki so jih naz občine ali "comunities". Me< mi so bile sledeče: Amana zv Doukhobors, Harmonist, nonites, Mormons, Perfect« in Shakers. Večina teh je občno organizirana, na vi podlagi, dočim so bile neka neverske in igrale so komuni ali za občni blagor vseh v ob Eden prvih teoretikov o ko nizmu je bil že v 18. stoletji sicer francoski socialist Fran Babeuf, potrebo zanj pa so tili šele po njegovi smrti in F cija se je pričela industrials ti. Njegovo razlaganje u vporabljalo v revolucijah 1. in 1871, za tem je bil šele I ksov komunistični manifest pozneje njegova knjiga "K tal". Marks seve ni vedel pride 1. 1917 ruska revolucij je spremenila njegov manife Prva komunistična organi ja se je pojavila v Londonu Angleškem. (Moja opombi ki se nazivate komunisti, bi smeli napadati Angležev, I vam dali komunizem. Zaki napadate?) To je bilo leU in ta združitev se je imeno prva internacionala, ki je ol jala do 1. 1876. Druga inti cionala se je sestala 1. 1889, leU po rojstvu dopisnika, je obstojala do 1. 1944, nat je bila ustanovljena komink in sicer 1. 1919 v Moskvi. T so socialisti zavrgli in se ope druge internacionale, kateri nazlvali Bernska internacid Boljševiki so v Rusiji P« menjševike in si nadeli imi munisti, rusko ustavo pa so pihnili tako, da mala poli stranka kontrolira rusko v Tako ie bMa ustvarjena dikt ra s pomočjo majhne polil mašine, ki je izborno discif rana, dasi je v tej stranki u 192 milijonov prebivalstvi maj pet milijonov komun« ki pripadajo organizaciji. Ameriška komunistična i ka je bila organizirana iz skih socialistov 1.1919, krnil organiziranju kominterne^ tem je nastala med temi ji rabuka, kajti razprtije i pojavile tudi v sami ^ Si. Ko je bil M929 ^ Trocky iz komunistične m se je pomirilo v kom.nteis Trockijevi prutasi so pn<*» hajati nazaivsocuUticnod ko Ker Moskva kontro^ meriško komunisucnc, rffl ji u mora doptirala rusko operaciji z demokr^ tri934 do 1939 An^a munisti so pod£J« . in njegove ročali obdavčenje * « > vjeUko-nacijsk) P*J»^ te, štreno in noč ^ »vo^ protestirat' gSIJJJj kov za •rm^Vj^H grmeli or '. eU nI Anglije pre, imeli grupami ^ sedsj )• tem b,! , _ |j*u »I neverbr ^ rypw- — tit- r*—* T ' • isti iz nove, prerojene ivenije in Jugoslavije >n ustanovitve Društva i irjev in tehnikov jiiu.-Inženirji in tehni-_ so, zavedajoč se važne 'tehnične inteligence v ob-in načrtni izgradnji domovi iniciativo za ustanovi-, (jrujtev, inženirjev in tehni-, po federalnih republikah in društev inženirjev In v Belgradu. Ta inicia-naila svoje konkretne _ v vrsti sestankov, konfe-"in skupščin po vsej državi ustanovitvi DITa LR Srbi-LR Bosne in Hercegovine. lejša konferenca je bila eh od 2. do 25. II. v Ve!-au, ki je začrtala organiza-in delovne smernice DIT-določila odnose DIT-do sindikalnih organizaci; ti pa podčrtala njihovo važ in pomen. teh predpripravah bo 24 ob 19. uri v frančiškanski ' v Ljubljani ustanovna cina DIT-a LRS, X,' maja' ngres vseh DIT-ov Jugosla i v Zagrebu. Belgrajska kon ca je izbrala ta datum z na o, da da vidnega izraza i neločljive zveze delavcev ov in delovne inteligence v štiriletni borbi' za svo-postala živo dejstvo, aovitev DIT-a LRS doka , da so za vselej minuli ča so bili tehnični strokov primorani ceneno proda | svoje sposobnosti protiljud-oblastnikom, da so jih iz-Ičali za svoje protiljudske ne. moremo si tajiti, da so naši inženirji videli Kiji vir vse tehnične učeno-da so se vse premalo za-i da je služila ta proslula lika najmračnejšim reakcio-silam sveta, ki so jo ho izkoristiti za uničenje slo-ih in drugih svobodoljub-narodov. Predaprilski re j v Jugoslaviji je znal prepre-|znanosti zvestim strokovnja-da bi si mogli iskati izku-in obzorja tam, kjer služi ika boljši bodočnosti delov-jmnoiic, pot v Nemčijo in iz oje pa so odpirali tudi o "strokovnjakom," ki so od hodili v našo domovino se-fme fašizma. Z zmago re-demokracije v Jugoslavi * odprle naši tehnični in-»ci perspektive na vzhod. *> nekoč naši inženirji in ^ slutili, o tem se mo ^nes in vsak dan znova »ti-o razcvetu tehnike »>ih dimenzij, tehnike, ki »fto tehniko v mnogočem "la. o razcvctu tehnike " zvezi. DIT »ora podvzati m, tehnični inteligenci ^"krstna moinosti. da — * vsemi panogami te • Uudstvu sveste teh- k(» »e je po zmagi nad lrni ln tujimi fašisti in IV|tvi ljudske oblasti po-»Premenila družbeno-go-»truktura Jugoslavi-fUU krenil« na pot na »ospve prakse. Že v P^ve moramo ustvarjati izgradnji, osvaja-^"vn, n .oode, osvajati ^rtnc^ gospodarstva, ^"ve brez žive iniria- . inlda- ,n Vx*kogar, zlasti "»^»Rence. Ni us£ hJ'*™ gospodarstva 1 liroke načrtov •or« tvornih f'pularizacije mobi1'«'rati vso teh* «« večjo akti- ^ inttni.vno,, itrokoT. - r ,n)i d« bi Ml. po prl*'"»Jena aa ^podaratvs i. *llke ilmoČjo ljudskih oblasti in z množičnim pritokom novih članov so se kmalu okrepile. Do sedaj so zadruge za svoje Člane preskrbele velike koli ^čine živil, semenja in kmetijskega orodja. Tisoči meščanov iz Skopija delajo pri izsuševanju močvirja Izvršni odbor Ljudske frone 4. rajona v Skoplju je imel sejo, na kateri so razpravljali o prvomajskem tekmovanju. V tem okviru so predlagali, da bi 4. rajon pričel z izsuševanjem močvirij v industrijskem prodelu mesta. Zgradili bodo kanal za odtok vode. Do 1. maja morajo biti končana vsa dela. Površina, Id jo bo treba osušiti, je velika 20,000 kv. m. Ta močvirja so gnezdišča malarije, ko pa bodo osušena, bodo lahko služila kot idealni prostori za razne industrijske naprave, aH pa za vrtov-ce,—Meščani iz 4. rajona so ob- Jugoslovanski delegat o tržaškem vprašanju WASHINGTON^ ONA — Dr. Mijo Mirkovič, jugoslovanski delegat pri gospodarskem in socialnem svetu Zedinjenih narodov je odločno zavrnil govorice o možnosti jugoslovanskega u-dara na Trst. Dejal je, da je prepričan, da bo pravičnost zahtev Jugoslavije priznana. Dr. Mirkovič je bil svetnik jugoslovanske delegacije, ki je bila v Parizu o priliki prve jsariške konference. X Dr. Mirkovič je odločno zavrnil tudi trditev, da drži Jugosla vija približno 60,000 mož pripravljenih udariti g neposrednem zaledju Trsta. Dejal, da i-ma maršal Tito v tistih krajih le običajne obmejne posadke. Glede Trsta samega je dejal, da ne more priti do nobenega kom promisa—pristanišče mora biti ali čisto jugoslovansko, ali pa italijansko. S poudarkom je naglasil, da bi v slučaju, da prevladajo italijanske zahteve, prišlo pod Ita lijo 209,000 Jugoslovanov in le 55,000 Italijanov pod Jugoslavijo. Dejal je, da se nada, da bodo vsi prizadeti delali največje napore, da najdejo dobro rešitev za to vprašanje. Mihajloviievi komandanti v Italiji BELGRAD, - ONA - Nekateri izmed Mihatlovtcevlh komandantov, katere je Mihajlo-vič sam označil kot izdajalce in vojne zločince, se nahajajo zdaj v Italiji pod zašitto zaveznikov. Sami pravijo <$ sebi, da so običajni begunci, toda pri vsem tem jim je omogočeno nadaljevanje vojaškega poslovanja. Mihajlovič je dejal o Dobro slavu Jevdjeviču naslednje: "To je strašen človek. Nikdo ga ni mogel brzdati. Med vsemi mojimi komandanti nam je on napravil največ hudega, Bila je moje največja napaka, da ga ni sem spravil s poti." Priče pred sodno obravnavo so izjavile, da se je redno boril na strani Nemcev proti partizanom. Zdaj se nahaja v Eboliju, blizu Neapelja, v zavezniškem taborišču za begunce. Istotam se neha ja Močilo Dju» ič, ki je bil eden prvih čet-nlšklh komandantov, ki so se zvezali z Nemci. Jirvaška kmetica je povedala vašemu poročevalcu, da je Djuič sam osebno odsekal roke ln noge njenemu možu. ki je bil partizan. Preteklega mesecs je Jugoslavija predložila zavezniškemu odboru v Londonu, ki skrbi ca begunce in preseljence, da taborišče v Eboliju nikakor ni "običajno taborišče za begunce in repatriirance." Poročilo, katero sem prečital, pravi naslednje: "Zavezniške vojaške oblasti v Italiji, Nemčiji in Avstriji orno-gočujejo jugoslovanskim vojnim zločincem, da vladajo taborišča, da vzpoatavljajo medsebojne stike Širom Evrope, da Širijo fa-Šiatično propagando in teroristične metode ter da organizirajo vojaške enote, naperjene proti legalni vladi Jugoslavije.11 O taborišču v Eboliju pravi poročilo, da sg bile ustanovljene ali reorganizirane vojaške enote pod komando generala Mio-draga Damjanovlča. Navedeno je v podrobnostih, kako so te e-note organizirane ter da so deloma celo oborožene. Uradi za repatriacijo so morali zapreti svqja vrata. Beguncem, ki so se prijavili za povra-tek v Jugoslavijo, je bila naložena kazen zapora od 15 do 20 dni, z mučenjem, pravi to poročilo. Tekom vojne je bil general Damjanovič zvezni član med četniki in silami Nediča, srbskega kvizlinga. To je priznal tudi general Mihajlovič sam, ljubili, da bodo do 1. maja dali 6000 delovnih ur za lssuševanje teh močvirij. Več dni eo meščani iz 4.' rajona že deleli pri kopanju 1000 m dolgega prekopa, po katerem bo odtekale voda v Vardar. Pri dela so nom pomagali tudi kmetje 1z okoliških vesi. Več kot 8000 meščanov, ki so razvrščeni v delovne skupine, ae udeležuje tega dela. Meščani so trdno odločeni, da bodo do 1. maja opravili vse delo. Tako bo uničeno to nevarno gnezdo malarije, ki so ga skušali zatreti že 20 let. (Tanjug) Za gospodinje Mesne jedi se lahko prirejajo na razne načine, četudi mislijo v nekaterih hišah, da so pečenke, steki in "čapi" vse, za kar je meso porabno. Res pa je, da je izprememba največja prijateljica apetlta in ae tudi tako manje vredni kosi lahko prlre-de ne le zelo okusno, ampak tudi z veliko redilno vrednostjo. Neksteri taki deli so tudi z zdra-vllskega vidika zelo priporočljivi, na primer Jetra, ki jih v slučaju slabokrvnosti naravnost predpisuje. V to vrsto spadajo tudi ledvice in vampi. Zelo o-kusno se lahko naredi golaž, in sicer na mnogo načinov in iz vsskovrstnega mesa. OOVBJI GOLAŽ 4 do 5 zreeanih čebulj dve veliki žlici masti dva funta zrezanega mesa soli in popra po okusu dve žlici moke 3 do 4 kupice vode aH juhe 2 aH tri paradižnike, ali pa pol kangle konserviranih 14 paradižnikov pol žlice sladke paprike osmino žliči<*e nastrgane H- monove lupine 8 srednje velikih krompir jev en lavorjev list Deni mast v dovolj velik lonec ali kotel, Ko je vroča, vrz vanjo Čebulo ln mešaj, dokler ne zarumeni. Dodaj zrezano meso in pusti, da se opeče. Posuj moko in mešaj na majhnem o{ nju. Primešaj paradižnike dolij juho, dodaj sol, poper, pa priko, nastrgano lupino ln lavor jcv list, pokrij in pusti, ds se počasi prsži, dokler se meso ne zmehčs. Odvisno je od tega kakšno meso se rabi; navadno bo treba poldrugo do dve uri, du se doprsžl. Potem dodaj ns po lovico zrezane krompirje ln zo pet pokrij. Kadar je krompir mehak, je golaž gotov. Ta pred pis zadostuje za osem dobrih pordj. V čikaškom Museju ananatva ln industrije Imajo peeeftnikl priliko videti umetno napravljeno miniaturne farmo, katere posnetek Je na tej allki. Strokovnjaki so grsdUl le repliko eno leto. Sovjetski mornarji omogočili plovbo po Donavi fn Pogajanja za Tešinj LONDON,—ONA—Iz zanealji vih virov prihaja vest, da bodo Poljaki že v prihodnjih tednih poskuMlIi na novih pogejanjih s Cehosiovsško urediti stari spor. ki je še nerešen med tema dvema deželama Pričakuje ae, da bodo Poljaki pri teh novih po ga Jan Jih nekoliko manj nepo pustijlvi ter da ne bodo zahtevali vaega tešinjskega okrajs O priliki zadnjih pogajanj Po Ijski niso zahtevali le tega, tem več so tudi želeli nekatera ob mejna poprsvlls v svojo korist češke ps zavrgli, ČehoslovsAkft vleds pe le danes zavzema sta I išče, da bi morala meja Iz leta 1937 ostati ne« premen Jena Ljubljana.—TASS prinaša reportažo dopisnika časopisa "Krasni flot," v kateri je med drugim rečeno: "Pred kratkim smo z oklepnim motornim čolnom pluli po Donavi. Večina oficirjev In nekateri mornarji so* bili veterani iz bitk v preteklih le tih. Sedaj so ponovno zaživele obale, na katerih so takrat prelivali svojo kri. Iz tovarniških dimnikov se je dvigal dim, preko mostov, ki jih je zgladila rdeča armada, so švigali vlaki, kmetje na bregovih so obdelovali svoja polja. V tem preporodu nismo bili samo gledalci. Naša armada ni samo osvobodila Donavo fašističnih zavojevalcev, ampuk je tudi pripomogla osvobojenim deželam, da stopijo na svoje lastne noge. Ena izmed največjih zaslug«-piše dopisnik—zaradi česar so vse podonavske dežele hvaležne Sovjetski zvezi, je ponovno o-življenje donavskega rečnega prometa. Reks je bila dobesedno polna min, ki so jih v toku vojne metale v strugo vse prizadete bojujoče se stranke, kit je onemogočslo plovbo. Narav no je, da nobena podonavska država ne bi mogls očistiti reke vseh teh min brez pomoči. Naša rečna mornarica Je pričela takoj po prihodu s čiščenjem Donave, V Izmailu je bila for mlrsna prva enota za čiščenje min. S to majhno silo je pričel kapetan II. kluse (1 rigor t j Ohrl menko svojo težavno, nevarno in dolgotrajno nalogo, da bi o mogočil pot Isdjam. Vendar pa se flotilja ni omejila samo na čiščenje prehodov za naše vojne ladje. Zt> za časa, ko so se še vršile sovražnosti, je Ohrimen-k<> pričel čistiti rečne poti, da bi obnovil normalno plovbo v Ro muniji, Bolgariji In Jugoslaviji, Vsa Jugoalavija se spominja, da je sovjetski mornsr Grigorlj Ohrimenko pripeljal v Belgrad prvi kruh In da so prve sprem ljave tovornih ladij vodili sov Jetskl čistilci min. Orlgorij Ohrimenko Je bil odllkovsn i najvišjim Jugoslovsnsklm mili kovanjem redom Narodnega heroja. Od začetka ustjs Donsve Je Ohrimenko s svojimi mino lovci očisti) reko do Dunsjs. Toda to je bil ssmo začetek napornega dela, ki traja še danes. Na jugoalovansko prošnjo so donavski mornarji očistili Ha vo In Dravo v dolžini več sto lilometrov. Flotilja je nadaljevala s svojim delom do pozne jeseni In omogočala plovbo v ACstrljl, Češkoslovaški, Madžarski, Ho 1111 j i o ji m liolgatiji tet prlnašals rešitev deželam, ki so bile opu Ktošenr v vojni in ki so <»sfa!e brez normalnega železniškega prometa, Delo čistilcev min Je prekinila /ima. Nsše inženirske note so gradile železniške In vozne mostove v Češkoslovaški, Madžarski in Jugoslaviji ter po stavljale branike ob moatovlh zaradi pritiska ledenih plošč. Sredi Donave v Budimpešti so ležali nagrmadeni stebri »tarlh je bila izredno zainteresirana na tem, da se čimprej obnovi rečni promet med Belgradom in Pančevom, ker je Donava posta la edina žila za preskrbovanje jugoslovanske prestolnice s življenjskimi potrebščinami, Bol gari pe so Želeli, da bi se odprla rečna pot pri RuŠčuku. In tako je donavska flotilja dobila nalogo, da v najkrajšem času izvede kontrolno čiščenje na o-gromnl reki. Naloga je bila izpolnjena tako, kot je bilo zate-ljeno. Čistilci min so preskusili redne poti, jih na nekaterih krajih razširili, razstrelili mine in odprli pot aa prvo plovbo v povojni dobi. Po zaslugi naporov sovjetskih mornarjev je Donava ponovno postala ekonomska žila sa dežele jugovzhodne Evrope, Prisostvoval sem svečanosti ob otvoritvi mostu preko Donave v madžaitkem mestu Gytiru. Ta most, ki veže Madžarsko s Ceškoslovsško, je zgrsdlls rdeča armada. Govorniki na tej svečanosti so poudarjali, da so Rusi s svojim delom olsjlall sbli-žanje podonavskih držsv. Italijanske reparacije in gospodarsko tekmovanje velesil PARIZ—ONA—V ozadju trmastega pogajanja glede Italijanskih reparacij so vzroki, o katerih nikdo ne govori, ki pa so vseeno poglavitni vsrok neuspešnih razgovorov. V bistvu gre xs gospodarsko tekmovanje zahodnih velesil in Sovjetske uniie. Vprašanje, okrog katerega se suče vse, je zahteva Rusov, ds naj plačajo Italijani svoje reparacije iz svoje tekoče industrijske produkcije. Proti temu pa odločno nastopata Byrnes in Brvi n. Oba rta že opetovano po udarjala, da bi bilo treba popolnoma črtati italijanske reparacije, km bi v tem slučaje britanski in ameriški kapital, ki se vlivats v Italijo, odhajala na drugem konru v ruske reke. Toils tega, da je Italija danes središčna točka trde gospodar ske borbe med Sovjetsko unijo in Anglo-Arnerikencl, ni pove dal niti Molotov, niti Bevln all Itfrnea. Zsvezniškl kapitalisti so zgodaj zsčell svoje delo v Italiji. Nekateri njihovih pred atavnikov mo prišli tja še kot vojaki. Kdor zgodaj pride, zgodaj melje. Ruaija |»a se je šele začela zanimati za goapodaraka vprašanja Italije in si radi tega prizadeva omejiti in zajeziti anglo-amerl-škl vpliv. Ako bi uspelo Rusiji, ds ftedobi na |iodlagi svojih re-parac jsklh /ahlev nekaj kontro le nad razvojem italljanakega gospodarstva, bi Jillo anglo ameriške investicije v nevarnosti. Oil tod prihajajo zahteve Molo-tova In odbijanje teh zahtev s | strsni Anglije in Amerike. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s I. atrsiiM Ječo za ftttri lete Pred kratkim pa ae le nahajal v Moskvi In zmešal Mreno ameriškim komunistom teko da ne vedo, katerega Imajo v Rusiji rajši, Rrowderta ali ameriško komunistično stranko. Ta stavek je moje maslo, frenk Bar bič. mostov, Prebivalci madžsrake j _______ prretolnlte so pričakovali ds Hg^ fi obflovo tole bo led tukai kopičil In da bo rnda preplavila vse mesto Rde čs armads Je to kstsstrofo preprečila. Posebne enote ao delalo noč in dan. ds hI razbile led Cistlld mro!rtartka brigada imela pnmlavo štiriletnioe svojega obstoja, je odbor /a izvedbo te proftlave poslal 1. beteljonu Bratislavi, Jugoslovanaka vlada1 hvalno pismo. m , PETEK, 5 Razni mi PROSVETA skega ljudstva, ki je pripravljeno na ogromne napore, da bo premagalo vse ovire in zgradilo trdne temelje svoje lepše bodočnosti. Takrat pa bo lahko vsa Albanija, ne samo Tirana, tudi na zunaj pokazala podobo novega živ-jenja. (Dalje prihodnjič.) PORTERS Apply CINDERELLA SUPER 5610 Madison -. v** Povest SPISAL PR. IVAN TAVČAR GIRLS Lesoveja se ni dalo opravičiti ne z moralične-ga, ne s stališča ženske vrednosti. Pri "Prepadu" bo! ... Bodi! ... Kaj nje to skrbi? ... Kaj ji hoče? To bo jutri čakal, sedeč na tisti leseni klopi! In prevzetno srce njegovo se bo od bolečine in razdraženega ponosa stiskalo, ker nje ne bo! In le prosil ni, kar zapovedal ji je! Meni nič, tebi nič zapovedal! In s tistimi očmi gledal ^ . . ali oči ima v resnici lepe, in visok je, tako visok, da bi jo moral privzdigovati, ko bi se mu hotela okrog vrata okleniti ... Tu pa je stopila naša Ana hipoma na prepovedano stezo. A s silo je otresla take mjsli z male glavice, s srdom, tako da je bila prepričana, da se ji oči blesketajo v sovražnem svitu. (Tega opaziti pa ni bilo moči, ker je bilo temno, in ti, bravec dragi, uganeš takoj, da se je ta razprava v mislih vršila ponoči, v postelji.) . .. Taka hudobija! Njej kaj takega prisojati! Da bi prišla, in sama prišla! Čemu? Saj si nimata ničesar povedati! In kaj bi se govorilo, ko bi ju kdo videl? Tam okoli časih pase domači pastir, in ta bi lahko vse videl! Ko bi jo privzdignil, ko bi se mu ravno hotela okrog vrata ... In zopet je bila tu ista misel! A zopet je morala s silo iz vroče glavice, ki jo je tedaj gospodična Ana stiskala v belo blazino. Ne bo prišla, ne! Tiaočkrat ne! In vzklonila se je kvišku in podprla glavo z roko ter zrla v temo, rjavo temo. In pred dušo ji stopi živa podoba. V duhu je pri "Prepadu", v katerem pada nižavski potok šumeč čez pečine, naravnost Xlfko, mimo Grčave tekoč. Tik "Prepada" na leseni klopi pa aedi Bogomir Lesove j in' grozno zre in od arda stiska pesti, časih pa go tovo, brez dvoma gotovo, malo zakolne! ... A nje ni, prav resnično ni! V temo noč bo čakal, čakal brez uspeha!.. Potem pa ji je glavica padla na mehko zglavje in iz misli se ji je hipoma izbrisala zanimiva podoba. Preden pa je naša Ana zaspala, je se čulo v sobi kakor ihtenje ... jok ... Kako je to prišlo, ne vemo. Čemu bi se bila tudi jokala? . . . Saj je tako gotovo vedela, da jutri ne pride k "Prepadu". (Nadaljevanje) "Resnice vam nisem govoril, gospod Lesove j," prične oni nanovo z zamolklim glasom, "resnice vam nisem govoril, trdeč, da me v življenju ni ljubil nihče! Kakor v sanjah se je še spominjam nje, ki je nekdaj sijala s solncem milobe svoje v mojo ubogo življenje, ki me je nosila na rokah, ki sem jI bil vse in ki je potem izginila od mene, kakor izgine vila sredi noči z luninim svitom! Morala je ta ženska biti kakor boginja in čista kakor angel božji! Sedaj še mi noč in noč počiva v sanjah trudna glava na rahlih njenih prsih In sladka njena usta mi govore tolažbo In ljubim jo goreče, Iskreno. In kako bi je ne ljubil, saj je bila vendar rodna mati moja! Kje bi bil že, če bi ne imel spominov nanjo!" Razširi se mu vtisk sreče po bledem licu, potem pa vstane ter vzklikne navdušeno: "Vi imate srce, gospod Lesovej, In zategadelj vam hočem odkriti svoje svetišče, da bodete tudi vi gledali zorni nje obraz! Umrla je že davno in še sedaj jo vidim bledo na mrtvaškem odru. A v mojem srcu še vedno živi in bo vedno živela! Bila je lepa kakor boginja in čista kakor angel božji!" Izvleče zlat medaljon nekje Izmed obleke ter ga odpre. ♦fTo je vse, kar ml je ostalo po njej! In če bl oni vedeli, bl ml vzeli tudi ta zaklad. Pogledi-te, ali ni to utelešena poezija, ali ni kakor oblaček, ki v solnčnem blesku plava po jasnem ob-nebju!" Bogomir Lesovej pristopi. V luninem svitu pa jasno spozna drobni obrazek — svoje matere, kakor ga je kazala podoba na steni! — Dvanajsto poglavje Ljubezen je bils, ljubezen le bo, Kcfc tebe pa mene na svetu ne bo. Narodna pesem. Mnogo se je že pisalo o ženskem srcu. Izvrstni pesniki so to srce primerjali vrtu, polnemu pisanega cvetja, ali pa zlati posodi, nasuti z biseri, ali pa morju, zeleno modremu, ki se mu v preČistem dnu šopirijo rdeči biseri in mnogo-bojne trave. Imenitno je vprašanje, so 11 te primere upravičene, ali ne? Mi pa tega vprašanja ne bomo razpravljali. Ako je žensCo srce vrt, poln cvetja, je pa tudi resnica, da se tam med cvetjem In dišavo vije dostikrat kača, sli galantneje rečeno, lcačica, vitka ln mrzla! In sko je to srce posoda, nasuta z biseri ln dragimi kamni, je pa zopet resnično, da se med temi dragotlnaml nahajajo tudi ponarejene, samo oko slepeče dragocenosti! In ako je končno to srce čisto, mirno morje, je pa tudi vendar Istlns, da priplava tu sem med morske bisere in pisane trave marsikatera hudobna riba ter It te krasote, Iz varnega ln skritega zatišja, preži na nedolžni svoj plen! AH Ans Mslčeva je imela Še dobro, čisto in neskaljeno srce, ki je bilo polno tiste vzvišene deviške samozavesti. V prvem trenutku« ko se je bila po Bogomlrovlh beaedah zavedela, jI je skipela duša ln se jI razburila mirna vršina mladega srca. Potem pa je še dolgo premišljevala te besede. Kako vedenje je bilo to? Vedenje Bogomira Philip Muray (levo), predsednik CIO, se posvetuje s voditelji unij moraSlsklh ln pristaniščnih delavcev, ki so vodili pogajanja sa sklenitev nove pogodbe. Glavna zahteva t tek pogajanjih Je bila snlftanje 56-urnega delomlka na teden na morju. Poleg nJega soi Joseph Selly, predsednik unije radioopereiorjev, Harry Bridges, predsednik unije pristaniščnikor, in Josep^ Curan, pred-sednik mornarjev. STEADY POSITIONS GOOD PAY ALLIED STORAGE WAREHOUSE, INC. 824 E. PERSHING ROAD See MR. AUST ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanijs ima mil takih prilik NEEDED AT ONCE GOOD STARTING SALARY 5 DAY WEEK - 38% HOURS PERMANENT Excellent working conditions M ft* APPLY* \ ' J (JANITRESSES) Takoj od saietka plaia m< uro, po treh mesecih 77toe mi ln po lettlh mesecih po tttt Solnce je bilo skoro zatonllo. Kostanjevi gozdi so se pripravljali k počitku in potihnila je sapa, ki je med dnevom šumela po njih vejevju. Gospodična Ana se je bila izmuznila z Nižave. Hotela je biti sama. Na večer je tako prijazen Izprehod v pomirjenih gozdih! . , K njemu ni hotela, seve da ne! AH videti ga, od strani ga videti koprnečega ln njenega prihoda brez uspeha pričakujočega — to bl bila radost! Prav tiho izgine v gozd in koraka pod širokimi kostanji. A ne po prostorni poti — Bog varuj! Temveč po stranski stezi, o kateri oni gotovo Še vedel ni! Pred malo dnevi je bil dež pomočil pota v gozdu. Se so tulntam stale mlakuže ln n«iša gospodična je moriiriedaj pa sedaj neltoliko privzdigniti dolgo obleko, da se je koketno prikazala drobna nožlca. AH tu v samoti ni bilo rahlega, k idejami salonskimi napolnjenega srca, da bi bilo občudovalo to krasno delce stvaritve! (Dalje prihodnjič) 2357 S. MICHIGAN AVE, SEE MR. GRAHAM CAL. 7400 ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. ure ponoči. Oglasilo so pri Students or others interested in earning * good wages in a clean, modern plant, during the summer months. We have light, clean jobs available on three separate shifts— .Cafeteria—Bonus—Overtime. Liberal starting psy. 10% extra 4 PM to 12 Midnight shift. 15% extra Midnight to 8 AM shift. APPLY 21 IT CALUMET AVENUE v uposlovalnem uradu ss a v pritličju 309 W. WASHINGTON V Prosvetl so dna*®* ne In delsvske vssiL AB čitate vsak dan? __ Piše Drage Košmrlj Ljubljana, marec 1946.—Alba nlja z vsemi svojimi posebnostmi, zlasti ps novs Albanija z vsemi spremembsmi, ki so se izvršile v teku borbe in po njej, nsm je v Sloveniji kaj malo zna na. To sem čutil, ko sem zvedel, ds sem še z dvema tovari šema določen za učenje srbohrvaškega jezlks na albanskih Šolah in za pomoč pri organizi ran ju albanskega šolatva. Zato so bile tudi naše prlprs ve približno take kot takrat, ko smo se odpravljali v partizane; zavedali smo se, da gremo v neznano. Vsaka neznana, novs stvar pe je prav za prav tudi mikavna. Oborožene s kovčevl knjig, čaaopisov in načrtov naa je prevzel brzec ln v jutru naa je že pozdravila obširna sremska ravan In kmalu za njo glavno mesto Belgrad. Ko smo se po dva-nsjstdnevnem čakanju na potne liste že skoraj naveličali bel-grajskih ulic. ko smo si ogledali vse, kar nudijo novega gledališča ln kinematografi, smo se stlačili v prenapolnjene vagone, v katerih smo na pol stali na pol sedeli do Skoplja. Vso pot se nam je nudila Ista alike: slika dežele, ki težko, toda vztrajno in uporno vstaja Iz ogromnih Waaler______________________ Ustavite tednik ln «e pripišite k meji članov moje dniUatt