rila H?1 PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ postale i gruppo - Cena 70 lir ____________________Leto XXVI. St. 97 (7591)________________________________TRST, petek, 24. aprila 1970 'ke VSOBOTO VELIKA SVEČANA PROSLAVA OSVOBODITVE VKVIRINALU NA POBUDO CK ZKS IN REPUBLIŠKEGA ODBORA ZA PROSLAVO JUBILEJA eh kateri lelavci lil tl lamji ijn >ela tr» 9 DGIL, O« irda. ovi ** vsebin** m vpraša« jstanko* rhu vi:i° st* taih V& aiške po» se ne ečan.ia g ih zri** razpre** /ke 29. » ’****. ■e no# ^ pristop likalist^ a se F, ►i sedel ^ ni spon ikalnernU Predsednik zbornice Pertini o trajnih Proslava stoletnice rojstva velikega vrednotah odporniškega gibanjarevolucionarnefla misleca Lenina Se vedno so veljavni ideali svobode in socialne pravičnosti Itali" ^ soboto 25. aprila bodo proslavili po vsej dat Z5'le,nico osvoboditve. Predsedstvo republike bo proslavilo ta um posekmo svečano in bodo na uradni proslavi prisotni naivišii r«vni predstavniki. Predsednik republike bo dopol-n® položil venec na grob nezna-,e9a junaka in v Arteatinskih ** , nato pa bo ob 11. uri v a|onu oklopnikov svečan sprejem Bredsednika republike, katerega se izala f ftai« >kazala organfe, idi» in \ darske \ le. in tdsali. rfi i .ie naj ugotovf, natnosO, lem or0** in to tovarnaS', e spore v Likalnih ** E , udeležili poslanci, člani vla-jjVn ustavnega sodišča, predsedniki • visoke vojaške oblasti ter ipani vseh občin, ki so odlikovane zlatimi medaljami. Končno bodo a sprejemu prisotne delegacije šte-deportirancev in drugih so-ramn organizacij. Predvidevajo. 2* je bo sprejema udeležilo okrog mlnenw; P°vabliencev- Na sPra' ieseni ’ LJ. “° lmel pozdravni govor pred-■lavskiii,,,f id3™^ vlade Rumor, nato pa bo djl priložnosti svečani govor pred-republike Saragat. V zvezi s petindvajseto obletnico dv°bndit,ve sta bili že danes svečanosti tako v poslanski zbornici l<* v senatu. Poslanski zbornici je predsednik ki je sam antifašist, bil 2®n fašizmom preganjan in se je Kttvno udeležil odporniškega giba-ugotovil, da so italijanski pa-, °ti morali prehoditi dolgo pot, 510 zavojevali svobodo. Putini je nato spomnil na neka-jd® pomembne žrtve fašističnega (V-'n poslance, ki so v proti-aaističnem boju izgubib življenje. .fogosto in upravičeno se odpor-gibanje imenuje drugi prepo-Malije, vendar pa obstaja med Sirt *n drugim preporodom velika Sr*8: v prvem preporodu je bila *®rtia mala in srednja buržoazija, _ oeprav so tudi sinovi ljudstva ?*"®vaU pri akcijah Garibaldija; ^drugem preporodu pa je bilo i., 'J?0 ljudstvo in je bil osvobodilni ^ljudski boj. e smemo pozabiti, da so od skup-»di'- ^ procesov pred posebnim vodili 4.644 procesov pro-oelavcem in kmetom, j^^avski razred je vodil stavke 'asizmom in nato pod nacistično pri čemer je šlo za po-2**® stavke, da se premaga dik-^dra in tujec in nato so na stoji: stavkajočih poslali v taborijo Stnrti v Nemčijo. 'krajnega boja delavskega £***, ki se je pričel leta 1920 bj « zaključil 25. aprila 1945. ne brez° Uporniškega gibanja in Odporniškega gibanja bi bila lj « Ponižana ter sedaj ne bi ime-e- 311 republike. Odporniško 'tab?6 je tudi dokazalo, kako se ^f ^sko ljudstvo zna boriti, ka-i sre za pravičen boj. i Vedno so veljavni ideali, ki ho Ocoi? in s čim bodo zamenjali aV s?r°b čemur se borijo. Toda iine, a,rn° za zelo majhen del mla-svojl , se v veliki večini zaveda jorj Jd°ge in se tudi s protesti *ga f?.določene cilje. Ni zaradi Jelo L|Ucaino, da se mladina čuti brtiza U sbar>m protifašistom in š SVo[>°to in da je torej prevzela ?^SšiJe ideale, ki so prevevali an-M * in odporniško gibanje. Na °V' Pr'baja do njih «opore-i4jn?a neformalno demokracijo, ** ftiif tev vsakega podrejanja in 1 sh)rn- svetu- Zaradi tega tudi Hlajj J« z zaupanjem gledamo V : 'to bodočnost Italije, vlade se je izjavam ni reformi in davčnih olajšavah za zaposlene, kar so zahtevali komunisti, da bi obravnavali že na jutrišnji seji. 0.000 RED .222.915 .552.487 .315.000 .153.285 .014.824 1.441.629 1.182.027 1.385.592 1.118.385 >000.000 r.386.144 5.181.283 5 567.427 9.003.000 0.000.000 0.281-372 5.276.852 i7.386-1^ 8.181 283 Zaključena stavka uslužbencev lokalnih ustanov RIM, 23. — Danes se je nadaljevala 48-urna stavka uslužbencev lokalnih ustanov, ki so jo enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije in kateri so se pridružili še nekateri drugi sindikati. Stavkali so tudi mestni stražniki in uslužbenci podjetij mestne čistoče. V vseh mestih je zaradi tega prišlo do resnih zastojev v prometu, saj so avtomobilisti parkirali avtomobile v središčih mest brez vsakega reda in je prišlo do zatrpanja ulic. Občinski praznik v Postojni POSTOJNA, 23. — Danes praznujejo v Postojni občinski praznik v spomin na 23. april, ko so partizani zažgali v uo-stojnski jami velike količine nemškega bencina. Ob letošnjem praznovanju je imela občinska skupščina slavnostno sejo na kateri so po- delili domicil notranjskemu odredu, ki se je boril na območju Loške in Pivške doline. Podelib so tudi tradicionalne nagrade «23. april*. Izidi državnozborskih volitev v Južnoafriški zvezi JOHANNESBURG, 23. - Na nedavnih državnozborskih volitvah v Južnoafriški zvezi je ponovno zmagala Nacionalna stranka, čeprav je izgubila dve mesti v parlamentu. Dokončni izidi volitev so sledeči: Nacionalna stranka 117 poslancer (119); Združena stranka 47 poslancev (37), Napredna stranka enega poslanca (1). V enem volilnem okrožju se bodo morale volitve ponoviti. 0 Leninu in kulturnih problemih socializma je spregovoril akademik prof. Boris Ziherl (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 23. — Danes je bila v Ljubljani proslava stoletnice rojstva Vladimira lljiča Lenina, ki sta jo priredila centralni komite Zveze komunistov Slovenije in republiški odbor za proslavo tega jubileja. Te osrednje slovenskeslovesnosti o počastitvi stoletnice rojstva velikega revolucionarnega misleca so se udeležili številni predstavniki javnega in političnega življenja Slovenije, med njimi člani centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije s predsednikom Francetom Popitom, veterani slovenskega revolucionarnega gibanja, predstavniki republiške konference Socialistične zveze Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zveze sidikatov, Jugoslovanske ljudske armade, Zveze združenih borcev narodoosvobodilne vojne, univerze, Zveze mladine in Zveze študentov. O Leninu in kulturnih problemih socializma je spregovoril akademik prof. Boris Ziherl. Pri tem je poudaril, da stoletnico rojstva Vladimira lljiča Uljanova Lenina praznujejo v Jugoslaviji v letu, ki je polno spominov na pomembne, pa tudi prelomne dogodke zvezane z ....",||n,||,|,|,|«|,,,i,,,,ii,i,,|,|ii,|i,,iiiiiiiui«mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiinii„„.,„i„„„ii„iiliiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiinniiii„„„I„,IIijIII|IIIIIIllIII.. Leninovim revolucionarnim izročilom. Boris Ziherl je posebej poudaril Leninova stališča, da marksizem ni mrtva dogma, marveč na potilo za akcijo. Ker je zavračal sleherni dogmatizem in v Marksovi teoriji ni gledal nič dokončnega in neovrženega, mu je bilo povsem u-mevno, je poudaril Ziherl, če je kdo med marksisti naravnost, nedvoumno in dokumentirano nastopil proti posameznim Marksovim ali Engelsovim ocenam, ki jih je imel za zastarele ah pa sploh za napačne. Tako je npr. brez pomislekov pri- NEPOSREDEN AMERIŠKI POSEG V KAMBOŠKO KRIZO Tri letala na skrivaj pristala v Phnom Penhu ameriškim orožjem za vojsko gen. Lon No la z Zaskrbljenost in ostre reakcije v kongresu ZDA - Nov poziv odstavljenega predsednika Sihanuka kamboškemu ljudstvu ■'*ue j-. Pridružil podpredsednik h? Je p Martino, ki je ugotovil, fertini ena izmed plemeni-|osti italijanskega odpor- 9(iS gibanja. 1.934.674 5.097.875 31.50° 3 545 82^ *>! , -.tu, jf. svečanost je bila tudi v ajer je govoril predsednik w * V 1 tV)/\n i. ulo/ln r\o pa iA foJZfAičil razpravo o ustano-nacionalne solidarnosti. laL®8 tv- za sodstvo senata je 1Ce*a Plovno obravnavati ■Av^Predl°g Fortuna - Baslini vNšti r .^kona v Italiji. Demo-j1s' je v dolgi izjavi za-tafoJfMišče. da je sprejetje \S ha!!0 Pr°tiustavno. Razprava V ''‘slg ^eva!a prihodnji teden. h '"m ei/-")1 zbornici se danes na 4J**iJaii^® .n'so mogli dogovoriti v*vtieKaJevanje razprave in glede a4to>.„.reda del. Demokristjani 'Ndi Dfffp, vzt,raiali' da ie treba » %g Q obravnavati zakonski ^Sv^erendamu. °čemer s° ' že lan>. ko so demo-V^tiij f18 . osnovi te obljube u-'i*1 štirideset vpisanih (J™ i)r., toed razpravo o zakon-O' 8'ede razveze za- % tedu Cn° so morab o dnev-So ,razpravljati v dvorani, “franke levega centra z oh? dosegle, da se jutri — "V ^ 1 ref(. avnavati zakon o mož-ds^duma. Dogovorili pa , , d° takoj za tem ob- PHNOM PENH, 23. — Kljub vsem zagotovilom predsednika Nixona, da se ZDA ne bodo vmešale v novo vojno na Indokini, se je zgodilo, kar so si mnogi pričakovali: Bela hiša je sklenila, da dobavi orožje Lon Nolovi vojski, ki je v nekaj tednih, odkar so strmoglavili Sihanuka, zloglasno zaslovela z množičnimi pokoli vietnamskih civilistov, ki živijo v Kambodži. Del orožja je že prispel v Phnom Penh. Do pošiljke orožja je prišlo v največji tajnosti: včeraj so kamboš-ke oblasti zaprle za promet letališče v Phnom Penhu «iz vojaških razlogov«. Sinoči ob 23.03 po krajevnem času so na letališču pristala tri letala tipa .caribou. kanadske izdelave, ki so baje last avstralskega vojaškega letalstva. Eno uro pozneje so odletela, danes zjutraj pa so letališče ponovno do-prli. Bilo je takoj jasno, kaj so tovarna letala prinesla, vendar so se opazovalci spraševali, kdo je orožje poslal. Ameriški državni departma in Pentagon sta molčala, avstralski diplomatski predstavnik v Phnom Penhu je zanikal, končno pa se je oglasil glasnik Bele hiše Ronald Ziegler. Dejal je, da je bil «z ameriškim privoljenjem* izročen Kam-bodžanom prvi tovor pušk sovjetske izdelave, ki so jih v Južnem Vietnamu zaplenili hanojskim vojakom in partizanom FNO. «V Kambodži je 40 tisoč komunističnih vojakov — se je opravičeval glasnik — del katerih se, opremljen z modernim orožjem, premika proti prestolnici*. Ziegler je tudi povedal, da sinočnja dobava pušk še iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČENO ZASEDANJE CK PSI Nova sestava vodstva s tremi podtajniki Rumor in Piccoli sta nepričakovano ustanovila novo strujo v KD «iniziativa popolare» RIM, 23. — Danes se je zaključilo sedanje centralnega komiteja PSI in to s pomembnim rezultatom, da je prišlo do notranjega dogovora in do ustanovitve treh mest za namestnike tajnika, ki bodo eno od večinske skupine, dve pa od manjšinskih skupin «avtono-mistov* in levice. Tako je dobilo vodstvo PSI dokončno podobo in je bil za tajnika izvoljen Mancini na mesto De Martina, ki je postal podpredsednik vlade. Za podtajnike pa so bili izbrani: Craxi za «avtonomiste», Mosca za večinsko skupino in Codignola za skupino Lombardija. Predstavniki levice so po zasedanju izjavili, da so sicer vstopili v vodstvo stranke, ker so za enotnost zlasti pred volitvami, da pa ostajajo pri negativnih stališčih do levega centra in do sedanje vladne formacije. Rešitev okrog socialističnega vod stva je torej sad kompromisa. Manciniju je uspelo, da se je izognil večini z avtonomisti, po drugi strani pa tudi ni ustvaril nove večine. Avtonomisti in lombardijevd so predlagali ustanovitev političnega urada, ki naj bi skupno vodil stranko, na kar pa Mancini ni pristal. Zavrnil je tudi pogajanja s skupino Bertoldija, ki je tako ostala brez svojega predstavnika v najožjem vodstvu stranke. Iz tega zapletenega položaja je Manciniju uspelo ustvariti dokaj homogeno vodstvo, ki bo delovalo vsaj do konca volilne kampanje, pri čemer je zanimivo, da gre za tajnika stranke, ki se ne sklicuje na ločno opredeljeno večino v stranki. Mancini je tako postal tajnik vse stranke in je pustil odprto vprašanje razmerja sil. Pravo politično bombo in to povsem nepričakovano pa predstavlja ustvaritev nove demokristjan-ske struje na pobudo prijateljev Rumorja in Piccolija. Nova struja se imenuje «iniziativa popolare* in 79 aodaj š« ni jasn«. kalcitno silo bo predstavljala v KD. Gre za popolno presenečenje saj sta bila prav Piccoli in Rumor pobudnika razpustitve stare dorotejske struje in sta jo obrazloževala, da je treba premostiti struje. Zakaj sta sedaj ustvarila novo strujo? Politična odgovora sta dva: 1. Gre za novo strujo, ki zdaj združuje vse skupine, ki nasprotujejo levici v stranki. Zaradi tega je tudi ena izmed prvih zahtev struje «imiziativa popolare*, da naj se ukine proporcionalni sistem volitev v stranki, katerega zagovarja predvsem levica. 2. Poglablja se nasprotje med Rumorjem in Pic-colijem in med Andreottijem in Co-lombom. Tako da lahko pride do novega razmerja sil v stranki: na eni strani Rumor, Piccoli, Tavia-ni in Fanfani na drugi pa Andreotti, Colombo, Moro in levica. ne pomeni, da ie Washington ugod no sprejel Lon Nolovo prošnjo za vojaško pomoč. To prošnjo, je dejal, še vedno preučujejo. Časnikarji so Zieglerja seveda vprašali, kako se je mogel Ndxon odločiti za tak korak, ko pa prihajajo iz Kambodže grozotne vesti o zverinskih pokolih, ka jih skoraj vsak dan opravljajo Lon Nolovi vojaki proti vietnamski manjšim; Ziegler je odvrnil, da se noče izraziti o teh , pokolih, da pa je «samo po sipi razumljivo, da je ubijanje civilistov dejanje, ki vzbuja zaskrbljenost ne samo pri naši vladi, ampak pri vseh vladah. Vsekakor pa — je nadaljeval — je jasno, da je nasilje v Kambodži rezultat množične in odkrite agresije komunističnih sil proti nevtralni država*. V krogih vvashingtonske administracije trdijo, da vlada ne mara sprožiti širokega programa vojaške pomoči Kambodži, da pa je Nixon hotel na nekakšen način dokazati Lon Nolu, da njegova vlada «ni ostala brez prijateljev*. Puške, ki so jih poslali v Phnom Penh, so tipa «AK 47*. najbolj razširjene med vietnamskimi partizani in menda učinkovitejše od ameriških pušk «M 16». Reakcija v krogih ameriškega kongresa je bila takojšnja: prvi je protestiral predsednik zunanjepolitične komisije senata William Fulb-right. Nixon je bil namreč v preteklih dneh zagotovil, da se bo, preden bi sprejel kakršenkoli sklep glede vojaške pomoči Kambodži, posvetoval s to komisijo, tega pa ni storil. Fulbright je tovrstno ravnanje odločno obsodil in pozval državnega sekretarja Rogersa, naj prihodnji teden poda komisiji poročilo o kamboškem vprašanju. Še bolj ostra pa je bila reakcija načelnika demokratične večine v senatu Mika Mansfielda, ki je dejal: «V jugovzhodni Aziji je bilo že 300 tisoč žrtev in ni še nobenega znamenja, da bi se pokol kmalu končal. Koliko napak bomo morali še storiti, preden se bomo naučili nauka, ki bi ga morali sedaj znati že na pamet?* Kamboške oblasti so medtem sporočile, da bo tudi v prihodnje letališče v Phnom Penhu ponoči zaprto za promet, kar daje misliti, da se bo pošiljanje orožja nadaljevalo. Po neuradnih vesteh naj bi poslali sinoči 1.500 pušk, v pri- šiljko 1.500 pušk je potrdil pozneje tudi glasnik državnega departmaja McCloskey. Boji v Kambodži se medtem nadaljujejo. Po štirih dneh obleganja so vladne sile končno spet zasedle mestece Saang, kakih 30 kilometrov od Phnom Penha, ki so ga partizanski oddelki zapustili, potem ko je vladno topništvo porušilo vse središče mesta. Pri tej ofenzivi so imele vladne sile zelo težke zgube. Nadaljujejo se tudi vojaške operacije sajgonskih čet na kamboškem ozemlju. V dveh pokrajinah ob reki Mekong so oddelki južnovietnamske redne vojske prekoračili mejo in napadli položaje upornikov — Si-hanukovih pristašev in FNO. Agencija «Nova Kitajska* je danes objavila nov poziv odstavljenega kamboškega predsednika Siha- nuka, ki se še vedno mudi v Pekingu. Sihanuk poziva kamboško ljudstvo, naj se z orožjem upre vladi generala Lon Nola, ki je «uni-čil petnajst let miru, svobode, napredka in mednarodnega prestiža Kambodže*. «Naša Kambodža — nadaljuje princ — je danes sinonim anarhije, vojne, bede in smrti ter je po vsem svetu na zelo slabem glasu*. Sihanuk poziva sodržavljane, naj z vsemi sredstvi preprečijo kliki Lon Nol - Sirik Matak, da nadaljuje rodomomo politiko, ter naj rešijo čast Kambodže s tem, da ne ubogajo «fašistični, nacistični in krvoločni vladi v Phnom Penhu*. Odstavljeni predsednik izraža nato zaupanje v končno zmago ter napoveduje, da bo tistega dne podal ostavko ter prepustil vodstvo države ljudstvu. tegnil znanemu nemškemu marksi- pal proti vsem oblikam nacionalne- stu Franzu Mehringu ko je ta dokazoval nevzdržnost prognoz, ki sta jih oba utemeljitelja marksizma, zlasti v letih 1848 - 1849, dajala glede nekaterih slovanskih narodov in njihove bodočnosti. Zatem je prof. Boris Ziherl govoril o tem, kaj je za Lenina pomenilo premagovati kulturno zaostalost kot eno naj večjih ovir socialističnega napredka in demokratizma. Zato je treba, po njegovih besedah, združevati zmagovito proletarsko revolucijo in njene množične nosilce s tistimi zakladi znanosti in tehnike, ki jih je nakopičilo človeštvo v razvitejših deželah. Glavni kulturni problem socializma pa je Lenin videl v množicah delavcev in drugih plasteh delovnega ljudstva, ki jih je stari družbeni red obsojal na nepismenost ali pa na sila skromno izobrazbeno raven in jim zapiral pot k višji kulturi, k velikim stvaritvam človekovega duha v znanosti in umetnosti. Posredovati kulturo tem množicam, nenehno dvigati njihovo kulturno raven, to je bila zanj neločljiva sestavina tistega procesa, ki jo je imenoval edino pot v socializem: uvajanje delovnega človeka v u-pravljanje na vseh ravneh družbenega življenja, od podjetja pa tja do vrhovnih sovjetskih organov. Tudi glede tega se Lenin, kot je poudaril Boris Ziherl, čudovito ujema z našim Cankarjem, ki je tržaškim delavcem govoril o tem, kako bo vse, kar so ustvarjali slovenski kulturni delavci, od Trubarja do Prešerna in Ketteja nekoč po zmagi nad izkoriščanjem in zatiranjem postalo svobodna last svobodnega ljudstva. Ob koncu je prof. Boris Ziherl med drugim poudaril, da razvijanje demokratičnih in socialističnih elementov v nacionalni kulturi je bilo za Lenina neločljivo povezano z bojem za popolno nacionalno enakopravnost, za enakopravnost nacionalnih jezikov na vseh ravneh, za demokratizacijo šolskega sistema, ki naj najširšim narodovim plastem omogoči domačem jeziku pristop k znanju in izobrazbi, vstop v zavestno življenje občana. Nepismen človek stoji zunaj politike, zunaj demokratičnega odločanja, je predmet politične in vsakršne druge manipulacije v interesu izkoriščevalskih razredov, ki jim gre v prid kulturna zaostalost množic in še posebej zatiranih narodov. To misel je Lenin nenehno ponavljal ko je nasto- ga zatiranja v carski Rusiji, proti stoterim omejitvam za nerusko prebivalstvo, proti vsiljevanju ruskega jezika kot obveznega državnega jezika, za široko samoupravo na področjih, kjer prebivajo neruski narodi in narodnosti. Boris Ziherl je svoj oris Lenina in njegovega pomena končal z naslednjimi besedami: «Vera v neizmerne ustvarjalne moči prebujenih in osveščenih ljudskih množic je bila v Leninu trdna in nezlomljiva. Prebujanju in osveščanju teh množic v praksi revolucionarnega boja je posvetil vse svoje življenje in delo. Najmogočnejše sredstvo v tem velikem kulturnem boju mu je bila resnica. Resnica ne sme biti odvisna od tega komu naj služi, je nekoč zapisal Lenin. Temu načelu, ki je v popolnem navzkrižju s stalinskim pragmatizmom v pojmovanju resnice, je bil zvest v vsem svojem družbeno - političnem in znanstvenem delu. Svoje in drugih sodbe je preverjal in ocenjeval po njihovi skladnosti z resničnostjo, z dejanskostjo, sovražil je sleherno olepševanje dejstev, demagogijo in zbujanje praznih iluzij. Cenil je tudi mnenje sovražnikov, kadar mu je odkrivalo dejanske napake in spodrsljaje napredr sil. Ljudem je govoril tisto, k. je imel za resnično, pa če je bilo še tako težko. DRAGO KOŠMRLJ V Ajdovščini proslava ustanovitve prve slovenske vlade Skupščina občine Ajdovščina ]• razposlala vabila za proslavo ob 25-letnici ustanovitve prve slovenske vlade. Proslava bo v nedeljo 3. maja. Dopoldne bo slavnostna seja izvršnega sveta Socialistična republike ,'lovenije in skupščine občine Ajdovščina. V dvorani prve slovenske vlade bo govoril predsednik slovanskega izvršnega sveta Stana Kavčič. Dopoldna bo tudi množično zborovanje na Policah v Ajdovščini, na katerem bo govoril podpredsednik zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj, nastopil pa bo združeni primorski pevski zbor. Popoldne pa bo letalski miting na letališču v Ajdovščini in pa pester kulturni spored. ................................... ZKJ O MEDNARODNEM POLOŽAJU IN NOTRANJI POLITIKI 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 V politiki aktivne in miroljubne koeksistence edina pot za svoboden socialistični razvoj Zveza komunistov za nadaljnji razvoj družbeno političnih odnosov, ki bodo zagotovili suverenost in enakopravnost narodov, republik in pokrajin (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. Danes je bilo objavljeno obširno poročilo o včerajšnji razpravi predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih vprašanjih mednarodnega položaja in notranjepolitičnem razvoju Jugoslavije ter o stališču, ki ga je predsedstvo ZKJ zavzelo o teh vprašanjih. Ugotavlja se, da jugoslovanski narodi v politiki aktivne in miroljubne koeksistence in neuvrščenosti vidijo edino pot, ki jim zagotavlja svoboden in samostojni socialistični razvoj. Ta politika zagotavlja in stalno povečuje možnost za širše delovanje z drugimi narodi in državami v skupnem boju za mir, neodvisnost in svoboden enakopraven razvoj. Boj za te smotre proti imperializmu in vsem oblikam hegemonizma stal- . hodnjih tednih pa jih bodo poslali no krepi mednarodni položaj in | še štiri ali pet tisoč. Sinočnjo po- ugled Jugoslavije. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pariška pogajanja za Vietnam na robu dokončnega propada? PARIZ, 23. - Seja številka 64 štiristranskih mirovnih razgovorov o Vietnamu v palači mednarodnih kongresov na pariški Aveniji Kle-ber ni premaknila pogajanj z mrtve točke. Danes je bil seveda v o-spredju Nixonov televizijski govor o Vietnamu, ki sta ga, kot je znano, tako Hanoj kot južnovietnam-ska revolucionarna vlada negativno ocenila. Obe delegaciji sta negativno oceno ponovili danes na sestanku ter 'V dokumentih, ki sta jih izročili časnikarjem. V izjavi severnovietnamske vlade je med drugim rečeno, da hoče Nixon samo nadaljevati svoj udarjena zahteva po popolnem in brezpogojnem umiku ameriških in satelitskih čet. Hanojska vlada v dokumentu trdi, da je razširitev vojne na vse tri države Indokine »bistvo nove Nixonove azijske doktrine*, katere cilj je, da bi se Azijci bojevali proti Azijcem v sklopu reakcionarne strategije ameriškega imperializma. Izjava ZRV pa vsebuje nove obsodbe kamboškega režima, ki je zakrivil «ogabne zločine*, ter poročila o pokolih, ki so jih izvedli Lon Nolovi vojaki. V krogih konference pa se je govorilo danes predvsem o name- načrt vietnamizacije agresivne voj- j ravani vrnitvi načelnika sevemo-ne v Vietnamu tor je ponovno po- i vietnamske delegacije Xuan Thuyja v Hanoj. Po uradnih izjavah naj bi Thuy zapustil Pariz zaradi »preutrujenosti*, bolj verjetno pa je, da gre za protestno gesto proti ZDA, ki še sedaj niso določile naslednika bivšega načelnika ameriške delegacije Cabot Logea. Ta je dal ostavko že pred dvajsetimi tedni, od takrat pa ni bil niti Xuan Thuy prisoten na sejah v pričakovanju določitve novega voditelja delegacije ZDA. Pa tudi načelnica delegacije ZRV, gospa Ngujen Thi Bkih, se baje pripravlja na odhod iz Pariza. Glasnik njene delegacije je po današnji seji izjavil, da ostane za sedaj Predsedstvo je ugotovilo, da je razvoj dogodkov zadnjih let dokazal, da mir in mednarodna varnost ne moreta trajno počivati na med-blokovskem ravnotežju, temveč na aktivni in enakopravni udeležbi vseh narodov pri reševanju mednarodnih vprašanj, ter da v sedanjem mednarodnem položaju nenehno raste zavest o pomenu in neobhodnosti politike neuvrščenosti. Politika neuvrščenosti se vedno bolj uveljavlja kot eden od trajnih mednarodnih činiteljev v boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in družbeni napredek. Predsedstvo ZKJ je poudarilo dolgoročnost in trajnost interesa Jugoslavije za razvoj in napredek od nosov z vsemi socialističnimi državami na osnovah spoštovanja načela enakopravnosti, suverenosti in nevmešavanja. Na istih načelih se mora nadaljevati politika boljšanja odnosov in sodelovanja z vsemi drugimi državami, ne glede na nji hovo družbeno ureditev. Predsedstvo je poudarilo koristnost dosedanjega širokega intenzivnega mednarodnega sodelovanja ZKJ in drugih družbeno političnih organizacij Jugoslavije in sodi, da se to sodelovanje mora razširiti na vse komunistične in delavske stranke in druge revolucionarne protiimperialistične demokratične stranke in gibanja, ki so pripravljene na enakopravno sodelovanje. Zaradi nestabilnosti mednarodnega položaja, blokovske razdeljenosti na svetu in zemljepisne lege Jugoslavije, je njen mednarodni položaj zapleten. Na Jugoslavijo skušajo izvajati pritisk tisti krogi na svetu, ki se ne morejo pomiriti s samostojnim socialističnim in samoupravnim razvojem Jugoslavije in njeno neodvisno in neuvrščeno politiko. Moč jugoslovanske socialistične skupnosti, njena neodvisnost in samostojnost, je ugotovilo predsedstvo, so odvisne predvsem od jugoslovanskih narodov. . . ----------- --------, od pove- gospa Binh v Parizu, da pa »jo.čane odgovornosti vseh družbenih v domovini čakajo številne naloge*. I činiteljev in v prvi vrsti od Zveze komunistov in njenih vodilnih organov. Izpopolnitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je bistveni dejavnik za zagotovitev _ neodvisnosti Jugoslavije. V proučevanju notranjepolitičnega razvoja je predsedstvo ugotovilo, da je praksa potrdila pravilnost sklepov 9. kongresa o formiranju vodilnih organov zveze in da so pozitivih razvoj po 9. kongresu spremljale tudi nekatere negativne tendence. (Poskus ustvarjanja ideološko - politične platforme mimo zveze, avantgardizem, politikanstvo, poskusi vsiljevanja svojih stališč). Neki komunisti, ki so izvoljeni v organe ZK in druga družbeno političnih telesa, se obnašajo kot da za njih niso obvezna stališča organizacij in vodstva ZK, kar otež-koča enotnost akcije in učinkovitost Zveze komunistov. Predsedstvo ZKJ je glede na povečano vlogo in samostojnost centralnih komitejev republik posebno opozorilo na njihovo povečano odgovornost za stanje odnosov med republikami, med narodi in narodnostmi. ZK je in ostaja glavni dejavnik idejno politične integracije jugoslovanske socialistične skupnosti. ZK ne sme zanemariti nobenega problema, ki se pojavlja v medrepubliških odnosih in v razvoju federacije kot socialistične samoupravne skupnosti. Zveza komunistov se bo v praksi zavzemala za nadaljnji razvoj takih družbenopolitičnih odnosov, ki bodo zagotovili polno uveljavitev svobode, suverenosti in enakopravnosti narodov oziroma republik in pokrajin; Jugoslovanska zveza ni hierarhična organizacija supemacio-nalne_ države, temveč se v skladu z načeli ustave razvija kot socialistična samoupravna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, ki imajo iste pravice in odgovornosti, ki odločajo o ustvarjanju in uresničevanju skupne dogovorjene politike. Federacija se mora še nadalje izgrajevati tudi kot funkcija državnosti in suverenosti vsake republike, kot oslomba enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Predsedstvo Zveze komunistov sodi, da je treba mnogo dela za katero so sedaj Dristojne republike in zveza hitreje prenašati v pristojnost nižjih samoupravnih organov. Funkcija zveznega zakonodajnega telesa je, da določa okvir, ki zagotavlja enotnost sistema. Predsedstvo ZK sodi, da bi morale biti v pristojnosti zveze za nadaljnjo krepitev samoupravne socialistične skupnosti samo: L Ohranitev in razvoj enotnega družbeno gospodarskega in političnega sistema, na osnovah družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi, samoupravljanja in razdelitve dohodka po delu; zaščita enakopravnega položaja vseh narodov in narodnosti. 2. Zavarovanje enotnega jugoslovanskega tržišča in gospodarskega sistema, zagotovitev enakopravnosti republik in uskladitev njihovih interesov v pogojih takega sistema in trga ter skupno okvirno načrtovanje, ki bo zagotovilo skladnejši gospodarski razvoj; ustanovitev instrumenta za povezovanje domačega gospodarstva z inozemskim trgom. 3. Narodna obramba in mednarodni odnosi Jugoslavije. 4. Zagotovitev materialnih sredstev sklada za razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajin in ukrepov, da bi se dosegel njihov razvoj, ki bi bil hitrejši od poprečnega jugoslovanskega razvoja. Na kraju predsedništvo poudarja, da se mora ZK v bodoče dosledno zavzemati za spoštovanje načela paritete pri izvolitvi v organe zveze, v vodstva družbeno političnih organizacij za dosego ustreznega enakopravnega republiškega in nacionalnega zastopstva, tako v organih zveze kot v odgovornih kadrih armade, ter za enakopravni položaj jezikov narodov Jugoslavije v JLA. D. BOŽIC Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,6, najnižja 10, ob 19. uri 16,3 sto-pinje, zračni tlak 1021 stanoviten, brez vetra, vlaga 72 odst., nebo ob. lačno, morje mirno, temperatura mor-ja 12,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danese, PETEK, 24. aprila JURIJ Sonce vzide ob 5.04 in zatone 19,02 — Dolžina dneva 13.58 — ^ na vzide ob 22,56 in zatone ob 6-* Jutri, SOBOTA, 25. aprila MARKO, Dan vstaje v Italiji | OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE PRIPRAVE NA UPRAVNE VOLITVE Številne komemorativne svečanosti proslave v mestu in na podeželju Jutri dopoldne zborovanje na Trgu Goldoni in komemoracija v Rižarni ■ Odkritje spominskih plošč v Borštu in na Repentabru Podelitev spominskih kolajn svojcem padlih v Miljah Mesto in podeželje, odporniške organizacije, občinske uprave in prosvetna društva se pripravljajo na svečane proslave 25. obletnice o-svoboditve in razne prireditve, ki se ne bodo zaključile ob državnem prazniku 25. aprila, ampak se bodo vrstile vse leto ter slavnostno zaključile, vsaj tako upamo in pričakujemo, prihodnje leto ob otvoritvi preurejene Rižarne. To bi bil najlepši in najpomembnejši zaključek, kronanje proslav 25. obletnice osvoboditve in zmage nad na-Jutri bo ob 10. uri na Trgu Goldoni osrednja proslava, ki jo priredijo združenje partizanov AN Pl, združenje bivših političnih deportirancev ANED, združenje poli- tičnih preganjancev ANPPIA in I spominske kolajne. Ob 11 združenje FIAP. Govorila bosta se-' na Trsu Marconi zbor in nator Paolo Šema in Vladimir Kenda. Jutri ob 11. uri bo v Rižarni svečana komemoracija, ki jo priredi tržaška občina. Župan bo položil lovorov venec, nato pa bo imel govor o pomenu odporniškega gibanja. Ob 12. uri bo v palači Costanzi otvoritev razstave načrtov, ki jih je izdelal arh. Boico za u-reditev Rižarne. S Trga Goldoni in obratno bodo brezplačno vozili avtobusi občinskega podjetja Acegat. V Miljah bo jutri ob 9.30 na županstvu slavnostna seja in sprejem svojcev padlih, katerim bo občinska uprava poklonila srebrne MitiiiiiuiinmiifiiiiiiiiHiiiiniiiiiimiiimiiiimiititiiiiiuiiuniiniiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiuiii V V' M ILCE SKRAP ŠESTDESETLETNIK Bivši mladinci postajajo šestde• tetletniki. Eni so ta mejnik že prest stopili, drugi se mu neizprosno približujejo, prav na današnji dan ga je dosegel Milče Škrap. Jubilant Milče je rojen Svetoivan-čan (24. aprila 1910.), kamor so se njegovi starši preselili iz Podbež v Brkinih in nekaj dinamične brkinske narave mu je ostalo do danes, saj ga niti bolezen ni mogla pripraviti k mirovanju. Osnovno šolo je Milče obiskoval v domačem kraju, nato pa 2-letno trgovsko šolo sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v času, ko je bil na njej za ravnatelja prof. Lavo Čermelj. Po opravljenem šolanju se je leta 1926 zaposlil v pisarni odvetnika Godine in ostal na tem delovnem mestu do leta 1930, ko se je pred fašističnim preganjanjem umaknil čez mejo v Ljubljano. Toda roka fašističnih preganjačev ga je dosegla ob italijanski zasedbi Ljubljane. Aretirali so ga pod obtožbo dezerterstva, pripeljali v Trst pred vojaško sodišče in po obsodbi vtaknili v italijansko vojsko ter poslali v La Spezio. Na podlagi nekega posebnega zakona o italijanskih državljanih v tujini so ga leta 1942 sicer poslali domov, a že po nekaj dneh bivanja v Brkinih so ga karabinjerji aretirali in pod stražo odpeljali v Ljubljano. Bila so pač vojna leta in Osvobodilna fronta je bila že na široko razpredena. Tudi Milče je bil njen activni član. V hiši, kjer je stanoval, je bil bunker aktivistov OF, ko pa so fašistični ovaduhi ta in druge bunkerje odkrili, je moral Milče z drugimi aktivisti OF znova v zapor in pred proces, ki je dobil ime po «bunkeraših*. To je bi'o prav v času, ko se je Mussolinijev fašistični režim zrušil in prav tej srečni okoliščini se je moral naš jubilant z drugimi so-jenci vred zahvaliti, da so se izmazali samo z daljšimi ali krajšimi zapornimi kaznimi. Po obsodbi je Milče obromal celo vrsto zaporov od Kopra in Trsta do Benetk in Parme in med tem organiziral gladovni s'avki v Benetkah in v Par mi. kjer 'e prišel tudi v stik z jugoslovanskimi političnimi interniranci. V decembru 1943. so prišli v zapor Nemci in napravili med zaporniki selekcijo: bolne so poslali domov, zdrave odbrali za delo v Nemčiji. Tako se je Milče znašel v transportu od 250 do 300 zapornikov na poti v Nemčijo, v Porurje. Po neuspelem uporu proti delu, ki bi se lahko tudi tragično končal, saj so jim grozili s smrtjo, je moral delati v neki tovarni za vojaške železne konstrukcije. Toda v Nemčiji je Milče ostal samo dva meseca. Po zaslugi tajne narodnoosvobodilne organizacije v tovarni je dobil ponarejeno dovoljenje za gibanje po Nemčiji in s tem dovoljenjem je dosegel luksemburško mejo in nato po ilegalnih zvezah Belgijo, kjer se je v kraju Athus pridružil belgijskemu odporniškemu gibanju *resis'ence*. Tu v Belgiji je po vdoru zavezniških sil v Normandijo ostal do konca vojne in ker se je prijavil za Jugoslova na, so ga spravili v zbirno taborišče Jugoslovanov v Metzu, od koder se je potem v juniju 1945. po - Anglo-Amerikanci, hudih sporih z ki so Jugoslovane imeli za nekakš ne talce za primer — tako so trdili — €če bi se zaveznikom kaj zgodilo v Trstu...*, se je hot vodja transporta in kot tajnik društva Jugoslovanov vrnil z drugimi vred v domovino skozi Jesenice na Bled, od koder se je vsak odpravil na svoj dom. goslavijo. Konec leta 1946 je prevzel center za tisk, ki je bil nekakšen zametek današnjega Založništva tržaškega tiska. Pot ga je nato vodila v Koper, kjer je prevzel podjetje lstra-benz, tik pred Kominformom pa je bil že v Ljubljani kot referent za tekoča goriva pri direkciji ministrstva za promet slovenske vlade. Leta 1948 po Ko-minformu se je ponovno vrnil v Trst in bil poslej nameščen prt raznih podjetjih (Inforit, 1RET Milče Skrap je odšel v Ljubljano in že po nekaj dneh v svoj rodni Trst, kjer je prevzel vodstvo Jugo-petrola, fci je takrat prevzemal po-Šiljke tekočih goriv UNRRA za Ju- itd.) vse do bolezni, zaradi katere je leta 1957 vstopil v pokoj. Toda vse to je le del življenjske poti našega današnjega 60-letnika Milčeta Skrajša, kajti za boljše poznavanje narodnega in človeškega bistva njegovega, se moramo spet povrniti v njegova mlada leta, ko se je kot 16-17-letni mladenič pridružil mladinskemu društvu pri Sv. Ivanu in dijaškemu društvu rNicold Tommaseo* ter v teh živih celicah takratnega našega narodnega življenja na Tržaškem in Primorskem razvijal, bodisi kot tajnik društva v rodnem Sv. Ivanu, bodisi kot organizator številnih pobud, vsestransko narodnoobrambno dejavnost, ki ga je pripeljala tudi v krog sicer tedaj starejših bazoviških junakov. O takratnem delovanju mladinskih društev, zlasti o delovanju svetoivanskega društva, je Milče objavil v Primorskem dnevniku leta 1965 obširen dokumentiran spis na podlagi edinega ohranjenega zapisnika svetoivanskega mladinskega društva in drugih redkih dosegljivih dokumentov. Spominjamo se, da je bil to eden najbolj branih podlistkov v našem listu in prav ta njegov spis je dal tudi pobudo, da se je pred leti ustanovil odbor bivših mladinskih društev, ki je v kratkem času svojega obstoja uresničil že marsikatero lepo pobudo. Prav tako kot v mladinskih društvih je bila plodna njegova angažiranost v Ljubljani po letu 1930, kjer je bil soustanovitelj in več let tajnik emigrantskega društva *Ta-bor», ki je dobilo svoje ime po sežanskem mladinskem društvu. Podobno kot sorodno emigrantsko društvo ”■ 'ti ra 20. ure, v nedeljah in praznik® : ja 10 do 13. ure. Italijansko ameriško združen® t>iqe drželo Furlanijo Julijsko Rra). |q je priredilo razstavo del Marie ‘ zadn Greene Mercier. Razstava je * aJ"!8lte štorih AIA do 30 t. m. vsak od 15. do 20. ure. i^dgoj V galeriji «11 Tribblon v 0* f^e cardi 68, Je NVaria Marionija že uveljavljenih umetnikov, kj^cef" (II Tribblon v Ul- ‘ "taacij, razstava grafični* *«errj , ija in Enrica M*'1") iu j, nih irniptnilfnv k> * se prvič predstavljata tržaški Ja'lljene st. Razstava rvhsepa dn dpi ® L* Sl n Cgr galeriji «La lanternan v »E Jfbi sti Razstava obsega 40 del odprta do 2. maja V NIcolO 6 te razstava del Lillija V galeriji »La Cappellan — za avdiovizivna raziskovanja skuse, likovno umetnost, predstave, bo od 23. aprila maja razstava «Kiča», ki bo la: pregled «slabega okusa«, -j. vo predmetov, realizacijo »obednice - dnevne sobe« ln P1* Hjh janje filmov in diapozitivov. s V umetnostni galeriji danes slikar Luigi Pampanlni osebno slikarsko razstavo, ki pejsaže in marine Trsta in Razstava bo odprta do 6. nt*r' Nazionale 15.30 «La bahata del®3 Jj CP n 7 n n nman Tani>ninn.lne T JfA 1 senza notne«. Technlcodor. vin, Cllnt Eastvvood, Jean 3* • 11,11 vedi' - Eden 16.00 «Paranoia». Caff ker, Jean Sorel, Anna Lulš Davila, Marina Cott» nicolor. Prepovedano 18. letom m>> > Fenice 16.00 «L’uocello dalle is »u UVA-tlItJ uta**" I di crlstallo«. T. Musante, * , Ji p ui uii3L«uiu». i, jviusanic, dali, Technicolor. Prepoved**1® ^ dini pod 14. letom. . f*I uiiii Kvzvj g-*. ŽCIUTII. Grattacielo 16.00 «L’amante»- 7', coli, R. Schneider, Technicolor. iftS Ezcelsior 16.00 «11 dlvorzlo«- v Aa sman, A. Moffo ln A. Ekbertjtej nicolor. Zadnja predstava ' Ritz 15.30 «Gott mit uns«. Nero, Richard Johnson Aubrey. Eastmancolor. pfe.-,'. * Filodrammatlco 16.30 «L’altr* > e|l, del peccato«. Colorscope ^ l hi, dano mladini pod 18. leto®:, n Cf-Alabarda 16 30 «Vita segret* .. "h Techmcol0*, 'ho - -------- ....au,,., pod 18 , > . al Aurora 16.30 «Z» na 'I IjeV# cone«' * ^ .žilnega odbora trgo- Br«* [j Z “krnice je zaradi odsotno-ornit ~;a'dassija predsedoval od-dt/i G. Valmarin. Ta je naj- a daljše poročilo o novem Giorftorp em zakonu za obrtništvo, ki Trstul aJ?™ia ’n dopolnjuje določbe dr-ovno* ® zakona o obrtništvu. Med - oj ■ • ’ ki iih uvaja deželni r.a-rl- . *. Je Posebnega pomena spre-11 astroj pokrajinskega odbo- ej, ““rtništvo. Odbor bo po no- sestavljaj0 15 izvoljenih o- :o!VrevPzih ter o trgovinski ižen" fJbine c.2, afriškimi deželami iz Krji< *AMA. P CkBnjT ostanku je vodstvo je k * li tri °rnice poverilo načel-v rv. askeea lnst^,, a iškega poveljstva Ul.f la%Cit;nu nal°go. naj zastopa cnib1 'skem J° na 1®- afriškem gospo M*'1*?- in 5, wnSresu, ki se pravkar i*1. Ujg. ' aPrila) odvija v Milanu, ^ * Okviril rlalrtvronio 70 n. Ski f ltjetil v. okviru delovanja že o-lel * WJrUPn?e Vittorio Bottego. ;?• ^1 so ga organizirali •tvropa in Afrika ob Sre- dozemlju:*, bo general D'Agostino podal poročilo o tržaškem pristanišču in Sueškem prekopu. Teža poročila bo v tem, da bo skušalo priklicati pozornost javnega menja na škodo, ki jo trpi tržaška luka zaradi dolgotrajne zapore prekopa, in pa tudi na škodo, ki jo trpijo zaradi tega industrijska podjetja, ki izvažajo svojo proizvodnjo na tržišča na Srednjem in Daljnem vzhodu in pa v tržaško zaledje. Nato so odborniki obravnavali vprašanje blagovnega prometa na ronskem letališču. Gre za možnost, da bi s tega letališča začeli vzpostavljati nove zveze za blagovni promet. Do februarja letos je letališče lahko sprejemalo le toliko blagovnega prometa, kolikor ga je lahko opravljal potniški letalski red; februarja pa je letališče prejelo dovoljenje tudi za blagovni promet v mednarodnem merilu, s čimer se odpirajo nove možnosti za nadalj- njo valorizacijo te deželne infrastrukture. Odborniki so v tej zvezi sprejeli predlog odseka za promet pokrajinske gospodarske konzulte ter sklenili imenovati poseben odbor, v katerem bodo zastopniki trgovinske zbornice, neodvisne ustanove za tržaško luko, pomorskih družb in spediterskih podjetij, in ki naj obdela to vprašanje v globino. Za zastopnika zbornice v tem odboru je vodstvo imenovalo C. Sofiano-pula, predsednika odseka za promet pokrajinske gospodarske konzulte. Na koncu je odbor sprejel obračun trgovinske zbornice za leto 1969 in vrsto ukrepov notranje u-pravnega značaja. Med drugim so odborniki sprejeli tudi predlog, naj zbornica tudi v letošnjem letu podeli institutu za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi (IS DEE) primeren finančni prispevek. iiiiiiimiiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiuiiiiiiiiimiiiiimuimiiiiiiiiHiimitiiiiiiiiaiimiit imimi Seznami dopolnilnih davkov za letos (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Mariano Bemi 8.000.000 (933.144), zdrav. Pienluigi Maieron 6.000.000 (969.054), Fulvio Camerini 7.900.000 (919.152), urad. Otto Filet« 7.800.000 (878.628), zdrav. Gino Macchioro 7.800.000 (807.894), časnikar Guido Botteri 7.700.000 (892.218), zdrav. Piero De Favento 7.700.000 (916.428), inž. Mario Molinari 7.700.000 (902 tisoč 550), inž. Alessandro De Mot-toni 7.700.000 (847.182), inž. Silvano Novak 7.700.000 (901.542), urad. Fa-bio Ara 7.600 000 (845.664), gradbenik Antonio Canal 7.600.000 (1 milijon 16.346), urad. Francesco De Blasi 7.600.000 (845.238), urad. Otto Kraus 7.600.000 (815.598), Franco Lanieri 7.600.000 (1.016.346), zdrav. Antonio Nuciari 7.500.000 (851.730), zdrav. Giuseppe Botteri 7.400.000 (847.242), tesar Aldo Drozina 7 milijonov 400.000 (593.838), upravnik Giuseppe Gerolimich 7.400.000 (761 tisoč 814), ind. Roberto Hausbrandt 7.400.000 (869.166), kemik Ernesta Hly 7.400.000 (507.156), inž. Giovan-ni Pontond 7.400.000 (563.838), zdrav. Luigi Rusca 7.400.000 (802.548). Ind. Ermanno Hausbrandt 7.300.000 (847.470), kamnosek Davide Lepore 7.300.000 (951.540), urad. Mario Mar-cantoni 7.300.000 (771.168), urad. Valentino Ralza 7.300.00 (768.924), bančnik Ausonio Attanasio 7.200.000 (746 tisoč 28 lir), inž. Vittorio Fanfani 7.200.000 (749.676), inž. Ottavio Gib 7.200.000 (825.708), inž. Vincenzo Pozzano 7.200.000 (732.384), izvede- ll|i"iiln„,,iiiIIIIIIiiii1,um,,,,,,,„„,„111,mi,minil,mu,,,,in„,,umni,,,,,,,,um nec Filippo Artelli 7.100.000 (649 tisoč 668 lir), urad. Paolo Bertoli 7.100.000 (803.460), urad. Luciano Ler-cara 7.100.000 (805.524) zdrav. Franco Manfredi 7.100.000 (748.584), funk cionar Livio Trauner 7.100.000 (741 tisoč 606 lir), boksar Giovanni Ben-venuti 7.000.000 (887.850), zdrav. Antonio Castellana 7.000.000 (740.154), zdrav. Basilio D’Agnolo 7.000.000 (685.488), zdrav. Giuseppe Klugmann 7.000.000 (765.414), funkcionar Alfre-do Nicolini 7 000.000 (688.686), mehanik Angelo Nerbedo 7.000.000 (516 tisoč 372 lir), zdrav. Giorgio Rkial-di 7.000.000 (690.066), urad. Bruno Astori 6.900.000 (761.652), zdrav. Dano Bais 6.900.000 (739.782), zdrav. Antonio Della Santa 6.900.000 (720 tisoč 738 lir), urad. Giorgio No-vaiold 6.900.000 (718 098), urad. Guido Giovannini 6.300.000 (674.538), prof. Paolo Medani 6.800.000 (711 tisoč 402 lir), zdrav. Nevio Puhali 6.800.000 (684.162). OB 25.LETNICI ZMAGE NAD NACIFASIZMOM Jutri na goričkem pokopališču odkritje spomenika padlim partizanom Napis na spomeniku je dvojezičen . Danes popoldne predvajanje filmov o odporniškem gibanju v Jutri zjutraj polaganje vencev v Čedadu KAZENSKIM S0DISCEM v* manjša primera tihotapstva cigaretami m s surovo kavo DatSko pod predsed- sodišče r_____________ [alte (tož- Hrenci, za- Le, včeraj obravnava- inTfa tihotapstva s ciga-, 1N Pri 3 kavo. te*' % ti) Vi,|ner ie zadeval 69 letnega - M Ul. Alessio 33 f 5; de) D?ar'n Nucci por. Ruan Prv1 T? 7' ki sta bila ob "a fitgfh“tapstva,4 kg. tujih Ba pa sodelovanja pri ri mV’ ki^a ?° ’z dobro obveščenih altra ? da Tujej° v korist policije, .„ Oiait,'6 v Nuccijevem stano ■ h skladišče, vtihotap- et- Zato so 24. oktobra >e P' _ ,, let°n’dilioh>h reta 5. »disse* S n 1Ur so financarji čakali v zasedi, da bi presene-1 storilca - Danes zvečer bo proglašena razsodba obtožencem, vpletenim v ^pristaniško zadevo» 'J'' 7 stori rA Ni 35 reL rdi linj 11*4 7 tu su uniutji a Bisca' l P zjutraj postavili pred “c(>1O>L"0zaSeri 7 v U1- del Riv,J 18 i / M-a'i °'.,da W oresenetili sta-1 d 7 se«r,lca (Vidonis je bil OTSJtr*1«’ e ^ Ca° ko stopil i, šk s° Itn r?b brezuspešnega ča-5 k Cno zagledali nekega ^e0 gkdaf St°pil iz veže 'n a naokrog. Agenti fi-1)7,. so ga spoznali za starega znanca K S, in^’lina ^^SanzunTiev- K°maj pa dott- , 1 ,Z stek«, f|nancarje, je V|eJ ^al „ . spet V vežo, n 1« * Ho Ust'l S Časa' P01601 [7 J 'k i! »tranu? °PJe ln se P°dl'1 ,ppu" V !tvs ' »tonil k° ulico. Kmalu za io na cesto tudi Nuc- reCi*»l’'' knt>0“3kMCar'ii pa nis0 klonili . a“'. f Se , 1 do poznih večernih Boi' K,Sov končn° °koli 23- ure ne vežo, se oh da ^ ^nancar^ *me^ w P« katerih so %in,._ ,eOska hrani v svo- d vlcoOlt^l ) f, ,.c, '°r JI CkSI° noAU c'8arete in tako vdaika preje,i od državne- R'ltan^0b,aSllln Za P‘e klet, nsk|nem stanovanju. S i Sapr S3, Cig bito Znamke «Astor» in 20 SP v skunkov cigaret iste N je Upn' teži 4 kilograme. 5S»iiv«delakLoi p°iasnila- da Jljj "s, (iaa za cigarete in še L "L t s? verjetno last Vi-kija! ,tpel tudi on, po-? ie mi!i ,Za vhod v klet. i V' 'la gre za pra- \e 80 vt uS Pa ie sicer priz' Je ' v 'hotapljene cigarete S žšravainii° pa 7 deial' ^ ^7' def1 del c'garet upo' S iS ^a?® Ptadati, da bi * 2)0 (?renci je zahteval za 'Iplačal dolg za odkup Soč Ur, za žensko pa 200 tisoč lir denarne kazni. Branilec odv. Matejka pa je za Vidoni-sa zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za Nucci jev o pa prav tako oprostitev, ker ni zakrivila kaznivega dejanja. Sodniki so po krajšem posvetu proglasili sledečo razsodbo: Vido-nisu so prisodili 1 mesec zapora in 225 tisoč lir denarne kazni, Nuccijevo pa so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili vsake krivde. Zaradi enakega prekrška, tokrat sicer zaradi kave, se je prav tako pred kazenskim sodiščem moral zagovarjati 37-letni Italo Pitacco iz Ul. Orlandini 24, ki pa so ga sodili v odsotnosti. 21. oktobra lani je avtomobilska patrulja agentov finančne straže o-pazila nedaleč od Elizejskih polian omenjenega moškega, ki je stiskal pod pazduho večji zaboj, skrbno ogrnjen z jopičem in se nekam čudno vedel. Financarji, ki so bl-v civilu, so ga ustavili in ga povprašali, kaj nosi. Pitacco pa jim je brez vsakega obotavljanja povedal, da ima 6 kg surove kave. Na zaslišanju pred financarji je moški izpovedal, da je zaboj kave čisto slučajno našel vzdolž obzidja, ki obkroža Elizejske poljane. Me nil je, da gre za zapuščeno blago in tako pobral zaboj kave, ki ga je nameraval odnesti domov za izključno domačo uporabo. Pripomnil je še, da sploh ni vedel, da gre za blago, ki je podvrženo carini. Javni tožilec dr. Brenči je zahteval za obtoženca 300 tisoč lir denarne kazni, uradni branilec odv. Frezza pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so mu prisodili 2 meseca zapora in 214 tisoč lir denarne kazni. # • * Danes pa bo v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča zadnje, dvanajsto, zasedanje kazenskega sodišča, ki že od prvih dni meseca aprila razpravlja o znanih tatvinah in drugih prekrških v tržaški prosti luki. Del dopoldanske razprave bo posvečen govoru javnega tožilca dr. Tavelle, ki bo odgovarjal obrambnim govorom posameznih branilcev in pa vzporednim govorom branilcev javnemu tožilcu, nakar se bo sodni zbor umaknil na dolgo posvetovanje, da izreče razsodbo pro ti 35 obtožencem, ki bo proglašena v poznih večernih urah. Colombo 6.7000.000 (674.413), inž. Umberto Fonda 6.700.000 (824.520), podjetnik Sergio Cumin 6.600.000 (802.770), zdrav. Giorgio Danek 6 milijonov 600 tisoč (698.358), zdrav. Guido De Nardo 6.600.000 (791.988), zdrav. Pietro Petronio 6.600.000 (604.992), urad. Bruno Alberti 6.500 tisoč (587.892), zdrav. Danilo Dobrina 6,500.000 (699.366), zasebnica Angela Duma 6.500.000 (782.154), urad. Silvio Movia 6.500.000 (631.644), zdrav. Domenico Veronese 6.500.000 (765.702), gradbenik Adriano Vivian 6.500.000 (782.154), ladjar Brusa-fenro 6.400.000 (199.992), gradbenik Ferrucoio Buttignoni 6.400.000 (760 tisoč 962), urad. Paolo Chelleris 6.400.000 (607.260), prokurator Gual-tiero Levitus 6.400.000 (612.114), inž. Paolo Pellis 6.400.000 (707.166). Urad. Aurelio Amoroso 6.300.000 (585.216), zdrav. Giovanni Baldas-sare 6.300.000 (660.852), urad. Mario Baxa 6.300.000 (555.180), urad. Giorgio Buda 6.300.000 (546.078), funkcionar Giovanni Del Pesco 6.300 tisoč (590.088), zdrav. Edoardo Grandi 6.300.000 (611.448), lekarnar Manlio Libutti 6.300.000 (598.836), inž. Luciano Luciani 6.300.000 (717 tisoč 42), industr. Vittorio Polveri-giani 6.300.000 (619.740), Adolfo Ralza 6.300.000 (739.236), zdrav. Giovanni Rovatti 6.300.000 (698.706). Spedit. Mario Belli 6.200.000 (718 tisoč 632), urad. Vittorio Canciani 6.200.000 (596,208), Dario Collino 6.200.000 (620.166), kemik Giorgio Costantinides 6.200.000 (622.590), u-rad. Luciano Di Brai 6.200.000 (604 tisoč 74), bančnik Lionetto Furla-netto 6.200.000 (522.758), zdrav. Luigi Marin 6.200.000 (610.794), prok. Giacomo Modiano 6.200.000 (574.512), urad. Mario Muiesan 6.200.000 (572 tisoč 208), upokojenec Camillo Pian-to 6.200.000 (572.436), Mario Eni 6.200.000 (593.652), zdrav. Sergio Steffe 6.200.000 (609.708), zdrav. Fulvio Weis 6.200.000 (593.022). Prof. Dario Cogoi 6.100.000 (433 tisoč 458), prok. Oliviero Degrandi 6.100.000 (520.992), zdrav, de Giorgio Filippi 6.100.000 (594.048), prof. Fegiz Luzzatto 6.100.000 (535.134), prof. Tullio Medani 6.100.0000 (563 tisoč 304), urad. Silvio Obry 6.100.000 (559.914), prof. Alessandro Pignatti 6.100.000 (579.708), zdrav. Attilio Trevisini 6.100.000 (516.228). (Se nadaljuje) Na glavnem pokopališču so delav- ■ ci zaključili z deli za ureditev partizanske grobnice, ki jo bodo svečano odkrili jutri zjutraj. Na grobnici, v katero bodo pozneje postavili posmrtne ostanke vseh partizanskih borcev, ki so v ločenih grobovih na glavnem pokopališču, so vklesana imena vseh padlih goriš-kih rojakov. Napis na spomeniku je dvojezičen. Otvoritvena svečanost bo jutri zjutraj ob 9.30. Goriški nadškof rnsgr. Pietro Cocolin bo imel mašo, nato bo govoril odv. Umberto Zan-fagnini, član narodnoosvobodilnega sveta iz Vidma. Vabimo našo javnost, da se svečanosti udeleži polnoštevilno. Zveza partizanov vabi vse bivše slovenske partizane in vse ostale rojake, ki bi želeli prisostvovati otvoritveni svečanosti, naj se zberejo ob 9. uri na glavnem trgu v Štan-drežu, odkoder bodo skupno odšli na glavno pokopališče. Ob 12. uri bodo v Ločniku imenovali tamkajšnjo osnovno šolo po padlem partizanu Giuliu Boemu. Danes zvečer ob 18. ih ob 21. uri bodo v kinodvorani Centrale, po nalogu občinske uprave, vrteli nekatere dokumentarne filme iz časov odporniškega gibanja, in sicer: »Zločin Matteotti», »Bratje Rosselli*, »Taborišče Mauthausen* in »Epizode iz odporniškega gibanja*. Danes popoldne bo občinska delegacija položila vence pred razne spomenike v mestu. Venec bodo položili tudi pred spominsko ploščo na gradu, ki spominja na talce, ki so jih nacisti tam streljali. Občina je naslovila prebivalstvu poseben proglas ob 25-letnici osvoboditve. Enako so napravile razne partizanske in druge organizacije. V Čedadu bo posebna svečanost jutrri ob 9. uri. Izpred županstva bo povorka, na čelu katere bo žu Demonstracije delavcev Solvay Delavci bivše tovarne Solvay v Tržiču so imeli včeraj dopoldne sindikalno zborovanje in potem povorko po mestu ter zborovanje na Trgu Republike, kjer je v imenu treh sindikatov govoril Marchesan o položaju delavcev v pričakovanju se Stanka v Trstu dne 28. t. m. s predstavnikom podjetij Pirletom in morda ob prisotnosti voditeljev Phoenbca. Tudi tržiški župan Ver-saice je izrazil solidarnost z de- ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Napredna politika ob odprti meji je prinesla vidne koristi občanom Državni prispevek 600 milijonov za goriški vodovod - Poslovilni pozdravi župana in svetovalcev - Resolucija o pravicah narodne manjšine je zgodovinski dokument Preteklo sredo zvečer je imel občinski svet v Gorici še tretjo sejo v tem tednu, ki je bila tudi zadnja v petletni mandatni dobi sedanjega sveta in občinskega odbora. Med sejo so prejeli tudi brzojavko poslanca Marocca iz Rima, v kateri je ta sporočil županu in vsemu občinskemu svetu ter goriški javnosti, da je poslanska zbornica v Rimu odobrila zakon, s katerim vlada prevzema izdatek 600 milijonov lir, ki so še potrebne za dograditev novega goriškega vodovoda. Kot znano prejema Gorica vodo še vedno z Mrzleka ter s prispevkom države plačuje Jugoslaviji dogovorjeno ceno zanjo. Že več let je v gradnji nov vodovod, za katerega bodo črpali vodo iz obsoških virov pri Lečniku. Dela so že precej napredovala, saj so zanje potrošili že okrog 600 milijonov lir. Z novim prispevkom jih bodo predvidoma zaključili in Gorica bo imela svoj vodovod, k; sicer ne bo dobavljal tako dobre' vode kot Mrzlek, vendar bo uporabna za vse potrebe in bo tudi količinsko zadostovala. Ob zaključku zadnje seje občinskega sveta je župan Martina, potem ko so odobrili vrsto upravnih zadev in tudi občinski obračun za leto 1967, izjavil, da je mandatna doba sedanjemu občinskemu svetu zaključena zaradi začetka predvolilne kampanje. Tekoče posle bo še nadalje vodil občinski odbor do vo- lavci. .... .....i,imimi,........................................ PRETEKLO SOBOTO IN NEDEUO Industrijski funkcionar Gastcne j pan pelizzo, krenila na trg pred spo- menik padlim, kjer bodo položili vence in kjer bo spominski govor. Jutri bo osrednja profelava v Tržiču na trgu republike. V nedeljo bodo krajevne proslave tudi v Doberdobu, Ronkah in po drugih občinah. Urnik trgovin za danes in jutri Za praznik 25. aprila velja za trgovine na Goriškem naslednji urnik: Danes, 24. aprila: zvečer lahko ostanejo trgovine odprte pol ure dalj; mesnice bodo odprte tudi popoldne od 17. do 20. ure Kruh za soboto je treba kupiti danes. V soboto, 25. aprila: Vse trgovine ostanejo ves dan zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. V nedeljo, 26. aprila: zjutraj bodo odprte pekarne in mlekarne ter dežurna cvetličarna (Gorian Renato) ; mesnice bodo delovale od 7. do 11. ure. Samomor v Števerjanu Včeraj si je v Števerjanu tragičen način vzel življenje na 66- letni Anton Humar iz števerjana, na Valerišču št. 20. Okrog 10. ure dopoldne je izginil iz hiše, kjer živi skupaj a sinom Marinom in družino. Nevesta ga je nekaj časa zaman iskala in klicala. Končno pa ga je sin Marino našel na kašči nad hlevom, kjer se je obesil z vrvjo, ki jo je navezal na prečni tram. Bilo je 12.45 in oče je bil že mrtev. Obvestili so krajevne karabinjerje, ti pa sodne oblasti za ogled in izdajo dovoljena za pokop. Zdravnik dr. Rutar je pri o-glenu ugotovil smrt zaradi zadušitve. Pokojnik je bil kmet in z ženo, ki je sedaj v goriški bolnišnici na zdravljenju, sta imela dva sinova in dve hčeri ter sta zadnje čase živela pri sinu Marinu. Pokojnik je že dalj časa bolehal za sklepnim revamtizmom ter je bil večkrat tudi v bolnišnici. Zato sklepajo, da je napravil nepremišljeno dejanje v trenutku duševne potrtosti. Njegova smrt je prevzela vse sosede. Gostovanje Doberdobcev v Polzeli postalo manifestacija prijateljskega sodelovanja Lepo uspela koncerta v Polzeli in v Gotovljah - Pozdravi predstavnikov iz Doberdoba, predsednika SPI dr. Hlavatyja in domačih prosve-t ar je v ■ Simboličen dar gostov s Krasa domačim prosve farjem litev dne 7. junija, ko jih bo prevzela novoizvoljena občinska uprava Župan je na kratko omenil in ocenil delo, ki ga je opravila sedanja občinska uprava v zadnjih petih letih in dodal, da je pri tem tudi on sam pridobil mnogo bogatih izkušenj, čeprav so bile pri tem potrebne tudi žrtve. Zahvalil se je za sodelovanje odbornikom, svetovalcem, občinskemu osebju in drugim, ki so kakor koli pripomogli pri reševanju problemov. Zahvalil se je tudi tisku, ki je vseskozi vestno spremljal delo občinske uprave, ter zaključil, da mesto zahteva tudi v bodoče stalno prizadevanje za reševanje njegovih problemov, ki so problemi obmejnega mesta in kot taki važni. Za njim so govorili svetovalci Pian (KD), Mayo (PLI), BatteUo (KPI) Sanzin (PSI), Sfiligoj (SDZ), Baiocchi (MSI), Compagnone (PSU) in kot zadnji Cian (KD). Vsi so se zahvalili županu za voščila in mu dali priznanje za njegovo delo v mandatni dobi. Sanzin je poudaril tudi napredno politiko, ki so jo socialisti vnesli s svojim sodelovanjem v odboru in ki jo bodo izvajali tudi v bodoče. Omenil je tudi politiko pomiritve in prijateljstva ob meji ki je prinesla vidne koristi vsem občanom. Odv. Sfiligoj je izrazil poleg tega še zadovaljstvo, da je občinski svet pred nekaj meseci izglasoval resolucijo o pravicah slovenske narodne skupnosti v goriški občini ter jo označil kot zgodovinski dokument, ko so imeli občinski možje prvič toliko poguma, da so ta dokument soglasno potrdili. To je še posebno zažno sedaj, ko praznujemo 25-let-nico odporništva v Italiji. Po zaključku govorov so se svetovalci poslovili še ob kozarcu vina na zakuski, ki jo je pripravila občinska uprava. Moški pevski zbor »Jezero* iz Doberdoba je preteklo soboto vrnil obisk prosvetnim delavcem iz Polzele na Štajerakem, ki so bili tani divokrat na obisku v Doberdobu. Z njihovim avtobusom se je odpeljalo v Slovenijo tudi mnogo drugih članov društva, ki so sd želeli ogledati lepo Savinjsko dolino. Izleta se Je v imenu doberdob-ske občinske uprave udeležil tudi podžupan Karel Černič, Slovensko prosvetno zvezo pa Je zastopal njen predsednik dr. Hlavaty. Spotoma so se v soboto dopoldne izletniki ustavili v študiju RTV Ljubljana, kjer je Doberdobce sprejel član Slovenskega okteta Danilo Čadež; zbor je nato posnel 6 svojih pesmi. Na Polzelo so dospeli popoldne in tam so jih lepo sprejeli domači prosvetni delavci, ki so našim prosvetarjem najprej pripravili zakusko v domači gostilna. Nato so si ogledali lepo in moderno urejeno tovarno nogavic, kjer so se Doberdoba zanimali predvsem za način dela in samoupravnega ustroja te najmodernejše tovarne nogavic v Jugoslaviji. V tovarniški menzi so jim priredili večerjo, na kateri je predsednik občinske skupščine Žalec, pod katero spada tudi Polzela, pozdravil goste iz sa-mejstva ter navedel nekaj zanimivih podatkov o notranjem razvoju Slovenije s posebnim pogledom Doberdobci z domačini v Polzeli na samoupravljanje. Ob 20.30 uri je imel zbor »Jezero* v dvorani p.d. Svoboda celovečerni koncert. Uvodoma je predsednik društva Jože Jarc prinesel pozdrave kraških prosvetarjev pol-zelskemu občinstvu in zbor je zapel Prešernovo »Zdravico* v priredbi Ubalda Vrabca. Ooberdobski podžupan Karel Černič je nato podčrtal v svojem pozdravu koristnost medsebojnih stikov in priporočal, naj bi jih raztegnili tudi na raven občinskega sodelovanja med občinama Žalec in Doberdob, kar je občinsivo odobrilo z burnim aplavzom. V imenu SPZ Je njen predsednik dr. Robert Hlavaty pozdravil gostite je in občinstvo in vse druge prisotne predstavnike ter poudaril, da prihajajo zamejski Slovenci v matično domovino kot prihaja brat k bratu, saj živimo na skupnem kulturnem prostoru slovenskega naroda. Domačinom je zaželel uspehe pri njihovem delu in poudaril, da je želja zamejskih Slovencev utrditev miru, blaginje in lepe bodočnosti v socialistični Sloveniji. Po teh pozdravih je zbor iz Doberdoba nadaljeval s DEBATNA KONFERENCA 0 NSG 5 temeljito reorganizatijo tovarne omogočiti rentabilno delovanje Javnost solidarna s prizadetimi delavci, ki terjajo nujne in učinkovite ukrepe V kinodvorani Stella Mattutina v Gorici je bila včeraj dopoldne ob 10. uri debatna konferenca o položaju v tovarnah SAFOG in Nuova, S. Giorgio s posebnim ozirom na krizo v tej slednji. Namen konference je bil popularizirati v najširšem krogu prebivalstva zanimanje za probleme teh tovarn. Konferenco so sklicali trije metalurški sindikati CGLL, CISL in UIL. Ob določeni uri so dvorano napolnili od kraja predvsem delavci prizadetih tovarn pa tudi številni drugi predstavniki. Sindikalista Papais in Colautti sta zbranim obrazložila po- ložaj, ki je nastal v zvezi s proizvodno krizo in pomanjkanjem naročil v tovarni Nuova S. Giorgio, Ugotovili so med drugim, da po zasedbi obeh tovarn lani poleti, ni bilo kakšnih ukrepov, Id bi jih podvzeli na osnovi takratnih zagotovil, za reorganizacijo tovarne in njene proizvodnje ampak je ostalo vse le pri besedah in obljubah. Zato je potrehno spričo dejstva, da število zaposlenih v tej tovarni še vedno in stalno pada, da vse prebivalstvo zahteva in da predstavniki krajevnih oblasti predložijo točne zahteve za nujne ukrepe, Id naj zajamčijo stalno delo prizadetim delavcem in ne samo sedanjim, ampak da se tudi ukrepi postavijo tako, da se dvigne število zaposlenih na nekdanjo raven ter da se jim zajamči trajna zaposlitev. Po uvodnih besedah sindikalistov se je prijavilo k debati več prisotnih, Id so predstavili svoje stališče do tega problema in predlaga U ustrezne ukrepe za radikalno rešitev tega problema, da tovarna ne bo samo obratovala, ampak da bo lahko obratovala na zdravi go spodarski podlagi. na katerem je zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi pri katerih so kot solisti nastopili Jožef Colja, Viljem in AmaJd Framdolič. Pred začetkom drugega dela koncerta je predsednik društva »Jezero* Jože Jarc izročil predsedniku prosrvetnega društva iz Polzele Stanku Novaku v dar model ladje, postavljene na del kapnika stalaktita, ki ga je doberdobski fant Jožef Frandolič prinesel iz neke kra-ške jame iz globine 20 metrov. Na stalaktitu je pritrjena marmorna ploščica z napisom: P. d. Jezero 18. 4. 1970. Predstavnik domačinov se je Doberdoboem toplo zahvalil za lepo darilo in nato je zbor pod vodstvom prof. Križman-čiča nadaljeval s svojim koncertom ob sodelovanju že omenjenih solistov. Pevce iz Doberdoba je prišlo poslušat veliko število ljudi iz številnih vasi Savinjske doline in med njimi je bilo tudi več zborovodij in pevci Komornega zbora iz Celja. Občinstvo je sledilo izvajanju pevcev z veliko pozornostjo in ti so se vkljub utrujenosti prav dobro odrezali. Uradni del obiska se je pri kozarcu cvička in kraškega vina (ki so ga Kraševci pripeljali s seboj), zopet sprostil v domačo zabavo v bližnji gostilni. Ob zvokih harmonike je kmalu zadonela tudi partizanska pesem. Zadnja točka dvodnevnega gostovanja je bil nastop na reviji pevskih zborov v Savinjski dolini v Gotovljah pri Žalcu, kjer so Do-berdobei nastopili kot izredni gostje. Tudi tu so po reviji v prijateljskem vzdušju navezali prisrčne stike s pevci tamkajšnjih društev in drugimi prosvetarji in pozdravov in priporočil za bodoča srečanja m balo ne konca ne kraja. S tega dvodnevnega obiska v lepi Savinjski dolini so odnesli doberdobski prosvetarji najlepše spomine, obenem pa pričakujejo, da jih bodo tamkajšnji prosvetarji kmalu in množično zopet obiskali in si ogledali tudi zanimivosti Doberdoba in njegove okolice ter tako nadaljevali s plodnimi medsebojnimi obiski. Uspešno delovanje Rdečega križa Razne ambulante, ki delujejo v sklopu centra Rdečega križa v Ul. Codelli, so v zadnjem času naletele na ugoden sprejem pri učiteljih in pri šolski mladina, ki se jih z marljivostjo poslužujejo. V teh am-komcertom ' tmlnatah vršijo zelo važno preven- tivno službo. O uspešnem delovanju ambulant so razpravljali na seji upravnega odbora goriškega Rdečega križa, ki mu načeluje odv. Rodenigo. Na isti seji so razpravljali tudi o človečanskem delu, ki ga ženska sekcija vrši v raznih bolnišnicah. Izrekli so tudi zahvalo vsem ustanovam, ki so kakorkoli pripomogle k dobremu delovanju Rdečega križa na Goriškem. Prva lista v Tržiču Včeraj je bila v Tržiču vložena prva kandidatna lista za občinske volitve. Predložila jo je KPI z no silcem Sagginijem. Na listi ni več dosedanjih svetovalcev Zorzenona, Fontanota in Vinica. 10 kandidatov je starih manj od 30 let. V tržiški občini je 21.306 volilnih upravičencev ali 817 več kot pri zadnjih volitvah, volilnih sedežev je 37. Trčenje dveh mopedov V tržiški bolnišnici so včeraj pridržali za 10 dml na zdravljencu 16-letnega Mirka Jelena iz Tržiča, Ul. Volta 35, Id je malo prej ko se je peljal z mopedom, trčil z nekim drugim mopedistom. Pri padcu se je udaril v prsni koš, si zlomil nekaj reber in dobil še druge poškodbe. Koncert zbora «Seghizzi» v Zagrebu Goriški pevski zbor «Seghizzi» je imel pred nek^j dnevi v Zagrebu skupni koncert s tamkajšnjim zborom «Moša Pijade,), ki je praznoval 154etnlco svojega obstoja. Nastopila sta posamično oba zbora, skupno pa sta zapela Cossettovo skladbo «Cum cantu populorum undo» Zagrebška publika Je bila z nastopom obeh zborov zelo zadovoljna. Prisotni so bili zastopniki domačih oblasti pa tudi italijanski konzul v Zagrebu. Pegan razstavlja v Novi Gorici Včeraj popoldne ob 18.30 so v avli občinske skupnosti v Novi Gorici otvorili razstavo umetniške fotografije Milenka Pegana. Razstava bo ostala odprta do vključno 3. maja od 8. do 12. ure in od 15. do 20. ure; v nedeljo od 15. do 20. ure. CORSO. 17.15: «Contestazione generale«, V. Gassman, N. Manfredi in A. Sordi; italijanski barvni film. VERDI. 17.15: «Un uomo chiamato cavallo«, R. Harris; ameriški kl-nemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 17.15: «Samoa regina della giungla«, E. Femec in R. Boane. Italijanski kinema-skope v barvah. V1TTORIA. 17.15: «Addlo Jeff«, A. Delom in M. Dare. Italijansko-francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. Ob 18. in 21. uri «Pred-vajamje filmov o odporništvu«. Vstop prost. t rži d AZZURRO. Ob 10. uri: «1 7 frateUi Cervi«. Ob 17.30: «11 dito piu veloce del West», J. Gamer in J. Hackett. Barvni film. EXCELS!OR. 16—22: «11 serpente di fubco«, P Fonda tn S. Stras-berg, v barvah. PRINCIPE. 17.30; «1 gtrasoli«, S. Loren in M. Mastroianni. Barvni film. » I\ovu Gorica SOČA (Nova Gorica); «Marisol potuje v Rio«, špan. barvni film — ob 18. in 20. uri. DESKLE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. SVOBODA (Šempeter); «Ugani kdo pride na večerjo«, amer barvni film - ob 18. in 20. uri. RENČE: «lmenujejo me tujca«, amer.-ital. barvni film — ob 30. PRVACINA: Danes zaprto. KANAL: »Mrtev ali živ«, ameriški barvna film — ob 20. uri. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in po-noči dežurna lekarna TAVASANI, Corso Italia 10 — tel. 25-76. V TR2ICU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna «Alla salute«, dr Fabrisa, v C. Cosulich 177 — tel. 72480. DVE MILIJARDI DOLARJEV ZA NEUSPEH VREDNOST ŽIVLJENJA PRI OSVAJANJU LUNE Znanstveniki priznavajo, da je ameriško prodiranje v vesolje povezano z mnogimi, premnogimi «če» ■ A Ji se ne bi tolikšna sredstva mogla koristneje potrošiti? V ponedeljek, 13. aprila ob 21. uri po krajevnem času je televizija v Houstonu oddajala vest o ponesrečenem poskusu odprave «A-pollo 13». V torek, 14. aprila je v vesoljskem središču pomočnik direktorja NASA Cristopher Kraft med tiskovno konferenco dejal: »Položaj je kritičen in najslabši, kar smo jih doživeli, vendar ga nadzorujemo. Če se bodo vrnili na 7 -n-d :o, bo to velik uspeh.* Bese- dico če je Kraft ločil od ostalega stavka z dolgim premorom, takih čejev pa je bilo v zgodovini ameriške kozmonavtike in posebej za odpravo «Apollo 13» preveč. Takoj zatem, ko so kozmonavti zaznali okvaro, je njihov pulz ohranil normalne vrednosti; tu je nastopil prvi če — kaj bi se zgodilo, če bi kozmonavti ne reagirali kot stroji? Nastalo je vprašanje, kako se bodo trije člani posadke vrnili na Zemljo. Kaj bo, če ni mogoče najti kisika, vode in motorja, ki jih bo spravil na pravo pot. Ugotovili so, da jih bodo lemove naprave pravilno usmerile proti Zemlji. To pa samo v primeru, če bo stroj deloval v pravem trenutku, če bo deloval s potrebno silo in če bo James Lovell v pravem trenutku sprožil mehanizem. Ko je «A-pollo 13» obšel Luno, je bil usmerjen proti Zemlji, še vedno pa ni bilo gotovo, če bo prispel na Zemljo. Morali so nekaj ukreniti, da bi smer uravnali, če bodo stranske rakete delovale. Preveč je bilo čejev in na srečo so se vsi pogoji uresničili. — «Odiseja» je padla v Tihi ocean, kozmonavte so rešili. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se čeji ne uresničili, če bi kozmonavti umrli zaradi pomanjkanja kisika ali zato, ker hi odleteli v vesolje, od koder bi se ne mogli vrniti? Vesoijska znanost je šele v povojih, NASA nima na razpolago reševalne odprave, vse je odvisno v veliki meri od sreče. Zakaj si pravzaprav poleti na Luno sledijo drug za drugim, nekako brez prave ocene nevarnosti in končno brez tehtanja tega, kar se izplača in tistega, kar se ne? Zdi se, da so potrebne človeške žrtve, da bi v Houstonu nekoliko zavrli svoj program. To smo mogli opaziti, ko so trije kozmonavti, Vir-gil Grissom, Edward White in Ro-ger Chaffee, zgoreli leta 1967 med vzvratnim štetjem v ladji «Apo!lo*. Ta nesreča je pokazala, da so pri gradnji ladje konstruktorja napravili mnogo napak. Pojavilo se je vprašanje, ali ni NASA preveč hi- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Razpoloženi boste za ureditev zapletenega vprašanja. Pomirili se boste z neko osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Poslovni tekmec vas bo skušal spodnesti. Zaupanje v ljubljeno osebo bo poplačano. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možni so uspehi, čeprav ne kaže preveč dobro. Ne spuščajte se v hazardne igre. RAK (od 23.6. do 22.7.) Posvetujte se s tistimi, ki imajo več izkušenj. Nekoliko burno bo danes pri vas. LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojim dinamizmom boste opravili nalogo, ki ne bo lahka. Neki prijatelj vas bo pustil na cedilu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dela bo veliko in s težavo ga boste opravili. Ne smete biti lahkoverni, ker tela z osvojitvijo Lune, ne da bi pri tem bolj pazila na varnost kozmonavtov? Nekaj časa je delo v vesoljskem središču potekalo počasneje, kmalu pa je neuspeh in tri človeške žrtve zabrisala uspela odprava »Apollo 7». Bilo je to 11. oktobra 1968. Leta 1967 se je v vesoljskem središču NASA zgodila prva nesreča, vendar ali ne vidimo vzporednosti z dogodki «Apolla 13»? Za rešitev treh kozmonavtov, je obstajala ena možnost na milijon: ta možnost se je uresničila. Kljub temu pa se sprašujemo, ali so res kozmonavti danes vami? Ah ni preveliko tveganja glede na rezultate, ki jih s takim letom dosežejo in glede na demama sredstva, ki jih morajo za vsak polet potrošiti? Predvsem je bistveno vprašanje, ali je res potrebno, da leti človek na Luno, v času, ko taki poleti še niso varni? Ameriški fizik Ralph Lapp, ki je največji nasprotnik takih poletov s človeško posadko, trdi, da bi bili za rezultate, ki jih potrebujejo, za take polete dovolj O Ciganih imamo v slovenščini prav malo literature in ko je pravkar izšla študija Vaneka Šiftarja o Ciganih (dr. VANEK ŠIFTAR: CIGANI. MINULOST V SEDANJOSTI. Izdala Pomurska založba. 0-premil Franc Mesarič. Predgovor napisal Jože Goričar). Študija je s tem gotovo zapolnila neko vrzel. Leta 1962 je skupina, ki sta jo ustanovila biološki inštitut univerze v Ljubljani in pediatrična klinika medicinske fakultete v Ljubljani, končala temo: 1ZOLAT1 CIGANOV IN KALVINISTOV V PREKMURJU. Iz obsežnih raziskav na terenu so bile izdelane tudi disertacije, sicer pa je za to delo precejšnje zanimanje doma in v inozemstvu. Prvi zvezek tega obsežnega dela predstavlja tudi osnovo knjigi Vaneka Šiftarja, vendar je po avtorjevih besedah vsebina precej dopolnjena in spremenjena. Gre torej za študijo o Ciganih po svetu in pri nas, zlasti o Ciganih v Prekmurju, študijo, I ki naj v novih, socialističnih druž- boste sicer nasedli. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neka oseba vas bo spravila v zagato, čemu vzbujate ljubosumnost, ko ni potrebno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Bodite bolj odločni in vaše poslovno življenje bo imelo uspehe. Delali boste načrte za bodočnost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Več podjetnosti in načrte boste izpeljali. Srečanje, ki vas bo spravilo v dobro voljo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveč površni ste in to vas bo stalo veliko žrtev. Neka oseba se zanima za vas. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko časa boste izgubili v polemikah. Tudi v družini bo šlo kaj narobe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vse pobude, ki vam prihajajo, niso iskrene. Izbirajte previdno. Spor, ki ne bo prijeten. | stroji. Čeprav je res, da so pri-I merki z Lunine površine velike važnosti, druga pošiljka teh primerkov ni bila potrebna v tako kr tkem času. Prav tako ni razumljivo, zakaj se je vodstvu NA SA tako mudilo, da so poslali na Luno tretjo odpravo. Pri tej so mnogi znaki pokazali na nevarnost. Najprej Mattinglyjeva bolezen, nato okvara v zbiralniku za helij. Pravijo, da ne more noben stroj nadomestiti človeških rok, vendar smo prav v tem primeru videli, koliko so mogle človeške roke pomagati. Ne le da niso kozmonavti mogli z izvijačem v roki popraviti okvare, pač pa še vedeli niso, kaj se je pokvarilo. Ob vsem tem se pojavijo razna vprašanja. Ali je res potrebno trošiti milijarde za negotove rezultate, ko so na Zemlji te milijarde potrebne iz sto razlogov? Ali so res dobro potrošili ves ta denar, glede na rezultate, ki so jih pri NASA dobili? Pri NASA pravijo, da ne more noben stroj nadomestiti v vesolju človeka, njegovih možganov, oči in rok. Ralph Lapp in mnogi z njim pa trdijo, da to ni res. Človek je bil v vesolju poskusni kunec in ne raziskovalec, človek v vesolju več stane kot daje: razen možganov, oči in rok je namreč tudi lastnik težkega telesa, ki potrebuje hrane, kisika in vode. Ko pošljejo znanstveniki človeka v vesolje, morajo potrošiti veliko več denarja kot za stroj, za rezultate, ki jih more tudi stroj dati, saj so potrebne človeku vaje pred poletom, veliko večja skrb med izstrelitvijo, večje in težje, zato pa tudi dražje rakete in, končno, stroji, ki morajo človeka v vesolju vzdrževati. Za načrt »Apollo* so potrošili 25 milijard dolarjev, ker so poslali na Luno človeka. Če bi poslali na Luno stroje, bi bili stroški v primerjavi s 25 milijardami minimalni, kajti stroje moremo spraviti v miniaturno obliko, ker stroji ne dihajo in jih ni treba pripeljati »žive* na Zemljo. Kljub temu, da so bili kozmonavti v nevarnosti, NASA ne bi mogla poslati na pomoč reševalne ekipe, čeprav niso znanstveniki mogli jv raketo namestiti dvojnikov nekaterih naprav, ki bi odpravo rešili, če bi se kaj pokvarilo. Tako se je »Apollo 13» izkazal kot neuspeh, jsj,,.gtane dve milijardi dolarjev. Poleg vprašanja, ali je bil potreben v tako kratkem času še tretji polet na Luno, nastaja še drugi problem, ki je političnega značaja. Kako naj senatorji in poslanci svojim volivcem razložijo, zakaj so potrošili toliko denarja? Kljub nevarnosti, denarju in človeškemu življenju, pa se nesmiselna vesoljska tekma nadaljuje. Zgodovina je sestavljena iz trenutkov. V trenutku je nad uspehom prevladalo človeško življenje, v trenutku pa se je ameriška misel vrnila k starim sanjam — osvajanju Lune v tekmi z drugimi. benih odnosih osvetli ciganski problem, ki naj daje odgovornim ljudem tudi misliti o tem problemu in ki naj bo zato tudi spodbuda k nadaljnjim proučevanjem in akcijam vseh prizadetih. V svoji knjigi, ki jo je avtor razdelil na štiri dele, vsebinsko pa razpade na dva dela, je avtor obdelal vso tematiko o_ Ciganih kolikor mogoče sistematično. Prvi del nosi naslov MINULOST in govori o Ciganih nasploh, o njihovem prihodu v Evropo, o Ciganih v evropski kulturi, o Ciganih na naših tleh do konca prve svetovne vojne. Drugi del nosi naslov SEDANJOST. Prav tako v več poglavjih je tu govor o nastajanju ciganskih naselij v Prekmurju, o Ciganih v stari Jugoslaviji, med vojno in po letu 1945. Posebej so obdelana naselja in stanovanja Ciganov, ciganska družina in družinska skupnost (naraščanje prebivalstva, vera, rojstvo, smrt, zdravstveno stanje), posebej izobraževanje in kultura. Tretji del knjige z naslovom MINULOST V SEDANJOSTI je nekak pregled ugotovitev in razmišljanj avtorja ob teh ugotovitvah. Pri tem si seveda avtor postavlja tudi vprašanje, če in kako je mogoče ciganski problem kakorkoli rešiti in Cigane vključiti v našo stvarnost. Četrti del knjige vsebuje opombe in seznam uporabljene literature. Knjiga je torej pestra tako po vsebini, dovolj zanimiva za vsakega bralca, po svoji študijski strani pa predstavlja plod vtgodo-vinskega, demografskega, sociološkega, etnološkega in socialno-po-litičnega proučevanja in razmiš-Ijenja*. kot je v uvodni besedi zapisal Jože Goričar. Morda ta okoliščina zmanjšuje znanstveno natančnost ugotavljanja in pisanja, zato pa je gotovo prispevala k problemski pestrosti. Pisec uvodne besede poudarja tudi, da je knjiga sicer napisana po arhivskih virih, toda tildi na podlagi lastnih opazovanj in ugo-Sl. Ru. (Nadaljevanje na 6. strani) I •43* ■3*3 — MO — 30* - ZbS lit 4 49 >0 1--- T i 49 JM | V MIUJAIL* v tisoZjh iA £! &AM LIR. AELOVNIH */ csSi Nazoren prikaz stroškov iu zaposlenih delovnih moči pri načrtih NA SA od 1960. do konca prihodnjega leta. Za letos in za 1971. se navajajo le predvideni stroški oz. zaposlene delovne moči. ...................i..................im...i..m...."..... HOROSKOP NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Vanek Šiftar: ClgClill . f b i Nocoj bo v Kulturnem domu premiera dela madžarskega avtorja Ist-vana Orkenyja «Totovi» v režiji Adrijana Rustje. Prve reprize bodo v prihodnjih dneh do srede. IZ UMETNOSTNIH GA LEKU i Slov. umetniška fotografij* v razstavišču palače Costanzi Po razstavah likovne umetnosti in arhitekture vrhunskih ustvarjalcev iz Sloveni, z, ki so bile v palači Costanzi, se zaključuje razstava posebne vrste umetnosti, kar pač dandanes postaja fotografsko udejstvovanje strokovno visoko veščega a tudi duhovno občutljivega snemalca. Fotografsko izredno dodelane dosežke v slikah 15 članov Društva likovnikov oblikovalcev Slovenije nam je posredovalo fotografsko združenje «Gamma» iz Trsta. Razstavljavci so večinoma odlični poklicni fotografi z različnih področij od filma in tiska, da televizije, zdravstva in znanstvenega raziskovanja. Zato je treba iskati skupni imenovalec razstave bolj kot v umetniškem izrazu del, prej prav v mnogostranosti likovnih vrednot iz omenjenih dejavnosti. Čeprav se tu stavlja zahteva spreminjanja fotografskih odnosov do predmeta, je pa njegov mehan siti prenos v sliko še vedno pogojen v snemalnem in reprodukcijskem postopku. Potemtakem je le iznajdljivost v uporabi novih strokovnih prijemov merodajna za doseženo izjemnost nekaterih prikazanih slik. A vendar to, kar jih plemeniti, je edinole umetniška občutljivost fotografa in njegov ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil V PRIHODNJIH DNEH SE BODO LOTILI DELA MED ZA GREBOM IN KARLOVCEM (El2 LEI144 KM NOVE CESTE Pravijo, da bo to najbolj mehanizirana gradnja Pred nedavnim smo obširneje poročali o tem, da bodo v prihodnjih dineh začeli s trasaranjem cesee med Vrhniko m Postojno, to se pravi na odseku «hi tre ceste* Maribor — Nova Gorica. Toda ta cesta, ki je vsekakor zelo prometna in zato skrajno potrebna, ni edina, ki je v načrtu za bližnjo bodočnost, ker so se v Jugoslaviji končno zaivedli, da je nemogoče razvijati sodoben turizem in druge ekonomske panoge in vzporedno s tem tudi motorizacijo na starih cestah. Seveda pridejo zato najprej v poštev ceste z največjim prometom. In tako bedo' poleg že orne-' njenega odseka na cesti. Maribor — Nova Gorica začeli v kratkem graditi novo cesto,.,ki bo povezovala Beograd z Novim Sadom ter cesto, ki bo povezovala Zagreb s Karlovcem. Cesta, ki bo povezovala Beograd z Novim Sadom, nas pob liže ne zanima, ker smo precej oddaljeni tako od Beograda kot od Novega Sada, zato nas bolj zanima cesta med Zagrebom in Karlovcem. Kljub temu bomo za cesto med Beogradom in Novim Sadom povedali, da bo ta zgrajena do leta 1975, da bodo do 1973 napravili en pas ceste, to se pravi, da bodo potegnili asfaltni trak v eno smer, v naslednjih dveh letih pa bodo dogradili drugi pas. Čeprav so načrti tako rekoč že nared in čeprav se zdi, da se bodo našla tudi sredstva, vlada v Novem Sadu precejšnja napetost, ker se je del tehnikov opredelil za eno, del Novosadčanov pa za drugo varianto in zato dokončno traso, še niso določili. Toda vrinimo se na bližnje področje v Zagreb, oziroma v Kar-lovac, kjer se pripravljajo na naskok, da bi čdmprej zgradili cesto med tema dvema hrvaški ma središčema. Zdi se, da je tu vse nared, saj zatrjujejo, da bo nova cesta izročena svojemu namenu že v septembru 1972. leta. Tako trdijo v zagrebškem podjetju «Hidroelektra» in v vodstvih drugih podjetij, ki bodo sodelovala pri gradnji ceste, ki bo 44 kilometrov dolga in ki bo povsem ustrezala zahtevam in predpisom sodobne avtomobilske ceste. Z zagrebškim podjetjem «Hidro-elekltra» bodo pri gradnji ceste sodelovala še dobrovnišlko podjetje «Graditelj», osješko podjetje globlji duhovni odnos do motiva, da ne postane ta samo običajna vizualna informacija množičnega obveščanja. Najstarejši je tu 75-krat v fotografiji odlikovani Peter Kocijančič iz stare garde tiskarskih grafikov. Svojo še živahno mladost-nost izpričuje z umetniškim vrednotenjem sicer malih neznatnosti, ki pa povečane v ogromnost slik, se razrastejo v peklensko razgibano abstraktnost. Sorodno, a nad-stvamo počasno dojema zavržena organska tkiva Vlastja Simončič Morda prav zato čuti potrebo, biti profitnega železja ali izdelal ogromnega generatorja. Mar? Smerke je znanstvenik, Iti ti J ravnovesje umskemu delu v nju veličastnih gozdov, medtem, izdeluje barvno dokumentacijo: dovito prodornega rdečega f laser ali pa zagonetno žarenji' drskega reaktorja. Dušan Skrlep se navdušiljt . fyJlS učinke oblačil in plastike najj vrši dekletih. Izrazit estet je tuši jjjj rijan Pfeifer, ko uokvirja me z zaljubljenim parom s]0v filma v barvah. Leon Dolini^ . p0jf jema široko življenje. Samoto ’ Eos< ,SK ■»na sorazmerno veliko denarja za vzdrževanja*. »Avtomobilska cesta od Zagreba do Karlovca — nadaljuje lisi; — bo skrajšala pot med tema mestoma za 10 km, čas pa za več kot pol ure. Cesta, kakor je poji s" «Gradmja», mariborsko podjetje »Tebnogradnja* in zagrebško pod- jetje »JugomontiJugobeton*. Sredstva za gradnjo ceste je oziroma bo poskrbel republiški sklad za ceste, ki se je tudi dogovoril z omenjenimi podjetji za rak gradnje, ki bo trajal 30 mesecev. Pri «Hddroelefetri» pa menijo, da se bodo dela končala že prej, pa čeprav že sedaj trdijo, da jih močno ovira deževno vre- me, ker ba sicer že dovažali stro- je in naprave na razne odseke, ker bodo cesto začeli graditi v odsekih. Iz navedenega izhaja, da bi se znala razviti na tem področju nekakšna tekma med graditelji ceste Zagreb — Kariovac in graditelji ceste Vrhnika — Postojna, saj je tudi ta cesta po programu za isto dobo. V zagrebškem časopisu »Vjes-niik» so v zvezi z gradnjo ceste med Zagrebom in Karlovcem zapisali tudi naslednje: »Z gradnjo avtoceste smo, lahko rečemo, začeli »pet minut pred dvanajsto.* Prav za prometno žilo med Zagrebom in Karlovcem se v neki analizi strokovnjakov trdi, da je najbolj obremenjena cesta na Hrvaškem, ker se tu skoncentrirajo »blagovni in turistični tokovi vseh smeri iz srednje Evrope in gospodarsko najmočnejšega dda Jugoslavije v smeri Jadrana*. Stara cesta zavira promet, teče skozi gosto naseljena področja in «požira» ne- vedal glavni inženir operative v »Hidroelektri* inž. V. Božičevič, bo podobna »hitrim cestam* na svetu. Skupna širina ceste bo znašala 28 m in bo imela dva vozna pasova, ki ju bo ločil 4 metre širok zeleni pas. Avtomobili bedo mog.i v eni smeri izkoriščati dve stezi, katerih vsaka bo široka 3,75 metra, poleg teh pa bo še dva metra in pod široka obrobna steza za morebitne postanke. Vzdolž vse ceste bo žična Ograja, vozačem pa bo na voljo tudi telefonska povezava, da bodo mogli poklicati na pomoč,, če bi se morali ustaviti zaradi okvar ali kakršnih koli motenj. Toda vožnja po tej cesti ne bo brezplačna. To bo prva cesta v Jugoslaviji, kjer se bo plačevala cestnina, seveda če bo ta cesta končana pred odsekom med Vrhniko in Postojno. Danes še ni znano, kolikšna bo cestnina, kar pa ni toliko važno, saj je bilo že zdavnaj ugotovljeno, da se vožnja po avtomobilskih cestah vozaču finančno izplača, ker pridobi na času in tudi na porabi goriva oziroma vozila. V Zagrebu se bo avtomobilska cesta proti Karlovcu začela na začetku Aleje Borisa Kidriča, vendar bo vhod na avtomobilsko cesto šele 5 km pozneje. Omenili smo že stroje, ki da jih podjetje »Hidroelektra* ne more spraviti na gradbišče zaradi dežja. Kaže da bodo za gradnjo te ceste izkoristili, kar se da največ mehanizacijo začenši z buldožerji, bagerji in drugimi stroji, za katere menijo, da jih bo toliko, da bo to najbolj mehanizirana gradnja v Jugoslaviji. Načrtovalci so predvideli gradnjo ceste v treh odsekih. Prvi, Zagreb-Ašpergeri, bo dolg 15 km, od kraja Ašpergeni do Čabdina bo 12 km dolg odsek in od Čabdina do Karlovca bo nadaljnjih 17 km, skupno torej 44 km. Da bi mogli dobiti vsaj približno sliko, koliko strojev fcjo delalo na tej trasi, bomo navedli podatek, ki so ga dali v krogih, ki se ukvarjajo s to cesto: vsak dan bodo na ,cpsti porabili od 9 do 10.000 litrov nafte za stroje. Izkopali ali nasuli bodo okoli 2 milijona in pol kub. m zemlje in peska in na 60 cm debeli napiti plasti peska oziroma gramoza bo več plasti asfalta v skupni višini 21 cm. V podjetju «Hidroelektra» poudarjajo, da bodo največjo pozornost posvečali kakovosti del. V tem smislu so nabavili v tujini tudi u .- trezno najsodobnejšo mehanizacijo in med drugim tudi naprave z laserskimi žarki za čim preči znejše meritve. Te naprave bodo uporabljali pri merjenju podlage temeljev, in tudi pri polaganju asfaltnega sloja. Kljub temu, da letošnja pomlad graditeljem nagaja, so v treh krajih že postavili barake za graditelje in stroji so tudi že nared in brž ko bo vreme, brž ko bo teren primeren, se bodo dela začela. Vsekakor računajo, da bodo sredi maja svečano začeli dela pa naj bo vreme primerno ali ne. Čas namreč hiti, z njim tudi obveznosti podjetij, ki so se obvezala. da bodo čez 30 mesecev izročila ' cesto prometu. Jože Kološa v slikah smrečnih gozdov zelo tenkočuten lirik. S položaja naprednejše likovnosti gleda na vse Janez Kališnik, ko pretvarja v slikovne preproge sklade stare valovite lepenke, papirja in cevk, ali kar cele bloke stanovanjskih hiš. Mojstrovina tega filmskega snemalca pa so barvne povečave zarjave’ega železja, med katerim se zgublja droban an-tropomorfski lik, simbol duhovne stiske človeštva. Lepotne vrednote ročno kovanih mrež in podobnega obnavlja Milan Kumer. Usmerja pa pri tem fotografsko sliko v pravo grafiko črnobele in še sive izgradnje. Višek doseže v sliki kozolcev, katerih obrisi so kot s kredo izvlečeni na popolni črnini. V enako samo belo črno silhueto pretvarja naravo Jože Gal. Vidna povezava z likovnimi umetniki izstopa v delih Jožeta Kološe, posebno v sliki iz kataloga, katere monstruozni Ijud-skt_ liki in risba nakazujejo vpliv Jožeta Horvata Jaki ja, ki ga ima tu tiuii v povečavi fotonrafije. Ako vsi omenjeni uporab’jajo sa-mohotne posege v predelovanju snemanih motivov, pa naslednji člani društva snemajo naravo in ljudi le v izjemnih okoliščinah in nastrojenjih. So to torej resnični prikazi sveta. Je pa J. Cermak v slikah produktivno industrijske vsebine mojster naj že slika sklade PETEK, 24. APRILA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.40 šola; 12.00 Ansambel Cervi; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.30 Šola; 18.50 Arnič: Pesem planin; 19.10 Cesa-rini-Sforza: O razvoju moralnih in pravnih pojmov; 19.25 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST komedija; 14.16 Program za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Kronike; 19.30 Luna park; 20.50 Folklora; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mali ansambli; 15.35 Literarna oddaja; 16.00 Istrske zgodbe. 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00, 9.40, 10.15, 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Mil-vo; 14.00 in 16.50 Kako in zakaj?; 15.03 Enciklopedija; 15.40 Kolesa in motorji; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Program s Pisujem; 21.00 Kronike Juga; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM Palestine; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Mendelssohn: Pomladna pesom: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Skladbe za mladino: 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Bernstein in Gershvvin; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Rad imam glas-bo»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.15 Ansambel Petrič; 20.00 Akademski zbor iz Kaunasa; 20.30 »Toppops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz klub. ITAL. TELEVIZIJA KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Zbori in baleti; 10.05 Prisluhnimo jim; 10.45 Orkester Pleis; 11.00 Celentanov klan; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Tops-pops; 16.20 Mladinski zbori; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vesela glasba; 17.30 Simf. koncert; 18.30 Pevci; 19.30 Prenos RL; 22.10 Pisana glasba: 22.35 Trio Lorenz. 10.00 Koncert; 11.20 Kodalyjev Koncert za orkester; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 14.00 Portret avtorja: Wolf-Ferrari; 15.15 Leov oratorij «Sant’Eiena al Calvario*; 16.25 Viottijeva simfonija št. 1; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Beethovnovi kvarteti za godala; 20.15 Razvoj tehnologije. FILODIFUZIJA 9.30 šola; 12.30 Veliki protagonisti: E. Fermi; 13.00 Poljudna znanost; 13.30 Dnevnik; 15.00 Po novitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Klavirske skladbe; 19.05 O komičnem filmu; 19.45 šport in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Nagibin: «Na cesti» in »V gozdu v aprilu»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 11.15 Otvoritev obrtniškega sejma v Firencah; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z D. Modugnom; 13.30 Strnjena 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.20 Scarlattd, Ci-marosa itd.; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.30 Wagqerjeva opera Nuemberški mojstri pevci; 14.30 Haydnov kvartet opus 20. SLOVENIJA 14.00 Tenis; 18.30 Angleščina: 21.00 Dnevnik; 21.15 Vidalie: n capitan Coignet; 22.45 četrt ure z Barritas. JUG. TELEVIZIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 In form oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Orkester balalajk; 9.45 Narodne iz 20.00, 23.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba: Biologija; 17 45 David Copperfield; 18.30 Baletna ■ MI.05 Svet na zaslonu; 19.45 Cikcak; 20.35 Doktor na morju film; 22.10 Malo jaz, malo ti — quiz. rih ljudi, male skrbi otrok j sel je množič na pirovanjUJ sti naravi. Nasprotno pa. F Frelih odmeve preteklosti -turških grobov in lesenih ^ globinah gozdov Bosne. rezljan v kip ali sestavlja' lesenjače je motivika lyja. Le človeški obraz in (J telo pa zanima znanega ‘J5 skega fotografa Staneta-P1* Posebnost razstave so diapozitivi mednarodno , nega Mirka Kambiča, ki f *l>4 po fotografiranju zgodovin1 metnim Pri pogledu nanje ‘ da je odveč vsako okdf slikanje prirode, ker KaminI vanje toliko tradicionaWeL krajinarstva, da jim je movati z ročno naslikanoa turo. Oltarji. fo'k!ora gore, c -vetje in sadje so pričevalno resničrji, kot pred nami. Snema torej' življenje, katerega tok ; dati v povečavah planin4 kot simbol našega živin njegovega konca v nem* t losti s sigo pokritih obfljj nih kamnov. L. Laghi - Lat v občinski ^ Zadnja razstava v ob leriji privablja mnogo -m ki si ogleduje pestrobarvW z več kakor običajnim, m njem. Lauro Laghi-LdhS prikazuje tukaj tudi <%J preteklosti iz življenja, fl zajel med vojnimi leti v obarvane risbe in veščo roko domiselnega ja podaja zdaj prS#*^. zdaj posmeh jivo jedko eilne prizore, kot V°,A bombna zaklonišča, zloglasne ršpanske», ■ bak, vrste za vodo , moko, pozneje pa velika prihodu zmagovalcev. Laghi. ki je dokončal v Benetkah, je tudi P°, v Pariz leta 1924 nadtL ji ti ilustracijo, za Jc0f| pred tem prejel mednojj grado v Turinu. Sodarji znani reviji «Vogue* JB Ijal v salonu neod olja. Iz te dobe je M l o j. nastalih v letih 1^3 Ako v njih sprva llX-. impresionistov in njih ”■ se Laghi pozneje in predeli za naprednejša jI fauvistov. Krepka barv”0 ji •dnejš° ta in Hatissa, Derai”0^ mincka mu je vtisnila — ki ga ohranja vse do u Kako močno občuti opažamo v edinem razstavi, ki zelo tov'0 stih barvnih odtenkih■ J) Laghi je gotovo P*s,j I sočnejši tržaški slikar, m oljih zelo rad proOffCm mestnega življenja. "1?/ hajališča in zabavišča-. ? govih razgledih od sta pa do Barkovelj — ---------fj r veselo razpoloženih čih avtomobi'ov Kaj !jr/ re samo on, odlični žic. Zato je kljub jim pokrajinam v slikah resnični letop1 ,nP gove slike so dokum’m ki se ne spreminja * # ki se ne spreminja t t' bali. kakor v zunanjost se giblje in vre na našega mesta. MILKO mladinskih igrah Danes začetno kolo B košarkarskega turnirja ielovt M®1! i e odi« ga z« iren],Panes ^ bo začela deželna faza turnirja v okviru ITT* pa Je naslednji: In Sen ■-®. Riereatori - Bor oh ii’ ^°n B°sco C - Polet -18. Bor - Servolana na fvw..ns^ iger. V ta del se je u-tudi l-jh _ . I®. tržaških moštev, ki so i razdelili v dve sku- i ^slovnn.i6^ temi m°štvi sta tudi dve h^ jPolet k' ek'p'> bi sicer Bor ter A: Trissino, Mivar, Don ' I S’ Tplw>lore, Montuzza. la Riereatori, Servo- y* ° e^ Don Bosco C, Bor. t4 ImS?6 ®kupine B h0*30 >l?rale ^Spored Servolane v Skednju. r — jv ^ .danes, 24. 4. nK ,1' Servolana - Don Bosco 06 10. Rier I * D.' ' | a*«: £™k"|k;R,cre,“ 1 ob ‘ Don Bosco C % P0Čiv!'cRlCreatOri ‘ Polet |fi,8.Jrvolana ob ii' Polet - Servolana Hofti« »P00 Bosco C - Riereatori m C,8” l;s J "idlprv“!‘ia b“” °b- Si ^ na,md, ki ga bosta že P!?^segli v tem prvenstvu, •r kol p ,tivno’ da sta si tako ipa *j°‘vet priborili pravico na-I jv, deželnem delu prvenstva, itrj „.aa.mreč konkurenca zelo aJ bodo nastopile najboljše ! >ensko INSKO DRUŠTVO ^“Hetni SV°3e člane, da bo °Ben i SV >sti *’j wW Jože : ini? •ga % a P4 so ZBOR oanjj,' *> 00 20.30 v prvem skli-Ita jtl, .V Primeru nezadostne-btov . Pa °b 21. uri. r« «d: ž, p-®*31«'' volilne komisije 3 »J?rocUa ifcla 5, VoSv^nica staremu odboru 1 i dl^Oarii. u ae niso poravnali io ,eto 197°- na< t0 ki K *l°re in sicer še pred dovit^. »m™ fborom v Tržaški knji- 'prt :avib'c2 ““'.je bil spremenjen za- tržaške peterke, ki bodo dale vse od sebe, da si priborijo pravico do nastopa najprej na meddeželnem prvenstvu in nato po možnosti v zaključnem delu prvenstva, to je na finalnem državnem turnirju. Našim mladim igralcem želimo veliko uspeha v tem prvenstvu. b. 1. Na šahovskem turnirju v Rovinju Fischer še vedno prvi na skupni lestvici V nadaljevanju šahovskega turnirja v Rovinju so v današnjem devetem kolu dosegli naslednje izide: Hort - Ivkov 1:0, Smislov-Fischer remi, Kovačevič - Gligorič remi, Brown - Minič remi, Marovič - Bertok remi, Kurajica - Gitescu remi, Ničevski - Korčnoj 0:1, Petrosjan -Parma 1:0, Uhlmann - Udovčič 1:0, Prekinjene tekme prejšnjega kola Bertok - Brown in Ivkov - Fischer so se končale remi. Trenutno stanje na lestvici po devetem kolu je takšno: Fischer 7, Gligorič 6,5, Hort, Petrosjan, Korčnoj 6, Brovvn in Bertok 5, itd.. NA POBUDO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA V TRSTU Ob zelo veliki udeležbi tekmovalcev jutri ocenjevalna vožnja Trst-Bled Najmlajši košarkarji openskega Poleta med svojim zadnjim prvenstvenim nastopom Kot lani, je Slovensko gospodarsko združenje v Trstu tudi letos organiziralo ob priliki svojega družabnega večera, avtomobilsko ocenjevalno vožnjo na progi Trst-Ljub-Ijana-Bled. Že lani je bilo za to prireditev dokajšnje zanimanje, letos pa je še precej večje. Prijavilo se je namreč kar 74 posadk, kar je precej več kot lansko leto. Dokajšnje zanimanje je bilo za nastop v AOV tudi med nežnim spolom. Do včeraj st je prijavilo nam reč tudi šest ženskih posadk, ki bodo vsekakor huda konkurenca tudi moškim posadkam, kot so pokazale lanske skusnje. Novost letošnjega tekmovanja je ekipna vožnja. Po tri posadke se lahko namreč združijo v ekipo, lu nato tekmuje za posebno nagrado. Skupno se je prijavilo deset ekip, ki bodo zastopale Polet, Kras, Kasto, IRET in Gorico. Vprašanj, ki jih bodo morale posadke letos reševati med potjo, bo več kot lani. Posadke bodo torej z reševanjem kar precej zaposlene. Večji poudarek kot lani pa bo letos na gospodarskih vprašanjih, če prav tudi drugih ne bo manjkalo. Večino vprašanj bodo tekmovalci prejeli v roke in bodo morali nato vpisovati rešitve in odgovore v p;- lllllll■lllllll■lllllllllllllllll|||||■l|||||||||||||||ltl|||1l|||||||||||||||l||||IIItlllllllili IIIIIIII liliIIIIIIIIIIIIHII MililllllllllllIItllllII lilllllllllllllllllllllllllllllllll IIIlllllllllllllllllllillllllllll111111111111111111111111111111111111111111111111111 UM V MLADINSKEM PRVENSTVU Bor nastopi v tem tednu v meddeželnem predfinalu Jutri, 25. aprila se bo začel med | kolu dosegli nekaj zanimivih rezul-narodni predfinale italijanskega j tatov. V turnirju moških posamez-moškega mladinskega odbojkarske- nikov je Jugoslovan Franulovič pre- ga prvenstva. Bor, so vključili v 5. skupino, kjer bo igral skupno z De Vecchi (gasilci) iz Belluna in Lions Baby iz Colle Marino (Ancona). Zmagovalec tega predfinala se bo uvrstil v meddeželni finale, ki se bo odvijal v dveh skupinah.. V vsaki pa bodo nastopale po štiri ekipe. Dve najboljši iz med-deželnega finala se bosta iz vsake skupine uvrstili v državni finale, v katerem pa bodo nastopale tudi tri najboljše enajsterice, ki se udeležujejo italijanskega mladinskega prvenstva A, lige. tenTs NA PRVENSTVU ITALIJE Franulovič uspešen tudi v tretjem kolu V Rimu na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije so v tretjem magal mladega obetajočega Adriana Panetto, ki je trenutno najboljši italijanski igralec. Franulovič, ki je pred kratkim osvojil 1. mesto na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu, je zmagal v štirih setih z naslednjimi izidi: 7:5, 6:4, 3:6, 6:2 V turnirju moških dvojic sta Čeh Kodeš in Franulovič premagala Italijana Pietrangelija in Avstralca Mulligana 1:6, 6:2, 6:4, 6:4. Tudi dvojica Pilič (Jug.) - Barthes (Fr 1 je bila uspešna proti Ballu in Gilti-nanu (oba Avstralija) z 11:9, 6:2, 10:8. NOGOMET PERUGIA, 23. — Danes je Ju-ventus igral proti domači Perugi in zgubil z 1:0 (0:0). Edini gol je dosegel v 27. min. drugega polčasa Montanari, ki je z zelo lepim strelom ukanil «čmobelega» vratarja. , ko r0‘ Poi bo^t/ o 'n I msl Ocenjevalna vožnja Trst-Bled Roleta vi odbojkarji so se pred kratkim pomerili s šeste rko koprskega Tomosa rOMAN slovenskega naroda Priobčujemo pravilnik letošnje avtomobilske ocenjevalne vožnje mi progi Trst - Ljubljana - Bled, ki bo na sporedu v soboto, 25. aprila. Vožnjo organizira komisija za AOV pri Slovenskem gospodarskem združenju v Trstu. Pravilnik 1. Start tekmovanja bo 25. aprila 1970 z dvorišča stadiona «1. maj» v Trstu. Prva posadka bo startaia ob 10.00 uri zjutraj, naslednje pa v enominutnih presledkih. 2. Tekmovanja se lahko udeleži vsaka posadka, ki se je redno prijavila za nastop, voznik pa mora imeti v redu vse potrol>-ne vozniške dokumente. Avto sam mora biti zavarovan (zelena karta). 3. Vsako posadko sestavljata v vsakem avtu najmanj dva člana lahko pa tudi več. V seznam tekmovalcev morajo biti vpisani vsi člani vsake posadke. Posadke so mešane ali ženske. Po tri posadke lahko sestavljajo eno ekipo. 4. Vsak voznik je dolžan pritrditi pred startom na obe zadnji strnn-ski okni (na notranji strani) tekmovalni številki ki ju dobi od organizatorja. Posadka, ki hi med vožnjo ne imela vidno pritrjenih številk, bo diskvalificirana. 5. Poprečna hitrost vožnje ne bo enakomerno razporejena na vso progo, vendar sc bo sukala med 40 in 50 km na uro. 6. Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo določenemu številu kontrol in rešiti naloge, ki jih bo prejel. Reševanje nalog je obvezno. Tekmovalec, ki bi oddal tekmovalni list brez rešitev (tudi brez ene same) bo diskvalificiran. 7. Tekmovalci se zadnjih 30 metrov pred kontrolami in ciljem ne bodo smeli ustavljati, sicer bodo penallzirani. Ustavili se bodo lahko šele po kontroli ali cilju, vendar tako, da pri tem ne bodo ovirali ostalih tekmovalcev. 8. Vsak tekmovalec mora po prihodu na kontrolo ali cilj takoj oddat) svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primeru diskvalificiran. Ob prihodu na kontrolo ali cilj ne smejo tekmovalci sami vpisovati več nobene rešitve, razen tiste, ki jo zahteva žirija. 9. Med tekmovanjem je dovoljena za reševanje nalog uporaba ur, zemljevidov, knjig in drugih pripomočkov. 10. Tekmovalci, ki bi prispeli na cilj z več kot 30 minutami razlike od časa, ki ga določi žirija, bedo diskvalificirani. časomcril-ci bodo merili čas s celimi minutami (čas od 11 ur 35 minut do 11 ur 35 minut 59 sekund bo vedno veljal le 11 ur 35 minut). 11. Razglasitev zmagovalcev in razdelitev nagrad bo predvidoma v Golf hotelu na Bledu ob 21. uri. 12. Vsi tekmovalci so dolžni med potjo upoštevati vse prometne predpise. V primeru hinših cestno prometnih prekrškov bo prizadeti tekmovalec črtan s seznama tekmovalcev. 13 Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali utrpeli med tekmovanjem udeleženci. 14. Vsi tekmovalci so dolžni upoštevati vse predpise in nahodila prireditelja ter s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primeru ugotovljenih nepravilnosti si prireditelj pridržuje pravico do izključitve iz tekmovanja. 15. Prireditelj bo izobesil neuradne rezultate tekmovanja na vidnem mestu v Golf hotelu pol ure pred nagrajevan,jem in bo sprejemal v naslednjih 15 mimitoh (pismene) pritožbe zaradi možnih nepravilnosti v rezultatih. Vsako pritožbo mora spremljati kavcija v višini 5.000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. 16. Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe teh določil v primeru potrebe, višje sile ali po lastni uvidevnosti. Trst, 18. aprila 1970 Komisija za AOV SGZ seben list. Nekaj vprašanj pa jim l 135. Grgič Karlo, Pečar Savica, Gr- bo zastavila žirija šele po prihodu na cilj. To pomeni, da bodo morali ves čas vožnje budno opazovati progo, po kateri bodo vozili, kajti ta vprašanja na cilju bodo v zvezi prav s potekom proge. Vožnja do Bleda je določena na približno štiri ure. Čeprav se to zdi na prvi pogled precej, po bo treba od časa do časa vendarle ne- Navodila udeležencem ocenjevalne vožnje Nastopajoče posadke naj se oskrbe z zanesljivim avtomobilskim zemljevidom, z vnesenimi kilometrskimi razdaljami med posameznimi kraji, da bodo lahko spotoma kontrolirala potek svoje vožnje. Vsaka posadka mora imeti pisalo (biro!) da bo zapisovala rešitve v poseben list, ki ga bo prejela na startu. Proga bo skoraj v celoti speljana po asfaltirani cesti. Udeleženci naj imajo s seboj zelo točno uro, po možnosti zanesljiv kronometer, saj bo treba priti na cilj in časovno kontrolo v točno določenem času. Član posadke, ki bo reševal naloge, naj si oskrbi trdo podlago (knjigo ali podobno) da bo lahko med vožnjo vpisoval rešitve v za to določeni list. Vsi tekmovalci se morajo javiti na startnem mestu na stadionu «1. maj* v Trstu v soboto ob 09.30. ko bodo prejeli vsa potrebna navodila. Zamudniki ne bodo pripuščeni k startu. SZ BOR Vabi 13- do 16-letne fante, naj se prijavijo za novo odbojkarsko ekipo, katero bo vodil prof. Sergij Veljak. Prijave sprejema gdč. Norčl Zavadlal na tel. št. 31119 vsak dan od 17. do 19. ure. Poleg splošnih podatkov naj prijavljencl sporočijo še telesno višino, težo in če so se v preteklosti že u-kvarjali z odbojko. koliko potegniti, toda ne preveč, saj je čas preračunan tako, da se bodo tekmovalci ves čas držali vseh cestnih določil in torej tudi predpisane hitrosti. Posadke bodo startale v naslednjem vrstnem redu: 101. Milič Karlo, Guštin Milan, Lazar Karlo 102. Starc Vesela (Kasta B), Zude-tič Jolanda 103. Merkuža Rafael in B. (Gorica) 104. Dolhar Miran, Peric Nadia 105. Dol *ak Žarko, Racman Mara (IRET A) 106. K'■srnina Sergij in Vladimir (Kras) 107. Modic Josip in Marinka. Zu-balič Leopold in Iva (Kasta C) 108. Gomizeij Edi in B. 109. Klartinotti Sergij, Rodda Žito-mir, Carli Vera in Grozdana 110. Rolič Sonja in Sandra 111. Bizjak Rado, Puntar Vera 112. Semec Rado, Sardoč Ladislav (Kras) 113. Malardi A. in B. 114. Košuta Marino in B. (Polet B) 115. Bevk Jurij in B. (KASTA C) 116. Kraus Egon in Irma, Križnič Edka (Polet A) 117. Polojac Vlasta, Oblak Vera, Debeljuh Mara 118. Gašperlin Drago in B. KASTA A) 119. Race Boris, Justi in Rado 120. Polojac Zora in Libero, Kukanja Angel in Pavla 121. Malalan Marcelo in Ana (Polet A) 122. Jazbec Vladi in Marcela 123. Severi Giuliano in B. (IRET A) 124. Bregant Marko (Gorica) 125. Kranjec Slavko, Kacin Metka 126. Hervatin Boris, Sonja Salvi 127. Černigoj Mario in K. 128. Pensa Dragomir in Jadranka (IRET B) 129. Škamperle Niko, Pegan Vid 130. Mcrmolja Niko in P. (Gorica) 131. Marassi Darij, Valoppi Silvana, Lavrenčič Neva (KASTA A) 132. Vodopivec Janko in Majda, Budin Sonja in Stanko 133. Fabjani Maks, Vlahovič Radoj-ka (IRET B) 134. Stefani Klavdij, Zocchi Dionizij, Della Santa Darij, Brajnik Klavdij gič Rafko 136. štubelj Jurij, Širca Ivo (Kras) 137. štavar Jurij in Vera 138. Pavlica Pavel, Klobas Milan 139. Prašelj Stojan, Kocjančič Vojko 140. Sardoč K. in Anica 141. Jagodic Vida, Veljak Štefi (Polet B) 142. Primožič A, B., C. in D. (Gorica) 143. Štraus Ivan in Vit 144. Valtritsch Danilo in R. (Gorica) 145. Gruden Peter in Barbara, Sosič Milojka 146. Pnrič Silvester, Ravbar Bogdan 147. Doreta Manna, Kralj Marino 148. Rolič Karel, Škabar Sonja (KASTA B) 149. škerk Desanka, Kralj Vilma 150. Kralj Anamarija, Bole Edi, Simonič Igor (Polet B) 151. Bole Nataša in Mira 152. Košuta Dušan in Božena 153. Pilat Danila in Mariza, Žiberna Darij (KASTA C) 154. Ostrouška Ana, švagelj Marcelo in Anamarija, Starc Sonja 155. Širca Boris, Terčon Neva (IRET A) 156. Giorgi Fabij, Štavar Zora (KASTA B) 157. Nanut Karlo in L. (Gorica) 158. Pavlika Peter, Ivana, Stanislav 159. Škrk Jože, Logar Aljoša 160. Malalan Lučano, Gerdol Marino 161. Finderle Sergij in Neva 162. Jagodic Darij, Veljak Nereo (Polet A rez.) 163. Kosmina Niko, Hmeljak Pavel 164. Legiša Evgen in Manica 165. Bevilacqua Edi, Križmančič Zmaga 166. Bole Stanislav in Milena 167. šnacapan Vladimir in B. (IRET B) 168. Bo'čič Pavel in E. 169. Sedmak Oskar in Marija, Furlan Mirko in Ivanka 170. Kralj Marino in Doreta (KA STA A) 171. Race Mitja in Alenka 172. Betocchi Marcelo in Vera, Volk Franko in Marta 173. Terčon Antck in Tatjana 174. Slavec Slava, Majowsky Anto-njeta, Fragiacomo Albano in Mila NAGRADE NOGOMET V NARAŠČAJNIKI LIGI Slaba kondicija ekipe Primorja PRIMORJE - TRIESTINA 0;6 (0:3) PRIMORJE: Kemperle, Verša, Še-gina, Štoka, Starc, Čemjava, Lo-casto, Verginella, S. Husu, Štre-kelj, Kapun. Na stadionu «1. maj» je nastopilo Primorje v naraščajniškem prvenstvu proti Triestini. Prvih petnajst minut je sicer prevladovalo na igrišču Primorje, ki je imelo svojo veliko priložnost z dosojeno enajstmetrovko, katero pa je Verginella za-streljal. To je ekipo potrlo, Trie-stina si je opomogla in je povedla. Kmalu je dosegla še dva gola, od katerih pa je bil eden avtogol Pro sečanov. Pred lastnimi vrati je Verša odvzel žogo napadalcu Triesti-ne ter jo brcnil visoko v zrak. Kemperle je tekel iz vrat, toda udarec Verše ga je presenetil in žoga je končala v mreži. V drugem polčasu so Prosečani igrali precej slabo. Tržačani so pili ves čas pred vrati Primorja. V enem izmed napadov je strelec Trie-stine poslal ostro žogo proti Kem-perlu, ta je ni mogel zadržati, ampak jo je le odbil v polje, od koder jo je napad Triestine takoj poslal v vrata. Padla sta še dva gola, od katerih je bil zadnji nekoliko nenavaden: napadalec Triestine je streljal tako močno, da je žoga zrušila pred vrati Starca in se nato zakotalila v mrežo. S. V. Organizatorji letošnje avtomobilske ocenjevalne vožnje na progi Trst - Bled, ki jo prireja SGZ iz Trsta, so pripravili za najboljše posadke vrsto bogatih nagrad, ki so jih večinoma prispevala razna znana podjetja in ustanove. Nagrade bodo naslednje: POSAMEZNE POSADKE 1. mesto pokal SGZ 7-dnevni penzion za 2 osebi v Golf hotelu na Bledu (prispeva Golf Hotel Bled) potovalna damska torbica (TOKO) Domžale 2. mesto - pokal 5-dnevni penzion za 2 osebi v hotelu na Otočcu (Grand Hotel Otočec) ročno izrezljani šah (Dom Ljubljana) 3. mesto 4-dnevni penzion za 2 osebi v hotelu San Marino ali v hotelu Suha Punta na Rabu (Potovalna agencija Kvarner Expres Opatija) izdelek domače obrti (Turistično društvo Bled) 4. mesto 3-dnevni penzion za 2 osebi v enem izmed bohinjskih hotelov (Turistično društvo Bohinj) 5. mesto 3-dnevni penzion za 2 osebi v Garni hotelu na Bledu (Gami hotel Bled) 6. mesto 2-dnevni penzion za 2 osebi v hotelu Grad Podvin (Grad Podvin) 7. mesto 2 vozovnici na poslovnem vlaku Ljubljana - Beograd in nazaj (Turistično transportni biro ZŽT Ljubljana) 8. mesto 2 vozovnici na poslovnem vlaku Ljubljana - Beograd in nazaj (Turistično - transportni biro ZŽT Ljubljana) 9. mesto 1 vozovnica na poslovnem vlaku Ljubljana • Beograd in nazaj (Turistično - transportni biro ZŽT Ljubljana) 10. mesto enodnevni penzion za 2 osebi v hotelu Grad Podvin (Grad Podvin) ŽENSKE POSADKE 1. mesto pokal 2 damska kompleta. Izdelek tovarne Rašica (Poslovno združenje za tekstilno industrijo Slovenije) 2. mesto 2 damski bluzi in komplet čipk (Vezenina Bled) 3. mesto 2 kompleta namiznih prtov (Vezenina Bled) EKIPNO TEKMOVANJE 1. mesto pokal abonmaji SG v Trstu za sezono 1970-71 (Slovensko gledališče v Trstu) 2. mesto zbirke knjig (Cankarjeva založba Ljubljana) 3. mesto kolekcija vin (Slovenijavino Ljubljana) Vsaka nagrajena posadka prejme Še nakazilo za 20 litrov bencina (Petrol Ljubljana). # * # Organizatorji AOV opozarjajo tiste udeležence, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja tudi v ekipni konkurenci, da morajo javiti sestavo ekip najkasneje do • ■. . zvečer na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu. Ilustrira dr. R. Hlavaty Judenburg 'u'o i ' bila zdaj le ta, da njegova dama ni bila tako cih' c/ ^ »Nao!01 Prijateljica majorja Mobiusa, temveč mu je ^ h f natikati svojo obleko. Koj za MObiusom je ar'Aaf (S0® v noč, za njim pa Jo je tuleč pocedila tudi p- ’ svojega mojstra kljub preoblečenostd ni za- ča. Mil); zmešnjavi, Id Je nastala, se je naposled prostor elj 5fi' ^ nekaj minut nd bilo v kazini nikogar več lj'J'Wj 'A Id , °omka Vesevka in nekega kadeta nadomestnih V. j JU. satna stala pred štirimi na pol nagimi, sem in teb 'k&M ■ or»s?4 ženskami. kj rj Pa imaš hudiča...!« je vzkliknil Vesevk proti VeUke zadrege ni vedel, kaj bi. zadevo sta nato rešila s tem, da sta dame v w *-», ri_a v obleke pobeglih preoblečenih oficirjev. Po-tjosn jd ■ kaL0® Jih spremita tudi domov, je bila popolnoma izpred^ 881116 doma6inke- 80 J11™ kakor mračniki LKO sta tudi onadva stopila na cesto. Vesevk se je globoko oddahnil in se še enkrat ozri v okna kazine; bila so še vsa razsvetljena, toda niti na misel mu ni prišlo, da bi se vrnil ugašat luči. Komaj sta pa stopila okrog ogla, so butnile v njiju temne vojaške postave. «A, vi ste!« Vesevk Je spoznal glas frajtarja Kadunca. Okrog poslopja se je delal plot samih črnih postav. «Dober večer, fantje!« je pozdravil Vesevk. «Malo prepozno ste prišli, gnezdo Je že prazno...« «N1 mogoče...?« Takoj za njunim hrbtom so se črne postave usule skozi vhod in v nekaj minutah je bila oficirska kazina popolnoma razdejana; ker niso vojaki našli tistih, ki so Jih iskali, so se znesli nad pohištvom, ga razbili in ga pometali skozi okna, salve puškinega ognja pa so še dolgo pokale v noč...---------------- Stefanič in Davtovič sta komaj zadrževala upornike, ki so se bližali skladiščem, da niso vriskajoč šli na delo. Nekateri med njimi so bili že nakajemi in se niso brigali za povelja ter so brez potrebe spodbujali še ostale k naskoku. Vsaka, še tako ostra beseda je bila zaman, pomagalo je edino le svarilo: «Tiho, če ne, se bo feldvebel prebudil in Jo pocedil...!« Tajni vohuni so sporočili komandi upornikov, da je feldvebel v skladišču, kjer je po navadi prebival in kjer sc ga skrivne straže že od večera stražile. Stefanič je dobil za zavzetje skladišča cel vod, ki bi zadostoval, da razoroži sicer močne straže; toda skozi noč se je vlekla trikrat močnejša četa lačnih, zrevolucioniranih napadalcev proti širokim, temnim poslopjem garnizijskega skladišča. Strast in nestrpnost množice je rastla pri vsakem koraku; ta magacin je imel čudno, privlačno silo; izzival ni le krulečih, lačnih želodcev in zbiral sline neštetih čeljusti, ampak Je ob spominu in ob pogledu nanj vstajala v možganih množice tudi skeleča bolečina, ki je bila posledica vsega, kar je morala ta zadnje čase pregla dovati. Glad in prezir vsega človeškega dostojanstva, ki ga je ta naprava vsako uro z največjo krutostjo in najhujšim zaničevanjem predstavljala, sta zajela vojake z brezmejno maščevalnostjo. Prodirajoči Soldati niso čutili, da jim vihra z dežjem bije po obrazih in da jim curlja voda skozi koprivasto monturo za kožo ter Jim polni usta, oči, obutev. Ne meneč se za nič na svetu, se je kolona pohlepno stegovala proti cilju. Straža pri vhodu se je vdala brez odpora, v prvi stražnici za poslopjem pa je moral neki stražar svojo zvestobo plačati z življenjem... Potem so zahreščala vrata, zamajale so se stene, zazibal se je svet, uporniki so postali gospodarji obširnih prostorov, iz katerih Je dišalo, ščegetalo, razburjalo. Stefanič in Davtovič sta tekla proti drugemu koncu hodnika, kjer je feldvebel imel svojo pisarno. Toda prečudno, tudi lačni vojaki se niso brigali za skladovnice živil, ki so se vrstile ob stenah, temveč so drli pred Stefani čem dalje po hodniku. «Počasi, počasi!« Je ukazoval Stefanič, boječ se, da se jim bo feldvebel v zadnjem trenutku izmuznil. Imel je nalogo privesti ga živega pred komando. Stefaničeve besede so se pa izgubile v splošnem hrušču in tik pred njim so že zahreščala vrata skladiščne pisarne, ki so jih vojaki v zaletu zdrobili in tudi vrgli iz tečajev. Na hodnik je planila luč. Stefanič se Je zagnal za drugimi proti svetlobi in se preril v pisarno. Kakor skozi meglo je zagledal v kotu poleg postelje feldvebla v sami srajci in s stegnjeno desnico, v kateri se je čemerila drobna, čma stvar. Hotel je skočiti in udariti po stegnjeni roki, toda v tem hipu Je počil strel, potem je že omahnila roka, preden jo je dosegla njegova pest, nato se Je podčastnikovo telo zvrnilo na tla. Čezenj se Je zgrnil gomazeč vozel črno sivih postav, vedno večji, vedno višji, ki je butal ob ‘tla, cepetal, čmokotal, razbijal s puškinimi kopiti, sopihal in škripal z zobmi... «Na, za Galicijo... na, za Grodek... na, za Judenburg!« Ko se je vozel naposled razvozlal, je na tleh ležala črna, pohojena in okrvavljena kepa mesa in kosti. Ob prvem navalu se ni nihče oziral na postelj za Care-jevim hrbtom, šele ko je sopihanje in teptanje ponehalo, je blazen krik opozoril upornike na ležišče poleg krvave rihte. Ko so pogledali tja, so osupnili — izpod odeje je gledala kuštrava ženska glava, obraz, ki je bil vanje uprt, je bil snežno bel, brez kaplje krvi, okrvavljene 'oči so skočile iz jam in čepele pod čelom kakor pri zadavljenem mrliču, usta pa so se režala črno in suho... ((Ha, ha...!» Suh glas se je nasmejal; feJdvebel je imel žensko pri sebi. Pogledali so natančneje, toda nihče je ni spoznal. Gotovo nd bila iz Judenburga, kajti težko bi tak skot našel v tem mestu žensko zase. Garnizija je vedela, da prihajajo k njemu ženske iz drugih mest. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: namesto da bi suhi, sovražni smeh, ki se je razlegel po pisarni, bil signal za nov naval srda m maščevalnosti, so uporniki najprej onemeli, potem pa so pričeli odprtih ust in preplašenih oči odstopati od postelje in se zadenjski pomikati proti izhodu. Kakor bi jih prevzel strah pred tem bitjem, so se odmikali, dokler se ni pisarna skoraj z isto naglico spraznila, kakor se je malo prej napolnila... Stefanič se je poln groze splazil za drugimi. Na hodniku ga je sprejel glušeč hrušč, ki so ga povzročale podirajoče se skladovnice živil in drugega blaga. Na drugem koncu se je večja skupina vojakov zaganjala v zaklenjena vrata. Iz gruče se je slišal glas infanterista Grahovine: «Nad polkovno pisarno, nad polkovno pisarno!...«------------- Ko je nadporočnik Kobe v splošni zmešnjavi s svojo ženo zapustil oficirsko obedndeo, mu je bila prva skrb spraviti ženo na varno. (Nadaljevanje sledij OB TRETJI OBLETNICI DRŽAVNEGA UDARA V GRČIJI Pobuda evropskega sveta v prid grškim zapornikom Ustanovitev nove obrambne organizacije v Solunu ■ Predstavništvo v Bruslju je proslavilo obletnico ■ Izjava predstavnikov socialistične internacionale STRASBOURG, 23. — Danes zju-, dec polkovnikov ter zopetno vzpo- traj je na zasedanju evropskega sveta 124 parlamentarcev podpisalo izjavo v zvezi z grškimi jetniki. Izjava spodbuja vse vlade držav članic, naj skušajo izvajati čim večji pritisk na grške polkovnike, da bi tako izsilili izpustitev političnih jetnikov. V izjavi se poudarja važnost resolucije, za katero je glasoval ministrski svet 15. aprila. O-pozarjajo se tudi vlade, naj podrobno pregledajo in preštudirajo poročila in dokumente, ki jih je zbrala evropska komisija v zvezi s človečanskimi pravicami o ♦grški zadevi*. Parlamentarce skrbi še posebno stanje tistih jetnikov, ki so stari ali bolni, in katerim bi bili lahko usodni nečloveški pogoji, v katerih živijo v zaporih. V Italiji pristaniški delavci nadaljujejo s protestnimi stavkami proti grškim ladjam. V pristanišču Empedocle pri Agrigentu so delavci prekinili vkrcavanje na ladjo ♦Ellenik Sky», ki je bila namenjena v Bedro s tovorom umetnih gnojil. Ladja čaka sedaj na pol natovorjena v pristanišču, zdi se pa, da pristaniški delavci ne nameravajo dokončati svojega dela. Neka nova politična organizacija, ♦Gibanje za osvoboditev narodne fronte*, je danes sporočila tisku svojo ustanovitev. V poročilu zatrjuje in poudarja, da se bo borila za konec diktature v Grčiji in obnovitev demokracije. Nadalje zagotavlja, da organizacijo podpira ve-tflc del ljudstva in nekatere skupine oboroženih sil. Prva zahteva, ki jo organizacija postavlja režimu je, naj čimprej napove volitve, ki bodo končno izrazile voljo ljudstva. Kako more vlada izdajati človekoljubne krščanske slogane, ko se pa poslužuje srednjeveških metod za vsiljevanje svoje diktature?* nadaljuje poročilo, na katerem je označeno mesto Solun v severni Grčiji in ki ga je podpisal neki general Nikoforos* (to je ime nekega bizantinskega cesarja). V Bruslju je danes belgijski zunanji minister Pierre Harmel pozval na razgovor grškega poslanika Basila Kalevrasa. Zdi se, da grškemu poslaništvu očitajo, da je pretekli ponedeljek kljub prepovedi organiziralo sprejem v novem krožku, ki je nasproti univerze v Bruslju. Sprejem so organizirali, da bi primerno* proslavljali tretjo obletnico državnega udara v Grčiji in režima. Nekaj stotin študentov je napadlo krožek in y .splošnem neredu, ki je slediil napadu, je bilo mnogo ranjenih. Sinoči so študentje spet napadli krožek. Nastopila je policija in jih razgnala s solzilnimi bombami. Študentje so se tedaj zatekli v univerzo in se zabarikadirali. Ustavili so tudi promet na bližnjih cestah. Predsednik Pittermann in tajnik Janitsehek sta v imenu socialistične internacionale dala predstavniku ♦Sozialistische Korrespondtnz* sledečo izjavo: ♦Že tri leta v Grčiji s silo zatirajo demokracijo in človečanske pravice ljudstva, istočasno pa tudi ves svet že tri leia obsoja vojaški režim, ki je zavladal po državnem udaru. Dokazali so, da se polkovniki poslužujejo nečloveških metod, mučenja in terorističnih ukrepov, da bi le uničili vse, ki se upirajo. Ob priliki tretje obletnice državnega udara, socialistična internacionala poziva vse socialiste in vse demokrate, naj se čim bolj potrudijo in pospešijo pa- stavitev demokracije v državi, kjer je demokracija nastala*. Jugoslovansko stališče do dogodkov v Kambodži (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. - Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva Dragoljub Vujiča v zvezi z dogodki v Kambodži izjavil, da jugoslovanska javnost z razumljivim ogorčenjem spremlja vesti o množičnem preganjanju vietnamskega prebivalstva v Kambodži in se pridružuje protestom miroljubnih in naprednih ljudi na svetu, ki zahtevajo od generala Lon Nola, da preneha z nedovoljeno in žalostno prakso. ♦Nas posebno skrbijo znaki, ki kažejo, da se vojaške operacije širijo na Kambodžo,* je izjavil Vujiča. Na vprašanje novinarjev je povedal, da je Jugoslavija doslej sklenila sporazum o ukinitvi vizumov z 32 državami, in poudaril, da Jugoslavija temu vprašanju daje velik pomen, kajti ukinitev vizumov ne prispeva samo k napredku dvostranskih odnosov med državami, temveč omogoča svobodnejše in neodvisno kroženje ljudi in boljše mednarodno spoznavanje in sodelovanje. V zvezi z nedavnim obiskom državnega podtajnika Pešiča v Ri- mu je Vujiča povedal, da je Pe-šič obiskal Rim na vabilo inštituta za mednarodno politiko, kjer je med predavanjem prikazal stališče Jugoslavije z zvezi s sodelovanjem in z varnostjo v Evropi. Ob tej priložnosti se je Pešič sestal tudi s podtajnikom Salizzonijem, s katerim je izmenjal misli o dvostranskih vprašanjih in mednarodnem položaju, ter s tajnikom za javne cerkvene posle Vatikana Casarolijem. V Beogradu delegacija italijanske neodvisne levice BEOGRAD, 23. — Na vabilo zvezne konference SZDLJ je te dni o-biskala Beograd delegacija neodvisne levice italijanskega senata pod vodstvom voditelja italijanskega odporniškega gibanja Ferruccia Parrija. Poleg razgovorov s podpredsednikom zvezne konference Mi-ničem in s predsednikom komisije za mednarodne stike Josipom Djer-djo so italijanski senatorji obiskali zvezno skupščino, kjer so se pogovorili s podpredsednikom Marijanom Brecljem in skupino poslancev. Delegacijo italijanskih senatorjev je sprejel tudi član izvršnega biroja predsedništva ZKJ Stane Dolanc, ki je imel s člani italijanske delegacije daljši razgovor o aktualnih mednarodnih vprašanjih. B. B. Predsednik Tito sprejel Winzerja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Danes so se nadaljevali razgovori med državnim tajnikom Mirkom Tepavcem in zunanjim ministrom Demokratične republike Nemčije Ottom Winzerjem ter njegovimi sodelovalci. Med današnjimi razgovori je Tepavac seznanil svojega gosta s pogledi Jugoslavije na politiko miroljubnega sožitja, na načela politike spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti v mendarodnem življenju, na razvoj političnih razmer v Evropi ter na vprašanja gospodarskega razvoja nerazvitih držav. Med nocojšnjimi razgovori sta ministra razpravljala o dvostranskih vprašanjih. Dopoldne je Winzerja in njegovo soprogo sprejel v Belem dvoru predsednik republike maršal Tito ter se zadržal z njima v daljšem prijateljskem razgovoru. Na Bledu simpozij geodetov in geometrov Danes se je na Bledu začel dvodnevni simpozij geodetov in geometrov iz Jugoslavije. Na njem sodelujejo kot gostje strokovnjaki iz Bolgarije, Madžarske, češkoslovaške in Poljske. Po uvodnih pozdravih predsednika občinske skupščine Radovljice in predstavnika predsedstva stalne konference jugoslovanskih mest je uvodne misli o Simpoziju izrekel član zveznega izvršnega sveta inž. Marko Bulc. Govoril je o družbeno ekonomskem načrtovanju v Jugoslaviji in med drugim poudaril ,da simpozij jugoslovanskih geodetov sovpada s časom, ko v Jugoslaviji na tej ravni razpravljajo o prihodnjem dolgoročnem razvoju. D. Košmrlj lllllllllllllllllirilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllIllIlllllIilllllllllllllllllllllllUll VOJAŠKI UPOR NA TRINIDADU Uporniki zahtevajo osvoboditev predstavnikov «Crne oblasti» Vretje v Srednji in Južni Ameriki ob podpori Castrove vlade PORT OF SPAIN, 23. — Po vesteh, ki jih je prejela angleška časopisna agencija Reuter, so v teku na Trinidadu pogajanja med vladnimi krogi, ki jih menda podpira večina vojske in nekaterimi uporniškimi oddelki, ki še vedno nadzorujejo doberšen del vojaškega oporišča Chauranas. Kot smo. že,.sporočili, je prišlo do upora zaradi aretacije 14 pripadnikov organizacije ♦Črne oblasti*, ki združuje najpomembnejše politične predstavnike opozicije na otoku. Pri uporu je sodelovalo o-koli 200 vojakov v oporišču Chauranas. Pravijo, da je do sedaj v raznih bojih izgubilo življenje 6 ljudi. Trinidadska republika, ki je postala samostojna 1. 1961 (prej je bila angleška kolonija), šteje razmeroma malo prebivalcev, od katerih pa je večina črncev (97 odst.). Zapostavljanje velike večine prebivalstva, ki ima takojšen odraz na gospodarskem in socialnem področju, se prepleta z rasnim zapostavljanjem, kar je nudilo organizaciji ♦Črne oblasti* zelo ploden teren za razvoj široke revolucionarne aktivnosti. Posrečilo se ji je, da je načela samo trinidadsko vojsko, ki jo po večini sestavljajo državljani črnskega plemena. Res pa je tudi, da je trinidadska voj- ItllllllMIlIllfllllllMIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIMIlIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKIIIK ZAH0DN0NEMSK0 - POLJSKI RAZGOVORI Prožnejše stališče bonske delegacije Vprašanje meje na Odri in Nisi še vedno v ospredju VARŠAVA, 23. — V zadnjih dneh so se razširile vesti, da se bodo zahodnonemška - poljska pogajanja zaključila z neuspehom. Kot je zna-no ,gre že za tretje srečanje med delegacijama obeh vlad, katerim načeljujeta pomočnika ministrstev za zunanje zadeve Duckwitz (za Zvezno republiko Nemčije) in Wi-niewicz (za Poljsko). Zdi pa se, da obstajajo določene možnosti za premostitev najhujših trenutnih ovir in za sklenitev sporazuma, ki bi utegnil odpreti vrata širšemu sodelovanju med obema državama. Znano je, da Poljska zahteva predhodni pristanek nemške zvezne vlade (vštevši njeno obvezo, da bodo sporazum spoštovale tudi morebitne druge nemške vlade) na mejno črto Odra-Nisa. Nemški vladni krogi so v tej zvezi gluhi ter poudarjajo, da prizadeti vladi ne moreta razpravljati o dokončni meji med obema državama, ker spada to vprašanje v pristojnost štirih velesil in drugih držav. Zahodna nemška vlada pa je menda kljub temu precej prožna ter ponuja v zameno določene u-godnostd. Pravijo celo, da je koncler Villy Brandt pripravljen celo, da pristane na včlanitev obeh Nemčdj v Organizacijo združenih narodov. Po mnenju opazovalcev ne bi ta zahodnonemšltl pristanek prejudiciral splošnih zahtevkov zahodno- nemške vlade glede ureditve nemškega vprašanja. Davi so se sestali strokovnjaki obeh delegacij. Prisoten je bil tudi poljski strokovnjak za konzularna vprašanja Miokiewitz. Opazovalci menijo, da Je bila njegova prisotnost zelo pomembna v zvezi s pobudo, da bi prišlo do ustanovitve konzularnih predstavništev v obeh deželah (do sedaj slonijo direktni stiki med ZRN in Poljsko izključno na gospodarskih predstavništvih). Danes popoldne ob 17. uri je bila plenarna seja obeh delegacij. Jutri ob 10,30 se bodo ponovno sestali strokovnjaki, pol ure pozneje pa šefa delegacij. Plenarna seja bo ob 17. uri. ISTANBUL, 23. — Nov potresni sunek je danes zopet prizadel pokrajino ob Gedizu Zdi se, da je najbolj prizadeto mesto Demircl, ki je oddaljeno od Gedlza približno 60 kilometrov. Približno 30 oseb je ranjenih, poškodovanih in porušenih pa je nad 400 poslopij. Ranjenih je sorazmerno malo, ker je večina ljudi zapustila svoja poslopja, da bi sledila slovesnosti, ki Je bila ob priliki praznika otrok. Popolnoma podrte so tri stare mošeje. Potres so zaznali tudi v Istanbulu, Smirni, ln v kraju Chanakkale. ska maloštevilna, saj šteje komaj 1.000 mož. Uporniki oporišča Chauranas zahtevajo, naj oblasti izpustijo na svobodo zaprte revolucionarje in naj amnestirajo vse politične zapornike. Baje so zahtevali tudi, da bi uporniški oddelki obdržali orožje, toda vladne oblasti so menda že odbile to zahtevo. Pozneje- sč je zvedelo, da so vladne oblasti aretirale voditelja ♦Črne oblasti* Geddesa Grangerja. Gran-ger je predsednik skupnega akcijskega odpora ♦Črne oblasti*. V torek, ko je vlada proglasila izredno stanje, je izginil brez sledu. Policisti so ga baje aretirali v nekem javnem lokalu v bližini Port of Spaina. Najnovejši izbruh socialnega in rasnega nezadovoljstva v Srednji Ameriki je povzročil ZDA velike skrbi. Ameriška vlada je takoj poslala trinidadski vladi večjo količino avtomatičnega orožja in mu-nicije. Sporočajo, da so Amerikan-ci dobavili trinidadski vladi 10 minometov kal. 81 in 200 granat, večje število brzostrelk in mitraljezov ter zadevne municije. Angleži so v bližini otoka, toda do sedaj še niso izkrcali svojih čet z dveh torpedovk, ki križarita v bližini trinidadske obale. Ne izključujejo pa možnosti, da bi tudi Anglija pomagala trmidadskim o-blastem z lahkim orožjem. Zaskrbljena je tudi kanadska vlada, ker na Trinidadu živi kakih 500 Kanadčanov. Verjetno bo na Trinidadu kmalu prišlo do pomiritve, toda to še ne bo pomenilo, da so na tem otoku rešeni težki problemi, ki so značilni sploh za vso Latinsko Ameriko. Na tem področju je Kuba še vedno svetel zgled uspešnega boja proti kolonializmu in imperializmu. Na veliki proslavi ob stoletnici Leninovega rojstva je kubanski predsednik Fidel Castro potrdil, da bo Kuba nudila vso svojo pomoč latinsko ameriškim državam, ki se hočejo otresti severnoameriškega jarma. Ta izjava je nekoliko v nasprotju z bolj «mehko» politično linijo, ki so jo Castru svetovale nekatere socialistične države. Castro je govoril o Leninovi o-sebnosti kmalu po neuspelem poskusu peščice kubanskih protire-volucionarjev, ki so se pred dnevi izkrcali blizu mesta Baracoa na vzhodnem delu Kube. Castro je izjavil, da so kubanski oddelki ubili štiri upornike, pet pa so jih zajeli. Usoda preostalih napadalcev je že zapečatena. Cigani (Nadaljevanje s 4. strani) tovitev, vendar pa piscu Cigani niso pomenili samo predmet proučevanja, temveč so mu hkrati služili kot neposreden vir za nekatere zanimive in dragocene ugotovitve. K tem ugotovitvam strokovnjaka sociologa bi dosti ne imeli dodati. Knjiga je vsebinsko zelo pestra, dovolj splošno zanimiva, daje pa vsestranski pogled na cigansko problematiko. Morda je z znanstvenega stališča prav zaradi pestrosti vsebine knjiga manj do- gnana, je pa zato bolj koristna in prikladna za širšo javnost in za odgovorne ljudi, ki naj bi pomagali reševati ciganski problem. Poglavitna pa je avtorjeva ugotovitev zgrešenega, romantičnega pojmovanja ciganskega problema tudi pri nas, ugotovitev premajhne skrbi za te ljudi tudi po osvoboditvi in želja, da je treba storiti več za vključevanje Ciganov v naše življenje. Avtor si sicer glede tega ne dela nikakih utvar, ugotavlja pa, da je bilo tudi s strani družbe za Cigane storjeno premalo in da bo vztrajno prizadevanje začrtati Ciganom novo pot. morda le rodilo neke sadove. Vsekakor je prizadevanje Vane-ka Šiftarja, njegovo temeljito obravnavanje tega problema Ciganov, njegove ugotovitve in razmišljanja, njegovi napotki, dragoceno. Knjiga torej ni sama sebi namen, temveč naj bi predstavljala osnovo za neke konkretne akcije. Poglavitno pa je, da se s problemom najprej soočimo. V knjigi Vaneka Šiftarja o Ciganih se s ciganskim problemom prav gotovo soočimo. In tudi več vemo, ko knjigo odložimo. Skepsa pa je najbrž še pregloboko zakoreninjena v nas, da bi nas knjiga odvrnila od tradicionalnega mišljenja. Treba bo najbrž še več podobnih knjig in del. Šiftarjeva knjiga torej le orje ledino. IZ TRŽAŠKE KRONIKE SKLEPI SPLOŠNE SKUPŠČINE NA TRŽAŠKI UNIVERZI Dvodnevna zasedba rektorata - odgovor na sodne prijave proti študentom Študentska povorka se Obsodba «represije» na bo pridružila delavcem med splošno univerzi in «akademske bele garde» stavko dne 29. aprila - Primer prof. Ceschie Po razburkanih dneh, ki so sledili zasedbi matematičnega inštituta in sledečim sodnim prijavam ter ostrim tiskovnim napadom, je študentsko gibanje na tržaški univerzi nastopilo z vso odločnostjo in na včerajšnji splošni skupščini v ♦auii magni» sklenilo dvodnevno zasedbo rektorata. Na predlog socialističnega študenta Todera je namreč velika večina prisotnih v polni «auli magni* (razpršena skupina «demokratičnih študentov* je seveda, pod vodstvom Uga Fabbrija glasovala proti) odobrila sledeči sklep: «Kolikor je rektor v glavnem odgovoren za represivno ozračje, ki ga je ustvaril s sodnimi prijavami, razdeljevanjem štipendij in izkoriščanjem dela študentov kot «redarjev», je skupščina študentov tržaške univerze sklenila dvodnevno zasedbo rektorata*. Takoj nato se je večina študentov odpravila v nižja nadstropja k rektoratu in ga mimo zasedla. Predvidoma bodo študentje ostali v njem do danes opolnoči. Temu sklepu je komunistični študent Ugo Poli pridružil drug sklep, ki ga je skupščina prav tako sprejela ob neodobravanju samo manjše skupine desničarjev, da bo ob priliki splošne stavke vseh strok za socialne reforme (in torej tudi reformo šolstva v Italiji) organiziran študentski sprevod, ki se bo pridružil delavcem na Goldonijevem trgu. Geslo študentske manifestacije bo ♦za obnovitev univerze in proti represiji*. V začetku skupščine je bila sprejeta še resolucija študenta Schenkla, ki je daljša in bolj programatičnega značaja. V glavnem gre za obsodbo ravnanja profesorjev na matematičnem inštitutu, ki hote ne spoštujejo sklenjenega dogovora o negativnih ocenah. Obsoja se nato nastop desničarjev, tako imenovanih ♦demokratičnih študentov*, za katere se je udomačil izraz, da so «bela garda akademstce oblasti*. Končno je skupščina obsodila gonjo, ki jo je sprožil «krajevni konservativni tisk* z namenom, da bi vrgel madež na pravični boj visokošolcev. Poleg uradno odobrenih dokumentov kažejo na resno zavzetost in pripravljenost za še ostrejše nastope tudi sami posegi v živahno diskusijo, ki jo je odprl z uvodnimi ugotovitvami predsednik študentske skupščine Aldo Colleoni. V nekaj besedah je obnovil sliko položaja po zasedbi matematičnega inštituta. Ugotovil je, da so akademske oblasti sprožile represivni nastop zaradi pritiska najbolj zmernih krogov na univerzi in v mestu. Poleg sodnih prijav je omenil tudi odstranitev profesorja fizike Ceschie, ki ni bil pogodu akademskim oblastem. O tem primeru, ki še enkrat dokazuje, da je rakava rana italijanske univerze samooblastništvo ♦baronov* (stalnih profesorjev), je spregovoril prof. Quadrifoglio. Dokazal je, kako se dr. Ceschia ni držal zasebnih nasvetov nadrejenih in zaprosil za namestitev, do katere je imel po zakonu pravico, kar je po prvem poskusu, da mu te pravice niso priznali, potrdil tudi višji organ pri šolskem ministrstvu. Od tod tudi sklep akademskih oblasti, da se enostavno ukine tečaj fizike, do katerega je imel prof. Ceschia po desetih letih vestnega in požrtvovalnega dela s študenti, vso pravico. O tem primeru je, iz nekoliko drugačnega zornega kota, spregovoril študent Ricci: ♦Glede prime- ra Ceschie nočemo biti študenti manevrska množica. Naj tudi njegovi stanovski tovariši dvignejo svoj glas in mi bomo solidarni z njimi*. 0-mertil je nato vzroke prijav, ki so sledile zasedbi matematičnega inštituta (javnost prevečkrat sodi, da gre za prijave zaradi oskrunjenega razpela, toda sodne prijave zadevajo «zasedbo* in ♦žalitev javnega funkcionarja*). Ti so predvsem v pomenu tedanjega študentskega nastopa. V matematičnem inštitutu je tedaj potekala «selekcija» študentov (kakih 2000), ki je izredno ♦razredno* orožje akademske oblasti proti študentom. Zasedba jim je to orožje izbila iz rok in to jih je razkačilo do te mere. Ricci je pozval študente, naj nastopijo proti represivnim težnjam v italijanski družbi, ker so te klica ♦fašizma brez črne srajce*. Pri tem se je spomnil včerajšnjih dogodkov v Neaplju, Milanu, Rimu in Trentu, kjer je policija razbila vse v dijaškem domu in je kljub temu ni nihče prijavil, medtem ko reakcija kuje svoj kapital iz razpela v košu, ki je delo neznanega provokatorja. Ricci je v imenu študentskega gibanja izrekel solidarnost tudi uslužbencem in osebju tržaške univerze, ki jim sicer premožni profesorji kratijo pravico do dostojnega sta novanja s tem, da se vseljujejo v obstoječe stanovanjske bloke z najemninami od 6 do 18 tisoč lir, namenjene od vsega začetka prav osebju in uradnikom univerze. Za njim je o ♦štipendijski represiji* spregovorila študentka Morpur-gova, nato Schenkl, Poli, Russo. Slednji, ki je bil svoj čas viden predstavnik katoliške akcije, je obsodil špekulacije v zvezi z ♦oskrunjenim razpelom*, o katerem pa je v stilu policijskih poročil govoril fašist Zanoni. Ta si je dovolil tudi žalitev odporništva, ko je o prof. Morinu, čigar kip so neznanci v matematičnem inštitutu pomazali, dejal: ♦Smešni predstavniki odporništva, s katero se strumentalno pokriva današnja demokracija...» Študentje so ob teh besedah začeli žvižgati, na kar je spregovoril To-dero in predložil svojo resolucijo. Seveda je v razpravo posegel tudi fašist Fabbri, čigar prijatelji so zatrjevali (♦demokratični študentje*), da «nočejo enotnosti z onimi, ki obsojajo režim v Grčiji...* Vendar pa je skupina ♦demokratičnih študentov* (med temi je bil tudi Senes, ki' se je pred mesecem dni predstavil skupščini z dvignjeno roko v rimski pozdrav) ostala spet osamljena. Popoldne se je v prostorih nekdanjega ♦tribunata* sestala komisija, ki bo pripravila program povorke ob splošni stavki za socialne reforme. Danes zvečer se bo predstavništvo študentske skupščine, ki ga bo vodil predsednik Colleond, srečalo v ljubljanskem domu sindikatov s predstavniki študentske skupnosti ljubljanske univerze. V delegaciji bo tudi slovenski visokošolec Jožko Mor el j. Obvestilo davkoplačevalcem Finančna intendanca sporoča, da bodo začeli izterjevati državne davke (dohodninski dopolnilni, zemljiški in hišni davek ter IGE za proste poklice) prve dni maja, in sicer prva obroka za februar in april. Davkoplačevalci bodo morali plačati davek najkasneje 12 dni po sprejemu davčnih pol. Junijski obrok, to lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllliiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllllliilllllilllliiliiiiililillliiillllllillliHlllllllllliiiiillliilliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Štirje sumljivi Turki v priporu na kvesturi Na kvesturi imajo še vedno pri- prte štiri Turke, ki so jih prejšnjo noč zalotili med spanjem v nekem avtomobilu turške registracije. Ker so jih osumili tatvine na škodo nekega prenočišča in ker z njihovimi potnimi listi ni bilo vse v najlepšem redu, so jih odpeljali na zasliševanje. To toliko bolj, ker so policijski agenti odkrili v prtljažniku avtomobila majhen starinski kipec precejšnje vrednosti. Na kvesturi so Turke identificirali za 23-letnega Kuyuca Yurtse-nina, 34-letnega Sayina Dampaca, 31-letnega Tezdogana Sadika in 38-letnega Kuyuca Serima. Ti, ki niso imeli dovolj denarja za prenočišče in hrano, so povedali, da so prišli v Trst z namenom, da prodajo kipec, ki so ga izkopali nedaleč od zgodovinske Troje, s seboj pa so imeli sliko večjega kipa, oziroma glave, katero so hoteli pokazati morebitnim kupcem v našem mestu, v Nemčiji ali v Jugoslaviji. Da je nekaj resničnega v njihovih izjavah ni nobenega dvoma, ker so preiskovalni organi našli pri njih tudi naslov trgovca s starinskimi predmeti. Čeprav kaže, da jih ni mogoče obtožiti tatvine, leteči oddelek nadaljuje s preiskavo. Zaradi trčenja vespist v bolnišnico Zaradi izpaha kolčnega sklepa leve noge in udarca v kolenu so včeraj popoldne sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na ortopedskem oddelku 18-letnega brivca Vin-cenza Marinellija iz Ul. Economo, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Kot so ugotovili karabinjerji, je pod barkovljanskim železniškim nadvozom prišlo do trčenja vespe, s katero se je vozil Ma-rinelli, in furgončinom. V OKVIRU 22. VELESEJMA Mednarodni kolokvij o izvozu stolarskih izdelkov iz Italije Prireditev bo 27. junija . Pobudnik tržaški center za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini - Razstava najlepšiih «izvoznib» modelov V okviru letošnjega 22. tržaškega mednarodnega velesejma, ki je kakor znano na sporedu za čas od 14. do 28. junija, bo tukajšnji center za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom organiziral vrsto specializiranih prireditev o i-talijanskem izvozu izdelkov stolar-ske industrije. Pri uresničevanju nove pobude bosta sodelovala tudi vodstvo velesejma in pa organizacija GESSEF — konzorcij med proizvajalci stolov iz Furlanije. Osrednja prireditev bo mednarodni kolokvij o tzvozu lesnega stola, ki ga bo spremljala bogata razstava izdelkov stolarske industrije. Razstava bo zajela 100 kv. metrov površine in obsegala izbor najlepših italijanskih izvoznih modelov. Kolokvij pa bo dne 27. junija 1970 v dvorani za konference na sejmišču. Najavljena je udeležba številnih projektantov, proizvajalcev, trgovcev in javnih delavcev, predstavnikov javnih uprav, gospodarskih organizacij, uvoznikov, izvoznikov, razpečevalcev in na-bavljalcev iz evropskih in čezmorskih držav. Glavna tema razprave na kolokviju se bo sukala okoli italijanske proizvodnje stolarskih izdelkov ln problemov njihovega nadaljnjega prodiranja na tuja tržišča. Strokovnjaki bodo vsestransko obdelali nakazano področje, predvsem pa se zadržali ob njegovih tehnoloških in razpečevalskih problemih. Organizatorji računajo, da bo nova zamisel doživela toliko večji uspeh, ker se bo ob dnevih, ki so namenjeni lesni- specializaciji tržaškega velesejma, sestalo na našem področju veliko število kvalificiranih lesnih operaterjev z vsega sveta. Nov odbor mestne sekcije PSI Mestna sekcija PSI je izvalila člana levičarske struje Quarantot-ta za političnega tajnika. V odbo-sekclje so še člani leve struje Se-pin, Cociandch, Samo Sancin, Pit-tonilevl pristaši Saraval, Boniccio-ld, Ruan, Steindlet, Giuricinovi pristaši Marzio, Fabian, Meglio ter avtonomisti Ferro, Terpln jr. in Rusignaga. Dvtma pripadnikoma Pittonijeve struje so ponudili mesto v izvršnem odboru, ki sta ga odklonila. -----------— £ Vladni komisar prefekt Cappel-llni se je včeraj v vojašnici-šoll v Ul. Damiano Oh lesa udeležil prisege gojencev zbora Javne varnosti. je tretji, pa bodo morali plačati od 10. do 18. junija skupaj s tretjim obrokom občinskih davkov, za katere so že prejeli ločeno davčno polo. Kot vidimo, bomo morali plačati zaradi dolgotrajne stavke davčnih uradnikov skoraj kar tri obroke davkov hkrati. Sestanek Tripanija s predsedniki pokrajin Deželni odbornik za finance Tri-pani je včeraj v Trstu sprejel predsednika videmske pokrajine Turel-la, predsednika goriške pokrajine Chientarolija in komisarja tržaške pokrajine prefekta Molinarija. Na prisrčnem sestanku so obravnavali razna finančna vprašanja, ki se tičejo zakonov, katerih uveljavljanje je poverjeno pokrajinskim upravam. V ponedeljek žrebanje loterijskih številk Finančno ministrstvo javlja, da so žrebanje loterijskih številk, ki bi morailo biti jutri, v soboto, 25. t. m., zaradi praznika odložili na ponedeljek, 27. t. m. Delegacija iz Postojne položila včeraj venca v Ul. Ghega in pri Sv. Ani V Postojni so včeraj imeli oW| ski praznik, ki ga praznujejo' spomin na zelo pomembno v Postojnski jami pred 26 leti je partizanska diverzantska sk-: na sežgala velike zaloge gon' nemške vojske. Istega dne so r‘ cisti obesili v Ul. Ghega 50 tale* od katerih jih je bilo kar 1"1 postojnske občine. Zaradi tega ' Postojnčani ob svojem občinsl# prazniku spominjajo tudi obes# talcev v Ul. Ghega. Tudi včeraj, kot prejšnja leta. prišla iz Postojne delegacija beno političnih organizacij pod J: stvom odbornika Eda Garzar*' ki je položila venca na pokopa-; pri Sv. Ani in v Ul. Ghega. Uj gacija je bila imenovana na ’■ ajšnji slavnostni seji občinske s** ščine. SINOČI MED 22. IN 23. UK« Lepa oddaja po TV o odporniškem gibali Dva dni pred proslavo odporniškega gibanja je italffi televizija pripravila nad vse ' oddajo med 22. in 23. uro *? pod naslovom ♦Najtežja poN ! kazani so bili odlomki iz ^ pn, znanih filmov o odporniškevrlj nju režiserjev Rossellinija, ce, in drugih, kot so «Roffl4 * aperta», «Paisa», . _ i- »- JU, «AUra ferita», ki ga jet ^to Sofoklejevi drami u?e'ali stavil v futuristični okvir ™ rep, banti. , , Delo samo po sebi ne* j?1 izrednega, saj je osnova?^sfva nekih antičnih vprašanjih11, -^kih < eksistence, ki le bežno lah^fe*1 det jo svoj odziv v tisti nerealnosti sodobnosti, v postavljeno osrednje dejaVfo h>Cnij, ■S* P®L »led" iostavljeno osrednje depK.j J^cnih Kljub temu, da gre za ukeij, o prigodo z iasnim narisi K v Ai,, no prigodo z jasnim nav roma poslanstvom, pa tisto komunikativnost P Posta izrazoslovja, ki je boleča točka pri teh psih°-j pa blodnjah v iskanju neke .r9cije naj bi prerodila družbo^. \ bi (jel človeštvo, potrebno pori0*1 ne rešitve. Igralci, Tino Carraro, - j nibieri, Piero Nutti in Ffl>*u so igrali tako, kot da bj i p Ju ki bi dajala gledalcu zave> >0 napisano le zanje to tista interpretativna da nekaj, v kar je tudi °*’ posredno, vpleten. Režija Franca Enriquev> /cezija v ranca unngu*^* k. meja gole virtuoznosti< l lij/I j scena je bila delo EmovV^ '1(0 i 1 i/l n ohll I i tija, elektronsko glasbo pisal Piero Grossi. Obvestilo KmečkJ pridelovalcem $ %e fi ^ r- ItAj Kmečka zveza sporoč% |]^ delovalcem oljk, iz katej« ^ ^tto dobili olje, da so v v Trstu, Ul. Geppa tiskovine za vložitev žavnt prispevek 260 Ur iz iztisnjenega olja. Zato . > ^U, ^ pravičenci čimprej ogla®: bp jim izpolnimo in odda^L . pa naj prinesejo potrd^Jj ce pri kateri so oljke trdilo o stalnem bivanj1*, Tajništvo 5S £