MaSt'nov sejem in Martinove nekaj informacij iz ObČinl policija svetuje: piroteKnika nekaj informacij OŠ Jurija VEGE
večer

OBČINA MORAVCE vabi
na prvo abonmajsko predstavo in izven v sezoni 2007/8, ki bo v nedeljo, 25. 11.2007 ob 16. uri v Kulturnem domu.
KOMEDIJA Vinka Moderndorfera "Mama je umrla dvakrat".
»Gre za predstavo, kjer mati uprizori svojo smrt, ker ve, da je sicer ne bi nihče obiskal, v resnici pa se poroči s svojim medicinskim bratom, ki jo oskrbuje. Njeni otroci in sestra pa si najbolj želijo dediščine in tako z veliko zapleti delijo denar na posamezne glave. Ko mati uprizori svojo smrt drugič ne verjamejo več^.« Takole so nam v Kulturnemu društvu Vrhpolje napovedali svojo predstavo. Vljudno vabljeni!
VABILO
Vabimo vas na že 7. tradicionalno miklavževanje na Sv. Miklavžu pri Moravčah. Miklavževanje bo v nedeljo 9.12.2007 ob 10. uri, kjer bo najprej darovana sveta maša, temu pa bo sledil obisk Miklavža s spremstvom, ki ga bodo najbolj veseli najmlajši, saj jih bo skromno obdaril. Ostale obiskovalce pa bo Društvo podeželske mladine Moravče postreglo s pecivom in toplimi napitki.
V številki 10, se je prikradla napaka pri objavi vabila na bralni krožek. Bralni krožek je v prostih KID Limbar vsak drugi torek ob 19. uri.
Uredništvo
V dneh od 21. 11. do 27. 11. bo na naši šoli potekalo multilateralno srečanje šol oziroma njihovih predstavnikov, večinoma učiteljev iz Grčije, Litve in Romunije ter naše, moravške šole. Srečanje bo potekalo v okviru dvoletnega evropskega Comenius projekta na temo »Voda nas združuje« (The water unites us). Na tem uvodnme srečanju bodo šole partnerice predstavile svojo šolo in državo ter predstavile izsledke iz ekosiste-mov posameznih držav. Izdelale bodo tudi natančen načrt dela v letu 2007/08. Pri izvedbi srečanja bodo aktivno sodelovali tudi učenci, soudeleženi v projektu. Program Comenius je namenjen dvigu kakovosti šolskega sodelovanja v Evropi. Sodelovanje v partnerstvu šol iz različnih držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in izboljša motivacijo za učenje jezikov.
Zdenka Wicher, OŠ Jurija Vege Moravče, koordinatorica projekta
Moto klub ROKOVNJAČI
vabi člane in prijatelje na občni zbor in prednovoletno zabavo, v petek, 7. decembra, ob 19:30 uri, v Gostilno pri Gašperju na Prevojah. www.mkrokovnjaci.com
OBVESTILO
Spoštovani občani!
Zaradi velikega števila občanov, ki vsakodnevno, torej tudi ob torkih in četrtkih, prihajajo na Občino urejati zadeve, želimo opozoriti na dosledno upoštevanje uradnih ur oziroma poslovnega časa.
Uradne ure so namenjene izključno strankam, torej občanom, ki v tem času lahko poiščejo kakršnokoli informacijo pri zaposlenih v občinski upravi. Prav tako je v času uradnih ur dosegljiv za občane tudi župan g. Martin Rebolj. Uradne ure za stranke so :
-	ponedeljek od 8.00 ure do 12.00 ure ter od 13.00 ure do 15.00 ure
-	sreda	od 8.00 ure do 12.00 ure ter od 13.00 ure do 17.00 ure
-	petek	od 8.00 ure do 13.00 ure
Poslovni čas pa je namenjen za poslovanje z državnimi organi in organi drugih lokalnih skupnosti - lahko pa v tem času občani v vložišču oddajo vloge ali plačajo upravno takso. Ne morejo pa v okviru poslovnega časa, to je ob torkih in četrtkih, urejati drugih zadev s področja pristojnosti občinske uprave. Kadarkoli pa občani lahko pokličete po telefonu in povprašate, kar vas zanima.
Vljudno prosimo, da to obvestilo sprejmete z razumevanjem, saj bomo tako v času uradnih ur lahko zagotovili dovolj časa za razgovore s strankami in reševanje njihovih vlog.
Občinska uprava
Spoštovane bralke in bralci! Kar težko je verjeti, da bomo vsak čas praznovali božične in novoletne praznike. Ko boste prejeli to številko, bo pred nami res samo še en mesec letošnjega leta. To pa je ravno dovolj časa, da izdamo še eno številko. Tako odločitev so potrdili številni prispevki za objavo v tej številki, množico prispevkov pa pričakujemo tudi za naslednjo številko. Res je s prostorom vedno problem, vsekakor pa smo prejetih prispevkov za objavo vedno veseli, saj se navadno nekako le dobro izteče, če ne drugače, pa v kakšni številki kasneje. Nekoliko smo se odločili spremeniti vsebinski kontekst, oziroma stalne rubrike dodati. Nova je rubrika »za šolo s šolo», stalnica bo tudi »poročanje iz občinske uprave» in rubrika »varstvo narave - okolja». Upamo, da boste s spremembami zadovoljni, saj prinašajo več informacij. Prispevke strank smo pomaknili nekoliko bolj zadaj.
Osnovna šola Jurija Vege nas vabi, Občina nas obvešča, prijave Občine na državne in evropske razpise, abonmajska sezona se začenja. V teh dneh, pred prazniki, bo dobrodošlo opozorilo o ravnanju s pirotehniko. Veliko izvemo o našem nogometu. Jesenski pridelki so bili že pospravljeni, po ljudskem izročilu, do praznika, ko mošt postane vino, do Martinovega. Predstavljamo vam, kako smo ga praznovali v Moravčah. Prvi sneg je že malo pobelil tudi našo občino, upamo le, da zima ne bo preveč huda. No, vsaka stvar je za nekaj dobra. Ko zaradi mraza ne bomo imeli več toliko opravkov na prostem, bomo imeli mogoče več časa za branje in za druženje s prijatelji.
V uredniškem odboru vam želimo prijetno branje te številke!
Pomočnica glavnega urednika
Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče
KARITAS	prvi in tretji ČET v mes 17.45- 18.45
RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564	prvi PON v mes. 17- 19
ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055	PON in PET 9- 10; 16- 18
OBČINA MORAVČE Tel: 7321-044; 7231-035	PON 8-12; 13-15 SRE 8- 12; 13- 17 PET 8- 13
BANKA Tel: 7231-017	PON- PET 8- 11; 14.30- 18
POŠTA Tel: 7231-118	PON- PET 8- 9.30; 10- 15.30; 16- 18 SOB 8- 12
POLICIJSKA PISARNA	PON 16- 18 PET 8- 10 zad. NED v mes 8- 10
KNJIŽNICA Tel: 7231-359	PON, TOR, ČET 16- 19 TOR. 11-16
GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234	24-urna dežurna služba na tel 112
LEKARNA Tel: 7232-780	PON 12- 19 TOR, SRE, PET 7.30- 14 ČET 13- 19 prva SOB. v mes. 8- 12
ZDRAVSTVENI DOM	
AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008	PON in ČET 13- 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET 7- 13
AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 tel. patron. sl.: 7232944	PON 13- 19 SRE 7- 10.30 amb; 10.30-13 posvet PET 7- 8 amb; 8- 11 sistem.; 11-13 amb
DIAG. LAB.	PON 13- 18 TOR 9- 12 SRE, PET 7- 12
ZOBNA AMB. Tel: 7231-150	PON, ČET 13- 19.30 TOR, SRE, PET 7-13.30
ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750	PON, SRE 7-14 TOR, ČET 13-19 PET 7- 13.30
Naslednja številka izide 21. decembra 2007. Vaše prispevke pričakujemo do 5. decembra 2007.
Novice iz Moravske doline november 2007, Letnik VIII, Številka 11.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa
gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229.
Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic.
Odgovorni urednik: Matjaž Kočar. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj.
Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada
Mlinarič, Matjaž Kočar. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava
za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Spoštovane občanke in občani!
V zadnjih dveh mesecih je bila pozornost usmerjena v predsedniške volitve in številne referendume. Novega predsednika države smo dobili za naslednje petletno obdobje. Z referendumi je zadeva malce drugačna, saj je ze kar navada, da stran, ki je na referendumu izgubila, izida ne priznava. Zaradi tega bo potrebno referendumske odločitve uveljaviti v dolgotrajnih postopkih na ministrstvih. Občina Moravče se je naloge okoljskih problemov lotila z vso resnostjo.
Tokrat bi nekoliko več pozornosti namenil pripravi osnutka proračuna Občine Moravče za leto 2008, v okviru katerega veliko našega prizadevanja usmerjamo v prihodkovno stran. Kot vse občine v Sloveniji, se tudi Občina Moravče srečuje s problemom, da gre vsako leto več finančnih sredstev za tako imenovane zakonske obveznosti občine. Zato nam ostaja vse manj denarja za investicije na vseh področjih. Problem rešujemo tako, da se prijavljamo na razpise države in na ta način izkoristimo vsa sredstva, namenjena za razvoj podeželskih občin za cestno in komunalno infrastrukturo. Za pokritje vseh razvojnih potreb pa je tudi to premalo. Zato pripravljamo projekte za sodelovanje na razpisih za evropska sredstva iz kohezijskih in strukturnih skladov. Iz kohezijskega sklada bomo pridobili sredstva za kanalizacijski sistem občine Moravče in izgradnjo vodovoda. Prav tako smo na RRA-LUR uvrščeni na prednostno listo za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov EU, ki so namenjena izgradnji neprofitnih vodovodov. V pripravi je tretji sklop projektov za prijavo na razpis ministrstva za kmetijstvo, ki je namenjen razvoju podeželja, v okviru katerega bomo pridobili sredstva za ureditev upravnega centra občine Moravče. Tako pridobljena finančna sredstva so namenjena za gradnjo ali adaptacijo večnamenskih objektov. V našem primeru gre za preureditev stare trgovine Tuš v knjižnico in prostore za potrebe občinskih društev ter za preureditev Kulturnega doma, da
bodo v bodoče tam tudi prostori Občine Moravče. Skupna vrednost projektov v vseh treh razpisih je nekaj več kot deset milijonov evrov. Procent pridobljenih nepovratnih sredstev iz kohezijske-ga sklada je relativno visok, saj dosega kar 75% celotne investicije. Prav zaradi tega dejstva, smo se odločili, da gremo v razpise s tako velikimi projekti. Rok izvedbe projektov je pet let. Tako, da je vse skupaj, po gradbeni in finančni strani, obvladljivo. Odobritev finančnih sredstev iz ko-hezijskega sklada pričakujemo v drugi polovici 2008 in tudi že razpise za oddajo del.
Poleg vsega navedenega Občina Moravče pripravlja še dva sklopa projektov za področje osnovnega šolstva in športa, o katerih nekoliko več prihodnjič.
Dnevno se lahko prepričate, da gradbena sezona v občini Moravče še traja. Ob ugodnih vremenskih pogojih je do zaključka del še dober mesec.
Martin Rebolj župan
www.moravce. si
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Moravška dolina se je odela v jesensko zlato rumeno barvo. Končujejo se dela na poljih, ljudje se počasi pripravljajo na prihod zime. Dela na raznih odsekih cest potekajo še intenzivneje, kajti predvidenih je še nekaj kilometrov za asfaltiranje. Koalicijski partnerji vlagamo znatne napore, da bi dokončali čimveč cest do odročnih hribovskih krajev in s tem omogočili boljšo prevoznost cestnih povezav, kar je izjemnega pomena v zimskem času. Ljudje v teh krajih so izjemno zadovoljni in srečni in to tudi pri vsaki otvoritvi novih odsekov cest povedo, da se jim uresničujejo njihove dolgoletne sanje o dobrih cestnih povezavah v občini, ki jim olajšajo dostop do centra občine in do dobrin v dolini. Pri tem pa se zavedajo, da je to rezultat dobrega delovanja vodstva občine oz. konstruktivne koalicije v občinskem svetu.
Člani koalicije LDS, SD in SDS smo izjemno zadovoljni z letošnjimi opravljenimi deli, saj bo v primeru še nekaj dni lepega vremena dokončano preko 10 km asfaltiranih cest, ureja pa se tudi cesta skozi Moravče z vsemi deli, ki spadajo zraven.
Izvolili smo tudi novega predsednika Republike Slovenije. Združena levica je z lahkoto pometla z desničarskim kandidatom. Ljudje so ob neizpolnjenih obljubah sedanje desne vlade izjemno nezadovoljni. Priča smo tudi nizki podpori tej vladi. Dodatno pa k rezultatom volitev razpoloženje državljanov ilustrira še preko 70 % jasen »ne« vladnemu zakonu o lastninjenju zavarovalnice. Pripravljajo se tudi protesti delavcev, upokojencev in študentov. Inflacija je presegla vse razumne meje, vlada pa ni sposobna ustrezno ukrepati, za to so ti protesti več kot upravičeni. Državljani so se naveličali praznih obljub, hvaljenja o velikih uspehih vlade in odličnem stanju gospodarstva v državi, dejansko pa smo priča izjemnim podražitvam, neopravičenemu razslojevanju in naraščanju revščine.
Glede na zgoraj povedano, menim, da so nekateri dogodki in novice tako v moravški dolini kot na splošno v državi vzpodbudne in da lahko z optimizmom gledamo v prihodnost.
Roman Cerar
Podžupan občine Moravče
Vedno z velikim zanimanjem prebiram članke opozicijskih strank, ki kritično obravnavajo okoljsko politiko ter aktivnosti Občine pri izgradnji komunalne infrastrukture in priznati moram, da me znova in znova presenečajo.
Imeli smo referendum na temo ohranjanja pitne vode in dovažanja industrijskih odpadkov in prav te politične stranke niso podprle referenduma, še več, zagovarjale so celo dovažanje industrijskih odpakov v opuščene peskokope. Kljub vloženemu trudu prav teh političnih strank, da referendum ne bi uspel, so se občanke in občani jasno odločili, da ohranimo čisto okolje in da so proti dovažanju industrijskih odpadkov. Kot je razvidno iz pisanja Nsi je problem v tem, da bomo morali plačevati odvoz komunalnih odpadkov, saj bo to obremenilo naše denarnice, na drugi strani pa ni problem dovažanje industrijskih odpadkov, saj je to prav tako »naše« podjetje. Naj opozorim, da Termit ni naše podjetje, saj so tisti časi, ko je bilo vse »naše« že zdavnaj minili. Res pa je, da so delničarji tudi naši zaposleni občani in nekateri vodilni, ki imajo verjetno v svoji lasti kar precejšni delež lastništva, če ne še kaj več. Po tej logiki se debelijo denarnice in rastejo deleži največjih delničarjev, to pa seveda ni problematično, saj je med njimi veliko
simpatizerjev teh strank in je to v njihovo korist. Občani ste lahko opazili, da je odsek ceste Nadlog -Gostilna Kavka dokončan in seveda gre tudi malo levo in desno, saj jo ni bilo možno izpeljati kar naravnost. Na komunalni infrastrukturi pa je bilo v letošnjem letu izpeljanih toliko projektov kot še nikoli. Nesmiselno bi bilo sedaj posamično naštevati vse asfaltirane ceste in vodovode, ki so že dokončani. Samo podatek, da je že rekonstruiranih in asfaltiranih cest za več kot osem kilometrov, je nekaj kar se do sedaj v enem letu še ni zgodilo v nobenem mandatu in v nobenem predvolilnem letu, torej v času, ko se je včasih največ delalo. V kolikor bodo vremenske razmere dovoljevale jih bo skupaj več kot deset kilometrov. Zgrajenih in rekonstruiranih je bilo tudi kar nekaj vodovodov. Tudi vsa redna vzdrževanja cest potekajo povsem normalno. Kot lahko vidite, se ekološki otoki gradijo po vsej občini. Mislim, da občani lahko sami ocenite in si ustvarite sliko, koliko in kako se dela.
Pričeli smo tudi z vrtanjem vrtine za pitno vodo pri šoli, žal pa se je zaradi prijave podjetja Termit d.d. delo ustavilo. Zadeva se ureja in vrtanje se bo v kratkem znova začelo. Županova komisija, ki je bila ustanovljena za dovažanje industrijskih odpadkov v opuščene peskokope pa je svoje delovanje zaključila. Pogosto me občani sprašujejo, če je res, da občina plačuje oskrbnino za dom, za bivšega župnika Čampo, ki je županoval v Vrhpoljah. Oskrbnino plačujemo iz sredstev občinskega proračuna, ker smo jo po zakonu dolžni, tako kot za vse občane, ki nimajo svojih sredstev za preživljanje.
Prepričan sem, da sem vam posredoval kar nekaj konkretnih odgovorov in kratkih obrazložitev iz drugega zornega kota, ki jih boste veseli vsi, ki z zanimanjem prebirate požupansko stran.
Trdo delo je osnova za optimizem
Državne predsedniške volitve in občinski posvetovalni referendum sta za nami. To pa ne pomeni, da so za nami tudi aktualni občinski problemi.
Ignoranca države
Sporočilo naših občanov, ki so ga sprejeli na lokalnem referendumu, je jasno. Večino skrbi zdravo in čisto okolje. Zato toliko bolj čudi nerazumljivo vedenje države, ki ne reagira na odprte probleme v lokalnih skupnostih, pa čeprav ji to predpisujejo zakoni. Mimogrede, te je sicer sprejela sama. Na občinski upravi še vedno niso prejeli odločbe okoljske inšpekcije s katero je bilo ustavljeno odlaganje spornega in domnevno celo radioaktivnega materiala na Goričici. Jasno je, da prekinitev odlaganja ni dovolj. Sporni material je potrebno obvezno tudi odstraniti. Dvomi okrog odlaganja umetne zemljine v pesko-kopih Termita d.d. ostajajo in, kakor zagotavlja župan, aktivnosti se bodo nadaljevale dokler zadeve ne bodo popolnoma jasne.
Neučinkovitost države se kaže tudi pri gradbenih posegih, ki jih izvaja Kmetijska zadruga Cerklje v svoji poslovni enoti v Moravčah. Ne le, da dela potekajo brez gradbenega dovoljenja, temveč tudi kršijo Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju podrobnega prostorskega načrta M63, ki ga je sprejel OS. Ta začasno prepoveduje promet z zemljišči in gradnjo na tem območju. Gradbena inšpekcija pa kljub prijavi ne ukrepa. Še več! Zadruga je zahtevala lokacijsko informacijo za postavitev večjega šotora za skladiščenje. Da gre za varovano območje s posebnim aktom je jasno iz 9. točke tega dokumenta. Verjeli ali ne, skladišče stoji!
Se pa tudi svetlika
Občina Moravče je na javnem razpisu »Regionalni razvojni programi« Vlade RS na prednosti listi za sofinanciranje vodovoda Podgorica pri Pečah. Gre za nedvomni uspeh vseh, ki so sodelovali pri tem projektu in tako pridobili 120 tisoč evrov do-
datnega denarja.
Eden največjih projektov, pri katerem sodeluje naša občina, je čiščenje odpadnih vod. Odplake Moravč in okoliških naselij ter zahodnega dela doline bodo speljane v Centralno čistilno napravo v Domžalah. Podpisano je pismo o nameri vseh sodelujočih občin, ki bodo konkurirale za pridobitev evropskih kohezijskih nepovratnih sredstev. Ta naj bi znašala 75% vrednosti investicije. Po oceni je samo vrednost moravškega dela 6 milijonov evrov. Priprava finančnih in izvedbenih projektov je zaupana za to usposobljenim institucijam. Po trditvi moravškega župana gre za dva razloga, ki sta vodila do take odločitve. Prvič, celotna investicija bo znatno cenejša kot pa bi bila gradnja nove čistilne naprave in posodobitve stare. In drugič, kanalščina, ki jo bomo plačevali občani in organizacije bo nižja, kot pa bi jo plačevali, če bi gradili svoje čistilne naprave. Izognili se bomo tudi dragemu transportu in predelavi odpadnega blata.
Istočasno potekajo intenzivne priprave za pridobitev evropskih sredstev za dolgoročno reševanje preskrbe z vodo. Če bomo uspešni, lahko pričakujemo blizu 2 milijona evrov, ki jih bomo porabili v občini za ta namen v prihodnjih petih letih. V drugi polovici decembra lahko pričakujemo razpis Ministrstva za kmetijstvo za pridobitev EU sredstev, ki bodo namenjena izboljšanju kakovosti življenja na podeželju. Po izselitvi TUŠ-a načrtujemo, tako župan, adaptacijo teh prostorov za potrebe knjižnice, gornje prostore pa bomo preuredili za potrebe društev. S temi sredstvi naj bi do 50% vrednosti sofinancirali tudi preureditev Kulturnega doma za potrebe občinske uprave in ureditev prometa okoli tega bodočega upravnega centra Moravč.
Če se bosta uspešno končali tudi izgradnji novega nakupovalnega centra in doma za starejše občane, ki sicer zamujata, se bomo občani veselili čisto nove podobe središča občine.
Edo Veselko
Komunalna infrastruktura v občini Moravče
Občina Moravče je v sklopu sprejetega proračuna za leto 2007 namenila precejšen del sredstev za izgradnjo in izboljšanje komunalne infrastrukture na njenem območju. V sklopu investicijskega vzdrževanja in gradnje občinskih cest so se razpoložljiva sredstva namenila za zamenjavo zgornjega ustroja cestišč, širitev vozišč ter ureditev križišč in uvozov, prav tako so se v sklopu gradbenih del uredila tudi odvodnjavanja cestišč ter se je zamenjala poškodovana prometna oprema. Aktivnosti s področja rekonstrukcije cest so v teku, zaradi česar je mogoče do izteka letošnjega leta oziroma gradbene sezone, v kolikor bodo vremenske razmere to dopuščale, pričakovati realizacijo v začetku leta zastavljenih nalog. Iz tega naslova je bilo do sedaj rekonstruiranih cest vključno z izvedenimi asfalterskimi deli v skupni dolžini 6,3 km. Prav tako se s strani občine Moravče izvajajo aktivnosti na področju vodooskrbe, kot ene izmed najbolj perečih problematik, saj številna gospodinjstva, kljub trendom modernizacije in tehnološkega razvoja, še do danes le-te nimajo zagotovljene. V zvezi z navedenim so se pričele aktivnosti za zagotovitev novega vodnega vira v naselju Soteska pri Moravčah, kjer pa so dela zaradi neskladij in različnih interesov, trenutno v fazi usklajevanja, vsekakor pa bo občina Moravče na tem področju nadaljevala s svojimi aktivnostmi, saj gre v tem primeru za enega izmed temeljnih projektov za nadaljnji razvoj moderne civilizacije. Kljub temu pa so se nadaljevala dela na ostalih zastavljenih projektih vodooskrbe. V letošnjem letu se je tako rekonstruiralo 2,4 km vodovodnih cevovodov, prav tako pa so v zaključni fazi tudi dela na vodohranu Pogled in Češnjice. V sklopu varovanja okolja se je del sredstev namenil za izdelavo ploščadi za postavitev ekoloških otokov, kakor tudi za izgradnjo sekundarnih kanalizacijskih vodov.
Ker gradnja in izboljšanje komunalne infrastrukture v fazi izvajanja, s strani občanov in občank ter v največji meri lastnikov zemljišč, preko katerih predmetna infrastruktura poteka, zahteva veliko mero potrpežljivosti in sodelovanja, bi se vsem, ki so kakorkoli prispevali k izboljšanju le-te oziroma so bili v ta namen pripravljeni odstopiti tudi del svojega zemljišča, najlepše zahvalili.
Občinska uprava
Novo šolsko - športno - leto
Poletne šolske počitnice so čas za sprostitev od celoletnega učenja, čas za igre in gibanje v naravi. Tako bi moralo biti in tam, kjer starši skrbijo za otroke, tudi je tako. V Moravčah imajo otroci srečo, kajti vsi imajo na razpolago veliko učiteljico - naravo. Tega otroci v mestih, Domžalah, Ljubljani, nimajo več. Zato se tudi poleti zadržujejo v stanovanjih: pred televizorji, pred računalniki. Kakorkoli je razvoj tehnike v korist človeštvu in človeku, velja tudi za
Komemoracija v Moravčah
Ob 1. novembru, se spominjamo vseh, ki so umrli. Na ta dan se po običaju odpravimo na pokopališča, na grobove sorodnikov in prijateljev, kjer v njihov spomin, prižgemo sveče in položimo rože. Ob dnevu vseh svetih se je v osrednjem parku v Moravčah odvila žalna slovesnost namenjena počastitvi spomina na mrtve ter počastitvi spomina na padle borce prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne za Slovenijo. V kulturnem programi je poleg Godbe Moravče nastopal Grajski oktet, ki je z domoljubnimi pesmimi, držal rdečo nit slovesnosti, katero sta dopolnjevala še dva mlada recitatorja. Častni govor je imel župan Martin Rebolj, ki je poudaril pomen tega praznika, posebej pa je ustavil pri vseh, ki so padli za slovenstvo, ter se vsem v čast poklonil z minuto molka.
Prav tako so bili v spomin žrtvam prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne, položeni venci, ki so jih polagali člani OOZB za vrednote NOB, člani OO Zveze veteranov vojne za Slovenijo, župan ter oba podžupana.
Maja Hren
tehniko, enako kot za zdravila: pomaga in koristno je le, če je pravilno odmerjeno. Najbogatejši človek na svetu, izumitelj in lastnik najbolj znanih računalniških programov Microsoft: Bill Gates, Američan, dovoli svojima otrokoma (11 in 13 let starosti) dnevno le največ 45 minut ukvarjanja z računalnikom.
Računalniki so že zdavnaj obsedli Slovenijo, staro in mlado. Najbolj pač škodi mladim. Zdravniki in vse za to pristojne institucije prihajajo v javnost s čedalje bolj alarmantnimi podatki o slabšanju telesnega stanja šolske mladine, seveda posledično tudi odraslih. Temeljne hibe so: deformacije hrbtenice, oslabelost mišičja, pešanje vida in pešanje celotnih telesnih sposobnosti, k vsemu temu pa še: prevelika telesna teža. Kmalu se bodo temu (tako napovedujejo strokovnjaki) pridružile še ugotovitve o posledicah sevanja ekranov in mobilnih telefonov. Nekaj tega je že znanega, n.pr.: da več kot enourno dnevno pritiskanje mobilnika k ušesu v obdobju desetih let povzroča nastanek tumorja v možganih.
Vendar vse te nevarnosti, vsa ta opozorila, kot kaže, ne jemljemo resno. Otroci vse bolj sedijo pred svojimi priljubljenimi »aparati« ali se ne ločijo od mobilnika. Strokovnjaki so že zdavnaj opozorili (tako je priporočilo Sveta Evrope že od pred 10 let), da bi morali imeti šolajoči vsak dan, prav VSAK DAN, vsaj eno uro športnega udejstvovanja. Eno uro in ne 45 minut.
Res so šolske oblasti pripravile primeren program šolske športne vzgoje za devetletko, a kaj, ko je prav program športne vzgoje na naših šolah skoraj najbolj zapostavljen. Vsi drugi predmeti na šoli se smatrajo kot učenje, športna vzgoja pa kot igra, igračkanje, nujno zlo - na škodo, nepopravljivo škodo zdravja otrok. In tako je, žal vse preveč, tudi mnenje staršev.
Z veseljem lahko zapišemo, da se je vodstvo moravške šole zgoraj zapisanega že zavedlo in pripravlja program učinkovitejše šolske športne vzgoje. Seveda pa takega programa ne bo mogoče izpeljevati brez širše podpore. • Podpore staršev: starši itak pri vzgoji
otrok največ pripomorejo s svojim vzgledom. Težko otrokom pridigamo o več gibanja, o zdravi prehrani, o škodljivosti cigaret in alkohola, če se tega starši ne držimo sami. Naslednje: vzemimo si čas in telesno aktivnost opravljajmo skupaj s svojimi otroci; in še: skrbimo za to, da se bodo otroci vključili v interesne športne dejavnosti in jih redno obiskovali. Otroci nujno potrebujejo našo pomoč. In še to: zelo pomembno je, če se starši zanimamo za otrokovo dejavnost, v tem primeru za to, kako mu gre pri interesnih športnih dejavnostih. Zelo dobro bi bilo, če bi se navadili obiskovati tekme in tekmovanja, na katerih nastopajo naši otroci ! • Podpore širše družbe, predvsem občine: niti ne gre toliko za zagotavljanje boljših pogojev za športno dejavnost, pač pa še bolj za sredstva, s katerimi si bo šola lahko zagotovila zadostno število športnih pedagogov za vodenje interesnih dejavnosti. V tem okviru je nujno povedati tudi tole: na začetku letošnjega šolskega leta je osnovna šola Jurija Vege za svoje učence razpisala celo vrsto interesnih dejavnosti ( sicer še premalo), a odziv za sodelovanje s strani staršev in otrok je zelo slab. Ravnateljica ga. Schwarzbartl sicer meni, da si ne domišljajo, da je pedagoški aktiv s svoje strani naredil že dovolj, vendar pravi, da brez ozaveščenosti in sodelovanja staršev ne bo šlo.
Zato navedeno ni le informacija o šoli Jurija Vege v Moravčah ampak še predvsem poziv staršem. Za zaključek pa še tole: Kaže, da se moravška šola bliža cilju, ki si ga je zadala pred tremi leti za program učenja plavanja osnovnošolskih otrok. V minulem šolskem letu se je generacija učencev petih razredov osemletke na rednem preverjanju znanja plavanja že skoraj približala cilju. V generaciji zna plavati kar 93,48 % otrok, le 3 so še neplavalci. Ta dosežek je nad republiškim poprečjem pa tudi nad poprečjem domžalskega področja, oba poprečka sta enaka: 89,7 %. Torej: smo na pravi poti.
Janez Virk
www.moravce. si
Za srečen dan za prav vsak dan
Na osnovni šoli Jurija Vege tudi v letošnjem šolskem letu poteka projekt Za srečen dan, za prav vsak dan. Cilj projekta razkriva naslov sam, ni pa ga mogoče doseči v nekaj mesecih, temveč k njemu stremimo vse življenje. Dejavnosti, ki ob tem potekajo, so usmerjene v pridobivanje veščin za kakovostne odnose z ljudmi. Dogajati se je začelo s prvo mavrično klepetalnico, v kateri naši učenci lahko glasno povedo svoje mnenje. Prva tema POKAŽI, KAKO SE OBNAŠAŠ IN POVEM TI, KDO SI, je za nami. Prvi vtis: Bili smo uspešni in enotni. Razpravljavci so bili enotnega mnenja in so svoje misli zaključili takole: prenehajmo provocirati eden drugega; začnimo se učiti; prijazno se pozdravimo, saj z jutranjim pozdravom in nasmehom lahko veliko lepše začnemo dan.
V okviru projekta potekajo tudi predavanja za starše, tako smo 25. oktobra gostili dr. Bogdana Žorža, priznanega psihologa.
Prvo predavanje z naslovom »Napor in odrekanje« je vodil priljubljen predavatelj in pisec strokovnih in poljudnih člankov Bogdan Žorž, ki se kot psiholog ukvarja v glavnem vzgojnim svetovanjem, mladinskim prestopni-štvom in obrobnimi psihološkimi pojavi v družbi. Napisal je tudi več knjig, med njimi zelo odmevno
Razvajenost- rak sodobne vzgoje. Na predavanju v morav-ški šoli, nam je na poljuden in z mnogo primeri ponazorjen način, pojasnjeval bistvo vzgoje za napor in vzgoje za odrekanje. Ključno pri vsem tem je, da otroka vzgojimo v svobodno osebnost, ki se bo v današnji družbi blagostanja znašla, znala izbirati to, kar je zanjo pomembno in potrebno, ter zmogla pri tem svoje dobrine deliti z drugimi.
16. novembra 2007 ob 16.30 vas vabimo na predavanje Marka Juhanta, z naslovom POSTAVLJANJE MEJ, 23. novembra 2007 ob 18.00 pa pripravljamo delavnico za oblikovanje namigov.
Vabljeni ste, da si več o tem preberete na spletni strani osnovne šole: http://www.osmoravce.si/ ali si izsledke ogledate na panojih po šolskih hodnikih.
Martina Majdič in Maja Hren
Pomen krvodajalskih akcij in krvi za reševanje življenj
Na naših cestah je vedno več avtomobilov in voznikov, ki se jim zelo mudi. Hitrost in trenutek nepazljivosti pa velikokrat privedeta do prometnih nesreč in s tem tudi ogrožanja življenj. Za reševanje le teh pa v bolnišnicah potrebujejo kri.
V Sloveniji se še vedno udeležujemo krvodajalskih akcij, ki pa na žalost niso več tako množične kot so bile nekoč. Marsikateri delodajalec noče prisluhniti potrebam oz. željam zaposlenih, da se udeležijo tovrstnih akcij. Izgovor je običajno, da to ne gre, ker je s tem moten proces dela. Tako je bilo tudi pred desetletji, vendar zaradi tega ni propadlo nobeno podjetje. Zavedati se moramo, da je kri za reševanje življenj zelo pomembna, tako pri operativnih posegih, kot pri reševanju, zaradi prevelike izgube krvi pri nesrečah.
Ko se odločamo, dati ali ne dati kri, moramo pomisliti, kaj, če bom tudi jaz kdaj v situaciji, da mi kri reši življenje. Na zavodu za transfuzijo Ljubljana se zaradi zmanjšanega števila krvodajalcev večkrat letno najdejo v zagati, da jim primanjkuje kri in je potrebno klicati krvodajalce, ki brez pomisleka, ali bodo dobili prosti dan, pridejo in darujejo
to dragoceno tekočino.
Število krvodajalcev po letu 2004 kljub vsemu počasi narašča, ne zelo, vendar se odraža osveščenost ljudi o tej humani akciji in pomenu krvi.
V letu 2008 se v okviru RK Slovenije, zavoda za transfuzijo in območne enote RK Domžale, pripravljajo terenske akcije v Domžalah, Kamniku. S tem ljudem omogočajo manjšo izgubo časa.
Apeliram na vse, ki ste v dvomih ali bi darovali kri, odločite se za, ker je to je edino pravilna odločitev. V kolikor vam to delodajalec onemogoči, še vedno obstaja način, da storite to humano dejanje takrat, ko imate čas in greste na Zavod za transfuzijo, kjer boste lahko darovali to tako potrebno tekočino.
Na akcije ni potrebno prihajati tešč. Pomembno je, da zjutraj ne zaužijete težke hrane, ampak nekaj lahkega in da ste spočiti.
Darovanje krvi ni samo humana akcija, ampak lahko to vzamete tudi kot prijetno druženje po koristno opravljenem delu.
Nada Mlinarič
Praznovanje jeseni na OŠ Roje Med srednjo šolo za oblikovanje in
fotografijo ter filmom
Prihod jeseni smo praznovali v soboto, 13. oktobra. Že ves teden so učenci pridno prinašali v šolo jesenske sadeže in pridelke, med katerimi pa je bilo že po tradiciji največ buč in seveda kostanja.
Naše sobotno praznovanje jeseni se je pričelo z delavnicami pod skupnim naslovom Darovi narave. V njih so učenci skupaj s svojimi učitelji in mentorji iz darov, ki nam jih je poklonila narava, izdelali številne domiselne izdelke, o katerih najbolj zgovorno pripovedujejo priložene fotografije. Izdelke smo kasneje razstavili v avli šole in ji s tem nadeli pravi jesenski videz, ki so ga lahko občudovali in začutili vsi obiskovalci razstave.
Na kostanjevem pikniku, ki je sledil, smo si lahko v izobilju privoščili to jesensko kulinarično dobroto. Posladkali pa smo se tudi s kostanjevo pito, ki so jo spekli učenci 8. razreda. Njamm...
Marinka Bregar, skrajšano - uredništvo
Celulit - nadloga žensk
Celulit je bolezen sodobnega časa in načina življenja.Zaradi službe veliko presedimo in se zaradi preobremenjenosti in hitrega tempa življenja, tudi dosti manj gibamo.Poleg tega pa vse to spremljajo še nezdrave prehranske navade. Posledica vsega tega je nastanek celulita, ki pa ga s primernimi metodami lahko zelo omilimo ali pa ga celo odpravimo.
Celulit je bolezen podkožnega tkiva, ki ni življensko nevarna, lahko pa pri osebah vpliva na njihovo samozavest. Najpogostejši vzrok za nastanek celulita je premajhno uživanje tekočin, hormonske spremembe, nepravilen način prehrane, strestne situacije in kajenje.Vse to in še kaj, privede do zastajanja tekočine v tkivu in nastali edemi so vzrok za nastanek celulita. Najdemo ga med kožo in mišicami, pri ženskah se nabira na stegnih, bokih, trebuhu, podbradku. Pri moških se nabira po trebuhu in zatilju. Za odstranitev celulita potrebujemo veliko časa in vztrajnosti, korenito moramo namreč spremeniti svoje navade. Prav tako moramo spremeniti svojo prehrano. Uživati moramo zelo veliko surovega sadja in zelenjave, meso po možnosti na žaru brez maščob. Hrana naj bo tudi manj slana, potrebno pa je dnevno popiti vsaj liter in pol tekočine(vode).
M nog i pozn a mo Matica Hrovata s Sv. Mohorja, uradno Podstran 9, prav gotovo mnogi zaradi njegovega sodelovanja na prireditvah v Moravčah. Ko smo se pripravljali na Martinov večer, je omenil, da ima vaje za film. »Halo, pa nič ne poveš?« smo bili radovedni.
In Matic Hrovat je povedal, tudi za NMD: Že na začetku poletja so me po dolgotrajnih avdicijah med mnogimi vrstniki izbrali za vlogo v celovečernem televizijskem filmu Distorzija, ki jo v produkciji TV Slovenija snemamo letos jeseni. Scenarij Matevža Luzarja je nastal po nagrajenem istoimenskem mladinskem romanu avtorja Dušana Dima. Urednik je Miha Dekleva, režiser pa Miha Hočevar. Film govori o življenju srednješolcev, ki poskušajo svoje življenje obogatiti z glas-bo^Meni so dodelili vlogo fanta z imenom Toni Moroni, ki je v scenariju, glede na roman, znatno razširjena. Kateri pa so tvoji soigralci?
V	filmu nas igra veliko, bolj izpostavljenih nas je osem. Med drugimi igrajo Nataša Tič Raljan, Lojze Svete in nenazadnje tudi pisec romana Dušan Dim.
Obiskuješ prvi letnik Šole za oblikovanje in fotografijo. Kako učitelji gledajo na tvoje filmske podvige?
V	šoli so navdušeni in me podpirajo. Dodelili so mi status kulturnika, saj snemanje poteka med tednom in veliko manjkam.
Kdaj te bomo lahko videli v kinematografih in na TV?
Film si bo mogoče ogledati nekje jeseni prihodnje leto. Matic, želimo ti veliko igralskih uspehov!
VR, foto: Špela Bergant
Hrano, ki jo uživamo, je najbolje jesti v določenem času, prav tako je pomembno,da vsak grižljaj dobro prežvečimo. Med drugim je zelo pomembna dobra prebava. Tudi gibanje na svežem zraku in kolesarjenje sta pomembna pri odpravi celulita.
Če nam vse to vseeno ne pomaga,se lahko na koncu zatečemo k maserjem, ki z različnimi metodami masaž pomagajo pri odstranjevanju strupenih snovi iz predelov celulita. Zadnja metoda pa je tako imenovana liposukcija, to je poseg, kjer kirurg s pomočjo aparata izsesa maščob-ne celice.
Nobena stvar pa ni večna in dolgotrajna, če po posegu ali vajah, ne upoštevamo načel zdrave prehrane in aktivnega gibanja.
Nada Mlinarič
KRONIKA DOGODKOV NA OBMOČJU OBČINE
MORAVČE
kazniva dejanja:
Na območju občine Moravče v mesecu oktobru in novembru beležimo dva vloma v stanovanjske hiše in sicer je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Pečah in Katariji. Prav tako so policisti obravnavali dve tatvini iz odklenjenega avtomobila na pokopališču v Moravčah. Policisti o storilcih navedenih kaznivih dejanja še zbirajo obvestila. prometna varnost:
Na območju občine Moravče sta se v mesecu oktobru in novembru zgodile dve prometni nesreči in sicer je v obeh primerih šlo le za materialno škodo in so bile povzročiteljem izrečene denarne kazni.
javni red in mir:
V mesecu oktobru in novembru s strani Policijske postaje Domžale, na območju občine Moravče, beležimo tri kršitve zoper Javni red in mir in sicer je v dveh primerih prišlo do kršitve na javnih krajih, v enem primeru pa v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bile izrečene denarne kazni.
Rubriko ureja: Marko Kladnik
KRESNIČKA VARUJE ŽIVLJENJE
Krajši dnevi in slabe prometne razmere zaradi vremenskih okoliščin na cestah še bolj zmanjšujejo varnost na naših cestah. Vozniki vozil se v času krajših dni, ko tudi vremenske okoliščine niso najbolj ugodne za varno vožnjo, srečujejo s slabšo preglednostjo iz vozila, ki je posledica zarosenosti vetrobranskih stekel v vozilu. Mokro vozišče, megla, dež, sneg in led pa preglednost iz vozila še poslabšujejo.
UPORABA PIROTEHNIKE
Ker se nezadržno bliža december, to je čas praznikov in veselega razpoloženja, naj nekaj besed namenim tudi problematiki uporabe pirotehničnih izdelkov.
Policija se vsako leto znova srečuje s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem, ko je tako početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči....), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. V Republiki Sloveniji je z zakonom določeno, da je prodaja pirotehničnih izdelkov z elementi poka dovoljena v času od 19. decembra do 31. decembra, sama uporaba teh izdelkov pa je dovoljena v času od 26. decembra do 2. januarja.
Uporaba pirotehničnih izdelkov je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je:
-	predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka,
-	uporaba v drugih predmetih,
-	lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi,
-	preprodaja pirotehničnih izdelkov.
Vsaka uporaba pirotehničnih izdelkov na zgoraj navedenih krajih pomeni kršitev Zakona o eksplozivih, v primerih prizadejanih telesnih poškodb ali povzročitve materialne škode pa kaznivo dejanje.
To pa predstavlja največjo nevarnost tudi za pešce.
Za boljšo varnost morajo pešci storiti nekaj tudi sami. Z zakonom je predpisano, da mora pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, svetilko. To je lahko svetilka, ki oddaja belo svetlobo in je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik (kresnička) bele barve.
S tem boste pešci sami storili zelo veliko za svojo varnost.
VLOMI V OBJEKTE IN VOZILA
V letošnjem letu, na območju PP Domžale, beležimo vlome v kleti in ostale objekte. Zato vam svetu-
jemo in obenem opozarjamo, da skrbno zaklepate vhodna vrata, vrata v kleti,^ V kleteh, če se le da, na vidnem mestu ne puščajte vrednejših predmetov. Bodite pozorni na neznane osebe, ki se zadržujejo v stanovanjskem bloku ali okolici. V objekt ne spuščajte neznanih oseb.
V	primeru vloma, nemudoma pokličite policijo. Do prihoda policistov oz. kriminalistov ničesar ne premikajte in pospravljajte, da ne uničite koristnih sledov. Najpomembnejša pa je vaša varnost. Če zalotite vlomilca, ga ne poskušajte prijeti, še posebej, če je fizično močnejši ali celo oborožen. Zapomnite si, čimveč podatkov o osebi (spol, starost, višino, barvo las, oči in polti, govor, hojo,^) in vozilu (znamko, barvo, reg. št.,^) ter smeri pobega.
V	vaši okolici se pojavljajo vlomi v vozila, zato v vozilu ne puščajte torbic, mobilnih telefonov in drugih vrednejših
predmetov, čeprav zapustite vozilo le za nekaj minut. V kolikor imate koristne informacije o nerazrešenih primerih oz. so vam pozornost vzbudile sumljive osebe, to čimprej sporočite na PP Domžale, na tel. št. 01/724-65-80, na tel. št. 113 ali anonimni telefon 080/1200. Prav tako vam bomo poskušali odgovoriti na vprašanja s področja dela policije oz. vam svetovati v zadevi. Lahko se obrnete na vodjo policijskega okoliša Marka KLADNIKA, PP Domžale. S tem obvestilom vas policisti PP Domžale nismo želeli prestrašiti, da živite v nevarnem okolju, ampak obvestiti o dogajanju v vaši okolici in s tem morate tudi sami poskrbeti, seveda v okviru vaših možnosti, za lastno varnost oz. varnost vašega premoženja. Policisti se bomo še naprej prizadevali, da se boste v okolju, kjer živite, počutili varno.
Obnovitev asfaltne prevleke v vasi Hrib nad Ribčami
Konec meseca oktobra so se zaključila dela v vasi Hrib nad Ribčami, na odseku Podgrmače do križišča proti Dešnu. Asfaltna prevleka je dolga 250 m. Dela so se pričela v mesecu juliju, in sicer je bilo najprej potrebno obnoviti 180 m, zaradi težkih tovornjakov in nepravilne izvedbe odvodnjavanja, že močno poškodovanega cestišča. Dokončali pa so še preostali del makadamske ceste, in sicer 70 m, tako da je relacija Dešen - Moravče v celoti asfaltirana. Ta pridobitev je za nas zelo pomembna, saj nam omogoča varnejšo pot v dolino.
B. Ribič
Na kmetiji Urbanija v kraju Brode, Mošenik, je gospodinja posadila seme bučk, ki ga je kupila v KZ Moravče, v ilovnata tla, gnojena s hlevskim gnojem, obdelana večinoma ročno. Zraslo je okoli sto zdravih buč, ena je tehtala celih 85 kg. Bogat pridelek uporabljajo za kuhanje, vseeno pa še veliko ostane za krmo prašičem.Ali bodo naslednje leto semena teh buč tudi tako bogato obrodila?
Prispevek in fotografija Jože Novak, povzetek
uredništvo
Presenetljivi uspehi PGD Velika vas
V PGD Velika vas smo z letošnjimi pripravami na gasilska tekmovanja pričeli bolj zgodaj kot običajno. Da je bila odločitev za to pravilna smo dobili potrditev, ko so naše pionirske, ženske in moške ekipe začele dosegati lepe uspehe na občinskih, regijskih in memorialnih tekmovanjih, kljub omejenim finančnim sredstvom, ki jih ima naše društvo na voljo. Tako
so nas že v mesecu maju naši pionirji razveselili z odličnim tretjim mestom na tekmovanju v Velenju. Poleg tega so v Senožetih dosegli drugo mesto, z doseženim prvim mestom na občinskem in regijskem tekmovanju v Moravčah in Komendi pa so si zagotovili uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto. Na občinskem tekmovanju v Moravčah so vse naše ekipe dosegle prvo mesto, le člani B so po manjšem spodrsljaju zasedli nehvaležno četrto mesto. Naša ženska ekipa se je udeležila tudi tekmovanj na Drenovem griču, Dobu in Kamniku. Člani A so se letos udeležili šestih tekem, ki so štele za pokal GZS. Uvrščeni so bili na trinajsto mesto. Poleg pokalnih tekem pa so se udeležili še na desetih raznih memorialnih tekmah. Izredno lep uspeh pa so dosegli na mednarodni tekmi v Novi Gorici, kjer so se med enainšestdesetimi ekipami povzpeli na sedmo mesto. Omeniti je treba tudi lep uspeh naših mladincev na regijskem kvizu v Pečah.
Glede na dosežene rezultate, menimo da se za prihodnost našega društva ni potrebno bati, vendar pa smo v letošnjem letu porabili cca. 2370eur za prevozne stroške na tekmovanja ter za gasilske vaje.
Po predhodnem dogovoru z predsedstvom in poveljstvom GZ Moravče, upamo, da nam bodo povrnili stroške, ki so omenjeni v zgornjem odstavku.
Merela Maja, PGD VELIKA VAS
Mladi moravški gasilci uspešni na regijskem kvizu
V soboto, 27.10. so se mladinci ter starejši pionirji PGD Moravče pod mentorstvom Janeza Povirka udeležili 6. regijskega kviza o gasilstvu, ki je letos potekalo v Šmartnem pri Litiji. Kviz je obsegal gasilsko znanje, splošno znanje, spretnosti vezanja vozlov in spajanja cevi na trojak. Tekmovalo je osem mladinskih ekip in štirinajst ekip starejših pionirjev. Ekipi sta bili zelo uspešni, saj so starejši pionirji v sestavi Klara Štefan, Marija Štefan in Eva Povirk, osvojili 5. mesto, ekipa mladincev v sestavi Tjaša Jaklin, Matevž Povirk in David Peterka pa je zasedla odlično 2. mesto in si s tem prislužila udeležitev na državnem tekmovanju, ki bo 24. 11. v Črnomlju. S tem uspehom smo se prvič uspeli uvrstiti na državno tekmovanje, kjer upamo na čim boljšo uvrstitev.
Za PGD Moravče, Matevž Povirk
Turistično društvo Moravče
Kaj se je dogajalo?
Ob Rači pri Mohorjevem mlinu pod Dvorjami je bila 14. oktobra kostanjeva nedelja. Že tretja po vrsti. Kostanj je letos dozorel zelo zgodaj. Skoraj bi ga zamudili! Člani TD smo »šli hitro v akcijo« in nabrali toliko kostanja, da bi lahko pogostili »cele Moravče«. Bila je mrzla nedelja, a dobra družba in vroč kostanj sta pregnala hlad. Znova hvala članicam in članom TD, ki so nabirali kostanj ter družini Cerar za pomoč in uporabo prostora.
Turistično društvo Moravče je v svoj letni plan vključilo tudi pripravo razstave v Kulturnem domu v Moravčah.
Odločili so se za razstavo o moravških kozolcih in jo v soboto, 3. novembra tudi odprli. Razstava je bila na ogled še v nedeljo, ponedeljek in torek.
Glavni namen je bil v sliki in v pisni obliki zabeležiti in predstaviti posebnosti moravških kozolcev, zbrati opise ročne gradnje kozolcev, domača imena delov kozolca in orodje, ki so ga uporabljali pri gradnji. In kot končni cilj ozavestiti krajane o tem, kakšno bogastvo arhitekturne dediščine se skriva v prav vsakem kozolcu in se, žal, z vsakim dnem zmanjšuje, če ga lastnik ne uporablja, zanj ne skrbi in ga prepusti zobu časa.
Mojca Tercelj Otorepec, univ. dipl. etnologinja, univ. dipl. socialna kulturologinja in konservatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Kranj je takole zapisala o moravških kozolcih: »Kozolci so samostojno stoječe stavbe na travnikih ali v sestavi domačij in kmetij tudi na območju Moravške doline. V svoji dolgi poti razvoja predstavlja kozolec toplar svojo najvišjo stopnjo obrtno-rokodelskih znanj. Nosilci za izvajanje te dejavnosti so bili tesarji in krovci, ki so se poleg izdelave kozolcev posvečali tudi različnim krasilnim tehnikam, odvisno od naročnika in njegovega družbenega statusa v izbranem okolju. Na območju Moravške doline pogosteje srečujemo kozolce toplarje, ki imajo k osnovni stavbi včasih dodane tudi podaljške v obliki enojnih kozolcev. Redkeje se pojavljajo enojni kozolci ali pa kozolci na kozla. Eden izmed njih je ohranjen ob potoku Rača pod naseljem Krašce, kjer je bila leta 2005 odprta tudi Učno - sprehajalna pot Rača, ki povezuje naravno in kulturno dediščino v skupno celoto skupaj z njenimi prebivalci. Njen sestavni del so tudi kozolci.« Na razstavi so bile, za uvodnim strokovnim besedilom prej omenjene strokovnjakinje, v smiselnem vrstnem redu prikazane fotografije in makete posameznih vrst kozolcev, ki se pojavljajo na Moravškem. Sledila so originalna ročna orodja, ki so jih pri gradnji kozolcev uporabljali tesarski
mojstri in delavci. Vzporedno orodju je bil slikovni prikaz gradnje in prenove kozolcev. Sledil je zapis o primarnem namenu rabe kozolcev in slikovno gradivo o sedanji rabi. Zlasti je bil zanimiv prispevek o družabnih in kulturnih prireditvah pod kozolcem ter o otroških igrah, za katere je bil prostor pod kozolcem več kot primeren. Na vsem tem je bil tudi poudarek v kulturnem programu ob odprtju razstave. Zasnovan je bil kot »gledališče pod kozolcem«. Nastopili so: Kulturno športno društvo Peče, Moravški trio, Pevski zbor DU Moravče in folklorni skupini Moravški mački in Lilije OŠ Jurija Vege in TD Moravče. Vsak od nastopajočih je predstavil določeno »vlogo« kozolca v življenju na vasi. Preteklost s sedanjostjo pa je povezovala ga. Bernarda Mal.
Pri pripravi razstave so sodelovali članice in člani in Turističnega društva Moravče.
Razstavne eksponate so prispevali: Albin Prašnikar, Jože Planinc, Iztok Oblak, Miro Nemec, Srečo Vidergar in Vinko Pele. Slikovno gradivo so pripravili: Dani Jančar, Robi Mihelčič, Iztok Oblak, Jože Planinc, Špela Pirc, Albin Prašnikar, Urška Vozel. Besedila so bila povzeta po pripovedovanju: Lada Ocepka, Marka Burja, Albina Prašnikarja, Janeza Prašnikarja, Viktorja Vraniča, Jožeta Planinca, Srečka Firma, Petra Pirnata, Toneta Cerarja, Slavka Ribiča in Anice Lebar. Strokovno besedilo in pomoč pri pripravi razstave: Mojca Tercelj Otorepec, univ. dipl. etn., univ. dipl. soc.kult. ZVKDS OE Kranj
Vsem imenovanim se najlepše zahvaljujemo, enako tudi lastnikom kozolcev, ki so dovolili fotografiranje. Zahvala gre tudi Občini Moravče in g. županu, Martinu Rebolju, za pomoč in podporo našemu delu.
Kaj se bo dogajalo?
Pred nami je najbolj čaroben mesec. (Kako hitro je leto naokoli!) Tudi Turistično društvo želi dodati svoj delež k prazničnemu vzdušju v Moravčah. Praznični sejem planiramo za soboto, 15. dec. od 9. do 17. ure. Dogajanje bomo letos prestavili v okolico Kulturnega doma, ker pripravljamo presenečenje za najmlajše in bo avla Kulturnega doma za to najprimernejša. Dogovarjamo se z izdelovalci prazničnih izdelkov in domačimi gostinci ter si želimo obiska Moravčanov in okoličanov. Lepo povabljeni!
Za TD Moravče Dani Jančar
Martinov sejem in Martinov večer
v Moravčah
Prireditev Martinov večer je v Moravčah, v Kulturnem domu, že kar stalnica. Na odru se z vedro vsebino predstavijo domača kulturna društva in posamezniki. Osrednji dogodek je prikaz starih običajev vinogradniškega društva iz vinorodnih krajev. Letos smo povabili vinogradnike iz Goriških Brd. Na ta večer Turistično društvo Moravče tudi podeli priznanja za najlepše urejene domačije. Članice TD so letos tudi zelo slikovito, jesensko okrasile oder.
Ob dobri kapljici pogovor še bolje steče
Vinogradniki iz Goriških Brd, so slikovito predstavili svoje vinorodne običaje in zapeli vesele vinske pesmi. Gostujoče društvo iz Gradeža, Suhe češplje, se je predstavilo s pevskima točkama, zraven pa so poleg harmonike, zaigrali kar na kmečka orodja. Od domačih nastopajočih so nas
Iz sodčka so točili dobro vina iz Goriških Brd
Pestra ponudba na stojnicah
razveseljevali mladi harmonikarji, pod vodstvom Marjana Smrkolja, Trio adijo, znanci iz izbora talentov, Moravški trio in Ansambel Merela, prvič na odru KD. Mladi voditelji Tina Žnidar, Matic Hrovat in Irena Ravnikar so malo drugače, skozi igro, povezovali program.
Po prireditvi se je pokušalo briško vino, rebula in merlot,
Rokodelci iz Moravške doline
mladi voditelji
mladi harmonikarji na Martinovem večeru
ob sladkem prigrizku Podeželskih žena. Oboje je bilo okusno. Lansko leto prvič, dve uri pred Martinovim večerom, smo pred Kulturnim domom, na prostem, organizirali Martinov sejem. Letos smo na ta sejem povabili društva iz občine, da se predstavijo na stojnicah, predstavijo svoje
delo, ponudijo pa tudi kakšno šilce in domače dobrote. Pravzaprav smo prepustili samim društvom, da promocijo pripravijo na lasten izviren način. Bila je tudi priložnost, da se obiskovalci seznanijo s prireditvami, ki jih čez leto društva prirejajo v Moravški dolini. Na stojnici so naše Podeželske žene predstavile svoje izvrstno pecivo. Vino so točili gostje iz Goriških Brd. Naravno sušeno suho sadje so nudili iz Gradeža pri Turjaku. Od domačinov so se na stojnicah predstavili še Turistično društvo Moravče, Rokodelci, Čebelarsko društvo, Zeliščarji, ŠKTD Bicikl Hrib nad Ribčami, ŠKD Peče, Kulturno društvo Vrhpolje, Društvo spodnji in zgornji Tuštanj. Z nami so bili tudi iz Varstveno delovnega centra Ince iz Mengša. Vse skupaj je bilo pospremljeno z živo glasbo in dobro voljo. Čeprav je bilo mrzlo, je bilo v zatišju šotora prav prijetno. Malo so pogreli domači napitki, največ pa je zaleglo dobro vzdušje ob stojnicah, med samimi društvi. Vsa društva so se res enkratno predstavila. Obiskovalcev je bilo veliko in videti je bilo zadovoljne obraze. Za drugo leto pa vabimo vse tiste, ki so bili letos še zapečkarji. ŠKD Peče	RV
Vzdušje pod šotorom je bilo pravo!
Društvo čebelarjev
mladi Tuštanjčani
Zeliščarji DU
Osemdesetletniki v naši občini so praznovali
Osemdeset življenjskih let je častitljivo obdobje. Občane ob njihovih visokih jubilejih obišče tudi župan. Praznovali so gospod Anton Stegnar iz Pretrža, gospa Stanislava Novak iz Gorice pri Moravčah in gospa Marija Lunder iz Češnjic. Vsem iskreno čestitamo! Zavedamo se, da je današnji čas drugačen od časa njihove mladosti. Živeli so v času, ko je bilo za preživetje nujno težko fizično delo ob sicer skromni hrani in v času vojnih gorja. Vsak od njih pa poudarja in se spominja večje povezanosti med ljudmi, druženja in prijateljstva. Skupna nit pogovorov med slavljenci in županom pa je bilo predvsem njihovo zanimanje za tekoče občinsko delo.
Ob takih osemdesetletnikih, si želimo biti v njihovih letih tudi mi tako čili in se tega veselimo.
m.'- *


Anton Stegnar
Stanislava Novak
Marija Lunder
Antonu Stegnarju, Stanislavi Novak in Mariji Lunder, želimo trdnega zdravja in dobrega počutja!
VR
Fotografija Društva JESENSKI CVET - izlet na Primorsko, ki se ga je udeležila tudi skupina Kranjska lilija iz Moravč. Skupaj smo, v druženju in ogledih, preživeli lep dan. Skupine društva za samopomoč starih ljudi Jesenski cvet so nastale na pobudo socialne stroke, kije prva opazila vrzel na področju zadovoljevanja nematerialnih potreb starih ljudi
(po Williamu Glasserju so: potreba po ljubezni, potreba po pripadnosti in povezanosti z drugim človekom, potreba pomoči, potreba po učenju in zabavi, potreba po svobodi). VPISUJEMO NOVE ČLANE!
Joži Trstenjak, povzetek uredništvo
Srečanje dveh prijateljskih društev
Društvo upokojencev Moravče in Društvo upokojencev Zagorje ob Savi, sodelujeta že osemnajst let. Srečujemo se izmenično v Moravčah, v Zagorju. Letos je bilo srečanje v Zagorju, ker so v DU Zagorje praznovali šestde-setletnico ustanovitve. Na srečanju dvaindvajsetih upokojencev iz obeh občin, sta pozdravila za Zagorje, Tone Benko, za Moravče, Lado Ocepek. Po uradnem delu srečanja, so nam raz-kazali rudarski muzej v Kisovcu, muzej NOB, športno letališče in ribnik. Obisk smo zaključili s kosilom pri Čemšeni-ku, kjer smo se še nekaj časa zadržali na veselem pomenku. S sprejemom gostiteljev smo bili Moravčani zelo zadovoljni. Drugo leto se s prijatelji iz Zagorja srečamo na Moravškem.
Po zapisu Jožeta Novaka, skrajšava
uredništvo
Nedelja, 21. oktobra je bila sicer misijonska, za mnoge pevce domžalske dekanije pa romarska, saj so se napotili v novo še nedokončano cerkev na Viru. Od moravških pevcev so nastopili Grajski oktet iz Vrhpolj in dekliškui pevski zbor Proteja iz Moravč
Drago Juteršek, skrajšava - uredništvo
BRALNI KROŽEK V MORAVČAH
Marlo Morgan
IMENOVALI SO JO DVOJE SRC je zgodba in svetovna uspešnica o ameriški znanstvenici, ki se znajde med avstralskimi staroselci, Aborigini in z njimi »tri polne lune« potuje po puščavi: brez vsakršnega imetja, z dingovo kožo za ležišče, jejo medene mravlje in v liste zavite, pečene črve, pri 40 stopinjah in več.
Spoznava čudovite skrivnosti in modrosti njihovega življenja.
Postavi nam ogledalo; vidimo, kako je naš način življenja izumetničen, da so naši cilji začasni in prividni. Opisuje izjemne telepatske in zdravilske sposobnosti domorodcev. Učijo jo, kako navezati stik z naravo, kako preživeti v izjemnih pogojih, kako odkriti in zaupati svojemu notranjemu vodstvu. Knjiga ima predvsem po tej plati izjemno sporočilo človeštvu: če se bomo naučili spoštovati vsa živa bitja in živeti v sozvočju z naravo, še lahko rešimo naš planet pred uničenjem. Za Aborigine je dokazano, da so vsaj 50.000 let staro ljudstvo, pa so uspeli ohraniti svoje okolje!
Naslednjič bomo obravnavali knjigo Ernesta Heming-waya: Zbogom orožje. Ameriški poročnik Henry na Soški fronti, v Gorici, spozna angleško bolničarko Catherine in se z njo zaplete.
Jana Najdič
V številki 10, se je prikradla napaka pri objavi vabila na bralni krožek. Bralni krožek je v prostih KID Limbar vsak drugi torek ob 19. uri.
Uredništvo
Paradižniki na Vrhpoljah
Ciril pripoveduje, da je sadiko cepljenega paradižnika kupil spomladi na živilskem trgu v Domžalah, brez posebnih pričakovanj. Posadil jo je v dobro pripravljeno zemljo, v zatišje ob stanovanjski hiši. In ta paradižnik je čez leto zrasel do višine 3,20 metra. Na njem je dozorelo preko 100 plodov. Najtežji je tehtal 35 dag. Ciril pravi, da paradižniku ustreza humus, veliko vode in sonce.
Po zapisu Jožeta Novaka, skrajšava - uredništvo
HHIKO
T i=iF=i ns t^oFR-r
ZAPOSLIMO VOZNIKE TOVORNIH VOZIL
Zaposlimo voznike vlečnih tovornih vozil v mednarodnem prometu. Kandidati morajo imeti veljaven izpit C in E kategorije, delovne izkušnje so zaželjene, a niso pogoj. Pričakujemo odgovorne, vestne in zanesljivevoznike. Nudimo možnost redne zaposlitve, polni delavnik, urejene delovne razmere in stimulativno plačilo po dogovoru.
Prošnje pošljite na naš naslov: Niko transport d.o.o., Moste 2f, 1218 Komenda, ali nas pokličite na 01 834 53 10.
MORAVSKI NOGOMETAŠI
Tak naslov je potreben zato, da zajame vse aktivne moravške nogometaše. Pod imenom NK TERMIT MORAVČE nastopajo v rednih tekmovanjih medobčinske nogometne zveze Ljubljana vse starostne kategorije, od cicibanov pa do veteranov, to je 5 ekip, kadeti (starost do 16 let) in mladinci (do 18 let) pa nastopajo skupaj z vrstniki iz DOBA pod imenom ROLTEK - TERMIT. Nogomet je, brez dvoma, najbolj priljubljen in razširjen šport v naši občini, saj samo v navedenih rednih uradnih tekmovanjih vsak vikend igra najmanj 150 igralcev, vso jesen in pomlad. Vmes pa seveda redno trenirajo - vadijo in igrajo prijateljske tekme in turnirje. Poleg teh »registriranih« nogometašev pa deluje v občini še najmanj 6 ekip s po 20 udeleženci, ki igrajo nogomet za rekreacijo. Navedene ekipe so v letošnjem letu prvič redno financirane iz Proračuna občine Moravče. Ko vse to seštejemo (v kolikor navedene številke držijo), lahko ugotovimo, da v moravški občini v organizirani obliki igra nogomet od 6 do 8
procentov vseh prebivalcev Moravč.
Ni pa mogoče trditi, da imajo za svoje delo vsi dobre pogoje. Vsem so znane težave z obstoječim igriščem, manj znano pa je, da je eno igrišče, za tako veliko
število nogometašev daleč premalo. To seveda velja predvsem za ekipe, ki igrajo »veliki« nogomet v okviru nogometnega kluba. Eno igrišče - trava - ne vzdrži tolikšne obremenitve, poleg tega se seveda tudi, v času sezone, ne morejo vsi zvrstiti na enem igrišču. Zato bo nujno čimprej zagotoviti novo lokacijo igrišča z najmanj dvema velikima in vsaj še enim manjšim igriščem, slednje bi moralo biti iz umetne trave. K temu pa nujno sodi še razsvetljava za možnost večerne vadbe. Vse navedeno bo potrebno zagotoviti iz občinskega proračuna, kar občini nalaga Zakon o športu. Kakorkoli, stroški za ta projekt bodo nedvomno manjši, kot so (bili) za vrsto športnih objektov, zgrajenih v Moravčah v preteklosti, ki sedaj samevajo zanemarjeni.
Drugi problem moravškega nogometa pa so strokovni kadri. Za delo, še predvsem pa z najmlajšimi, so nujno potrebni strokovno usposobljeni kadri, kot jih zahteva Zakon o športu. S tem pa nima
problema le nogometni klub, ima ga tudi osnovna šola, ki le s težavo, ali pa sploh ne, dobi primeren strokovni kader za vadbo nogometa. Ta težava je prav izrazito vidna v rezultatih vseh morav-ških najmlajših ekip, tako nogometnega kluba, kot tudi šole. Res je, da rezultat ne pove nujno vsega, toda dejstvo, da so ekipe nogometašev kluba do 8 in do 10 let in ekipe šolskih nogometašev v tekmovanjih z vrstniki vse na zadnjih mestih, pove dovolj. Še predvsem, ko se nato pri višjih starostnih skupinah izkaže, da tudi v Moravčah rastejo dobri nogometaši.
Vse navedeno o tekmovalnem uspehu je veljalo za minulo tekmovalno sezono, ki se je končala v juniju, z nekaj spremembami pa velja tudi za novo tekmovalno sezono 2007/08, ki je že v polnem teku:
ČLANI so odigrali že 10. krog I. lige Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, v kateri je letos 11 ekip. Medtem, ko so bili Moravčani v minuli sezoni ob koncu tekmovanja na odličnem III. mestu, so to pot krepko na zadnjem mestu z eno samo zmago doslej in z le sedmimi doseženimi goli na desetih tekmah. Po 2 zadetka sta prispevala David KOVJENIĆ in Miha VRANKAR - toliko o strelcih.
MLADINCI. Kot že rečeno, so mladinci in kadeti, sicer v skupni ekipi z Dobovci, dokaz, da so v Moravčah talentirani nogometaši. Mladinci, ki so minulo sezono končali na 3. mestu lestvice, so to pot, po enajstih odigranih tekmah odlični drugi, kar 5 točk pred tretjeuvrščenimi Dolomiti. Pri tem so dosegli kar 73 golov, kar je izjemen dosežek, dobili pa so jih le 7. Pri tem pa je na drugem mestu med vsemi strelci v tej ligi Marjan KOS in sicer s kar 22 zadetki, kar pomeni poprečje 2 gola na tekmo, kar je izredno. Marjan je bil strelec že lani, takrat še za ekipo kadetov, a je v celi sezoni skupaj dosegel 8 golov. Žal je, upajmo, da le začasno, prenehal z igranjem nogometa lani najboljši moravški strelec Jan KON-ČEK, ki je za ekipo kadetov dosegel lani kar 23 golov in bil s tem na drugem mestu. S pravilnim pedagoškim pristopom bi bilo nujno motivirati Jana, da nadaljuje s svojo tako obetavno nogometno kariero - letos v mladinskih vrstah.
KADETI so bili v minuli sezoni na odličnem drugem mestu (med 14 ekipami) in tudi letos niso bistveno slabši. So na četrtem mestu, tesno za njimi pa sta ekipi slovenskih prvoligašev Livarja in Interblocka. Najboljši strelec v ekipi je trenutno Matej VIDRGAR z osmimi zadetki.
STAREJŠI DEČKI igrajo tako kot lani, ko so bili ob koncu na sedmem mestu od 10 ekip, v drugi ljubljanski ligi. Letos jim gre podobno, saj so med letos 12 ekipami, tako kot lani na trenutno sedmem mestu. Je pa razveseljivo, da je ta ekipa strelsko zelo razpoložena, saj so dosegli v le 9 odigranih tekmah kar 27 zadetkov. Tako je med dvajset najboljšimi strelci lige kar 5 Moravčanov in sicer: Florjan MAL s 6 goli, Nejc MATEČKO in Jan SLANA s petimi, sledita pa jim še Matej PRESTOR in Rok MEHLE s 4 zadetki. Za primerjavo: Florjan je bil v minuli sezoni tretji najboljši moravški strelec, a s 4 doseženimi zadetki v vsej sezoni.
MLAJŠI DEČKI, te ekipe v minuli sezoni Moravčani niso imeli, igrajo v četrti ljubljanski ligi, kjer so po desetih odigranih tekmah na predzadnjem mestu z le dvema točkama, petimi doseženimi goli in 51 prejetimi.
CICIBANI U -10 (to pomeni: do desetega leta), nadaljujejo lansko tradicijo, a z novo ekipo. Lani so v 18 tekmah dosegli le dva gola, prejeli pa so jih 181 ! Letos v osmih odigranih tekmah niso dosegli prav nobenega gola, dobili pa so jih 70, oziroma skoraj 9 na tekmo in so z 0 točkami na zadnjem mestu med 10 ekipami. Zanimivo, tik pred njimi so njihovi kasnejši soigralci Roltek z Doba, s sicer prav tako 0 doseženimi točkami, vendar z razliko v golih 9:48, kar seveda ni ugodna primerjava za Moravčane.
Kakorkoli že, nedvomno je, da tudi v Moravčah rastejo novi in novi talentirani igralci, ki radi igrajo nogomet in jim ta ostaja ljubezen in veselje tudi v kasnejših letih. Ne bi bilo pa odveč, da bi si njihove igre ogledalo še več gledalcev kot doslej, ki bodo lahko uživali v pestrem športnem vzdušju - z domačimi akterji.
Janez VIRK
NAGRAJENCI TERMITOVI NAGRADNE IGRE
Prejšnji mesec je Termit izdal za občane Moravč časopis Peščeni vihar, predvsem z namenom, da jim predstavimo naše delo, kdo smo, kdo so naši ljudje, ki vsak dan prihajajo na delo, kašen je utrip našega vsakdana in naš trud za ohranjanje okolja in narave.
Rezultati naših rok so vidni. Če se ozremo nazaj in pogledamo na delovanje in razvojno pot vidimo, da ves naš trud, vložena sredstva in odločitve niso bile zaman. Postali smo uspešno in uveljavljeno podjetje in prepoznani proizvajalec kremenovih peskov v srednji in JV Evropi.
Približuje se naša petdesetletnica in to je bilo tudi nagradno vprašanje, objavljeno v našem časopisu. Komisija v sestavi: Deisinger Marinka, Ana Marija Huber, Alenka Pavlin in Vito Uršič je v torek 13.11.2007 izžrebala naslednje nagrajence Termitove nagradne igre objavljene v časopisu Peščeni vihar Udeleženci in med njimi nagrajenci so pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje. Termit bo leta 2010 praznoval 50 letnico svojega obstoja.
1.	nagrado - teden bivanja v Termitovi koči na Veliki planini prejme:
Lucija Urankar, Cesta na Grmače 15, Moravče,
2.	nagrado - jakno s Termitovim logotipom prejmejo:
1.	Husko Džafić, Šlandrova 15, Moravče
2.	Janez Pergar, Vinje 1, Moravče
3.	Tone Bakšič, Masarykova 9, Domžale
3.	nagrado - kapo in majico s Termitovim logotipom prejmejo:
1.	Jože Novak, Vrhpolje 14, Moravče
2.	Cerar Marko, Zgornje Koseze 9, Moravče
3.	Dragica Srenjšček, Šlandrova 4, Moravče
4.	Simon Klopčič, Pogled 3, Moravče
5.	Joži Majdič, Selo 49, Domžale
6.	Ana Skol, Žigonova 3, Ljubljana
7.	Maja Horvat, Pogled 3, Moravče
8.	Cerar Marija, Zgornje Koseze 9, Moravče
9.	Mija Vrhovnik, Tunjiška mlaka 5g, Kamnik
10.	Anja Mal, Pogled 3, Moravče
Posebno nagrado, brezrokavnik s Termitovim logotipom, pa prejme:
Miran Kolenc, Irča vas 9, Novo Mesto,
Ob pravilnem odgovoru je Termitu napisal pismo z vzpodbudnimi besedami in lepimi željami za prihodnost.
Istočasno se Termit zahvaljuje vsem, ki ga spodbujajo in verjamejo, da bomo v Termitu, tako kot do sedaj storili vse, da bi živeli v sožitju z naravo in v miru s krajani.
Besedilo in fotografija: Vito Uršič
DPM Moravče na Kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni
V nedeljo 26. avgusta je potekal na Kmetijsko - živilskem sejmu dan mladih, tako da smo se tudi člani Društva podeželske mladine Moravče odločili, da gremo na sejem po novo znanje in poznanstva.
Že dopoldan je na sejmu potekalo tekmovanje v ženski košnji in moškem grabljenju, seveda smo tudi mi imeli s seboj svoja dva tekmovalca. Tokrat je v košnji tekmovala Petra Jemec, v grabljenju pa Peter Miklič. Parcela, kjer je potekala košnja in nato grabljenje, je bila velika kar 56m2. Naša dva tekmovalca sta na koncu zasedla odlično četrto mesto.
Ob 12 uri smo se udeležili okrogle mize na temo Želje mladih v razvoju kmetijstva po letu 2013, ki sta jo organizirala Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Nato smo se sprehodili čez sejemski prostor, kjer smo
videli vse novosti v kmetijstvu. Razstavljenih je bilo ogromno kmetijskih strojev, veliko je bilo tudi živilskih izdelkov, nekaj turističnih agencij, razstava živih živalic Tisti, ki smo na sejmu že bili prejšnja leta, smo se strinjali, da je bil letošnji sejem obsežnejši.
Na koncu pa smo si ogledali še tekmovanje v plesanju polke. Tekmovalo je le osem parov, saj je bilo letos obvezno, da sta bila plesalca v narodni noši, ki pa jo žal noben od naših članov nima, tako da se tega tekmovanja nismo mogli udeležiti.
V poznih popoldanskih urah smo se odpravili domov in se odločili da gremo na sejem tudi naslednje leto.
Nina Jemec
Društvo podeželske mladine Moravče vsako leto organizira strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Letos je 22 članov obiskalo nam najbolj oddaljeno pokrajino v naši mali državi, GORIČKO.
Pa ga imamo za seboj. Referendum namreč. Že v prejšnji številki Novic iz Moravške doline so se nekateri vplivni politiki, predvsem pa ustvarjalci javnega mnenja lahko pohvalili s tem, da je referendum USPEL. Pa je res? Glede na tematiko, ki se tiče nas vseh, OKOLJE, bi upravičeno pričakovali, da bo 100 % ljudi za to, da se ohranja lepa narava, da smo vse pripravljeni storiti za to, da so vse aktivnosti v naši občine usmerjene v to, da družno skrbimo za našo zemljo, ki nam je bila dana v upravljanje. In kaj se je dogodilo? 60 % tistih, ki so volili je bilo za, 40 % pa proti zastavljenemu referendumskemu vprašanju. Bolj pa moti to, da se več kot 8 % volivcev ni moglo opredeliti. Ne mislimo špekulirati s temi glasovi, ampak ravno neopredeljeni glasovi in glasovi proti so znak, da so občani občine Moravče spregledali župana in njegove »prijatelje«, ki hočejo manipulirati z javnim mnenjem. Že zbor krajanov, ki ga je župan Rebolj vehementno prikazal kot nelegalnega in nelegitimnega je pokazal na odnos volivcev do tega vprašanja.
N.SĚ
Nova Sioveniîa
Krščanska ffuilslia stranka
Vsak pozoren obiskovalec zbora krajanov je lahko spoznal, da Moravčanom je do čistega in zdravega okolja, ne sprejemamo pa nabiranja političnih točk in politizacije tega vprašanja v OSEBNE namene nekaterih trenutno vladajočih v občinski strukturi. In to ste spoštovani krajani pokazali tudi na referendumu.
Občinski svet je v marcu letos sprejel odlok, ki ureja odlaganje odpadkov na območju občine Moravče. V njem so določeni organi, ki so dolžni preverjati izvrševanje tega odloka. In Vi spoštovane volivke in volivci se tega bolj zavedate kot trenutna vladajoča garnitura. Župan s svojim občinskim aparatom je dolžan skrbeti za izvajanje tega odloka. Če tega ne more izvajati naj pove. Zakaj se je lahko ustavil dovoz zemljine v Goričico?
Ni pa pošteno, da svojo odgovornost župan in občinska vladajoča koalicija prenaša občane. Kako boste župan opravičil denar, ki je bil zapravljen za referendum?
OO NSi Moravče
rm
Drugi krog predsedniških volitev je določil tretjega predsednika republike Slovenije. Zadovoljni smo, da je izvoljen dr. Danilo Turk. Dobili smo predsednika, katerega pogled je usmerjen v prihodnost, ki se zaveda nujno potrebnega tehnološkega in gospodarskega napredka, večjega vlaganja v znanost in ima socialni čut. Pa se vrnimo v domače okolje. OOSD Moravče ocenjuje, da župan in svetniška skupina SD deluje v skladu s programom in predvsem v interesu prebivalcev naše občine. Odločitev župana, da podpiše programsko koalicijo s strankama LDS in SDS, daje odlične rezultate. Poleg vseh infrastrukturnih projektov, ki se peljejo v občini, je opravljeno zelo veliko dela tudi na področjih, ki vam mogoče niso toliko poznani. Npr. Občina je imela celo vrsto let prazna
SOCIALNI

stanovanja, kljub temu, da je imela interesente za najem. Sedaj stanovanja služijo svojemu namenu. Veliko ljudi ve povedati, da so že dolgo časa, desetletje, prosili za odkup občinskega zemljišča, ki ga sami uživajo. Taka pravno premoženjska vprašanja sedaj Občina rešuje vsakodnevno. Tudi na tak način se odgovorno in gospodarno ravna z občinskim premoženjem.
OOSD Moravče
Projekt državne ceste skozi središče Moravč se postopoma uresničuje. Ne napreduje s tako hitrostjo kot bi si želeli, a smo prepričani, da ga bo programska koalicija SDS, SD in LDS uspešno pripeljala do konca. Tudi odnos Občine do lastnikov je primeren in trditve nekaterih, da se dela brez soglasij lastnikov, je zavajanje brez primere. Res pa je, da se najdejo posamezniki, ki želijo projektirati cesto po svojih zamislih in poskušajo izsiliti rešitve, ki bi bile za njih bolj ugodne. Projekt državne ceste skozi središče Moravč je aktualen že več kot desetletje in tudi sredstva s strani države so bila skoraj vsa leta zagotovljena. Ta projekt je vsa leta v preteklosti oživel samo pred lokalnimi volitvami, resno pa se ga doslej ni lotil še noben župan niti županja, če prav bi si radi sedaj nekateri pripisali zasluge. Prizadevanja so eno, nekaj drugega pa je projekt začeti in izpeljati do konca. Edini, ki je s tem projektom začel in ga uspešno pelje proti cilju je župan Martin Rebolj. Potrebno je poudariti tudi sodelovanje našega poslanca v Državnem zboru, Roberta Hrovata, ki nam je v veliko pomoč pri izpeljavi tega projekta, tako kot
SDS
tudi pri reševanju problemov, ki jih imamo pri ostalih projektih na občinski ravni. V OO SDS smo prepričani, da bo po končanem delu velika večina občanov zadovoljnih, saj bo cesta lepša, pločniki urejeni, za udeležence v prometu pa neprimerno bolj varna kot je sedaj. Občani sami lahko vidite kdo dela in kaj se dela v letu po zadnjih lokalnih volitvah, ko je v Moravčah prišlo do sprememb v sestavi Občinskega sveta. Svojo vlogo pri sodelovanju in vodenju Občine smo prevzeli z vso odgovornostjo in samo dejanja in rezultati dela so sami po sebi najboljši dokaz, da se dela veliko, učinkovito in dobro. Veseli smo pohval občanov, ko se končujejo cestni in vodovodni projekti po vsej občini. Vse to nam daje še dodatno spodbudo in potrditev, da smo na pravi poti. Vsem občanom, ki ste se udeležili predsedniških volitev in referenduma se zahvaljujemo za udeležbo, posebna zahvala pa velja tistim, ki ste na referendumu glasovali ZA, torej za zdravo pitno vodo in čisto okolje.
OO SDS Moravče
Pisma bralcev
Članki v rubriki PISMA BRALCEV lahko vsebujejo do 2500 znakov. AvfoT članka ima možnost dvakratne replike. Žaljivih člankov ne objavljamo.."~"~~-ííl^- •
Odgovor g. Dolinškovi iz mojega zornega kota.
Spoštovana ga..Dolinšek. Vi imate svoje poglede na moravško kmetijstvo, kar je pravilno, saj danes živimo v veliki državi, Evropi in je misliti pravica vsakega državljana. Realnost je pač drugačna. Pred 50-timi leti je bila struktura prebivalstva drugačna. Bilo je namreč 90% kmetijskega prebivalstva, kateregaja danes le še 5% .Težko
je razumeti, da bi 5% ljudi pridelalo na ekološki način toliko hrane, da bi nasitili še ostalih 95%. Vaša skrb, da bomo uničili moravško dolino, je povsem odveč. Kmetje se redno izobražujemo in fitofarmacevtska sredstva poznamo. Uporabljamo jih predvsem za zdravljenje bolnih rastlin. Nad nami pa budno bedijo inšpekcijske službe, ki poskrbijo, da kmetujemo v mejah zakonodaje. Da je naša pridelana hrana kvalitetna, po-
trjuje celoten odkup moravškega mleka za milansko sirarno, ki pridela cenovno najdražje sire. Na kmetijah se pogosto ustavijo tudi avstrijski in italijanski mesarji in nam odkupijo po znatno višji ceni vso klavno govedo. Zato je skrb,da bi si kdo zakisal telo z moravškim mlekom in mesom odveč. Ljudje in govedo rabimo raznoliko hrano. Vsi vemo, da kislo zelje pozdravi marsikatero bolezen pa je vseeno kislo isto kot silaža. Oba namreč vsebujeta mlečno kislino. V dolgoletnih izkušnjah v govedoreji, sem imel veliko več problemov zaradi ketoze kot pa zakisanosti vampa. To pomeni ,da govedo s koruzno silažo dobi energijo in vlaknine, ki jih v svoji prehrani nujno potrebuje. Pridelava
sena zahteva lepo vreme, katerega vedno ni na voljo. Silosi niso primerni za skladiščenje sena, ker so vlažni. V njih postane seno plesnivo in neuporabno za krmo. V Nemčiji so izvedli študijo in so ugotovili, da v kolikor bi šli na ekološko pridelavo hrane, bi preživelo le toliko prebivalcev kolikor jih imata bavarska in švabska dežela skupaj. Zelo rad berem Mohorjeve knjige. V njeni redni zbirki je bilo tudi sivčevo knjižno delo-Kruh ponoči spi. Prosim. preberite jo. Videli boste trpljenje lačnih otrok in matere, ko nimajo kruha. Po vašem receptu bi se kmalu tudi na moravškem rodil novi Sivec. Mogoče bi morali celo prevesti Kastrove recepte za pripravo hrene iz plevelov.
Jože Ribič
Oh, ti žalostni november!
Mesec november je mesec žalosti, ampak ne le zato, ker obiščemo grobove svojih rajnih, svoje prispeva tudi vreme. Na Moravškem pa je žalostno še vse kaj drugega.
Žalostno je, da vodilni na občini še po 18. letih slovenske demokracije niso zmožni spodobno obeležiti Dneva spomina na mrtve in delijo občane na vaše in naše, celo tiste, ki že desetletja počivajo po neznanih krajih. To je vprašanje pietete do spomina na žrtve. November ni čas, ko se spominjamo svojih obože-vanih epov, ampak čas, ko se poklonimo žrtvam in s tem vsaj deloma poplačamo svoj dolg do njih. Letos smo v Svetu KS Moravče poskrbeli, da se vsaj deloma popravi ta sramota, kako bo s tem prihodnja leta pa je vprašanje, zaradi usihanja sredstev, s katerimi se skuša onemogočati delovanje naše KS. Žalostno je, da KS letos ne bo mogla finančno podpreti nobene dejavnosti na Moravškem, kakor je bila dosedanja praksa. Naši KS so bila dodeljena premajhna razpoložljiva sredstva, zato se vsem interesentom, ki se vztrajno obračate na nas, iskreno opravičujem. Obrnite se na tistega, ki želi imeti monopol tudi nad donacijami. Žalostno je, da krajani Zaloga zaskrbljeno čakamo na dan, ko se bo začelo graditi večstanovanjske hiše ob ribnikih, pri čemer ni zgrajene osnovne infrastrukture. Kanalizacija še vedno ni dograjena, usposobljena pa še ne bo
vrsto let. Cesta, ki pelje do ribnikov je preozka in že zdaj povzroča zamašek vsak tovornjak, ki se na njej pojavi. Po odločitvi vrha Občine pa je od pomladi neprimerno hitrostno omejena, ker so bile poleti table »cona 30« nerazumno odstranjene. Založani se sprašujemo, čemu je treba ob ribnikih sploh graditi, če je območje priljubljeno sprehajališče za širšo okolico. Kje je zdaj opevana ekološka zavest?
Žalostno je, da si občina gradi parkirišča na zelenih površinah, ki se držijo osrednjega parka. Park je že ob zadnjem čiščenju izgubil polovico svoje biomase. Diktatura asfalta pri nas res postaja neusmiljena. V središču Moravč imamo veliko parkirišče, ki pa žal, kar vidimo vsak dan, v veliki meri služi za parkiranje velikim tovornjakom. Od ekološko zavedne uprave bi pričakovali tudi nekaj metrov sprehoda na delovno mesto, kot ga doživljamo v glavnem vsi.
Žalostno je, da se nam pripravlja nenormalna podražitev smetarine, ki je menda neizogibna. Zdi se mi nelogično, da je ob tem treba zamenjati kovinske zabojnike, ki bi nam služili še vrsto let za plastične, ki imajo krajšo uporabno dobo. Od občanov zahtevajo vsaj enako prostornino, kot smo jo imeli do zdaj, ob enem pa tudi kompostiranje organskih odpadkov, ki predstavljajo tretjino mase. Hkrati ne vem čemu služijo ekološki otoki. Če bi jih vestno uporabljali, seveda ob predpostavki, da jih je dovolj in da so blizu, bi nam ostalo vsaj za polovico manj smeti in temu primerno bi se znižali tudi stroški. Za vzgojo glede ravnanja z odpadki je potrebna dejavnost Občine, kot je v navadi drugje po Sloveniji. Tako pa je najlažje pokimati monopolistu, saj bodo posledice nosili občani sami. Z malo več truda, bi se cena odvoza lahko znižala. Žalostno je, da se v Moravčah proslavlja Martinovanje na zelo čuden način. Vsem je poznan globok pomen tega praznika, še posebno pri nas, kjer je Sv. Martin zavetnik. Sprevrgel pa se je v osebni praznik g. župana. Tako imamo tudi na moravškem svojevrstni Dan mladosti. Glede na naravoprazno-vanja, bi bil bolj primeren svetnik Sv. Narcis pa ga verjetno snovalci niso našli na koledarju. Kljub temu pa kult
osebnosti bledi, kar so pokazali tudi rezultati referenduma. Žalostno je, da uredništvo ne upošteva trditev odgovornega urednika Novic izrečenih na zboru krajanov, da v oktobrski številki ne bo komentarjev na izid referenduma. Rok za oddajo prispevkov k zadnji številki je bil postavljen dva dni pred referendumom. Očitno pa je bilo dovolj časa pred izidom, da so referendum pokomentirali skrbno izbrani pisci.
Žalostno je, da so tudi v tokratni predvolilni kampanji izginjali plakati celo s privatnih parcel ali pa so bili namerno poškodovani, čigavi presodite sami. In kaj lepega vam za konec lahko napišem. Prihaja veseli december.
Jurij Kočar
Okoljski referendum 2007
Razpis in priprave na občinski referendum so, za naše lokalne razmere, bile dokaj burne. Samo besedilo referendumskega vprašanja verjetno ni bilo najbolj posrečeno izbrano. Tudi izjava, »>da noben tepec ne bi mogel reči, da je proti«, se je izkazala za napačno. Piscu teh vrstic nikakor ni jasno, zakaj je približno 40% občanov, ki so volili, zato, da bi v dolino vozili industrijske odpadke. Vsak razumen človek se želi rešiti smeti s svojega dvorišča in ni racionalnega razloga, da bi bilo na Moravškem drugače. Kaj je torej razlog za takšen, čeprav uspešen, izid posvetovalnega referenduma?
Odlaganje, uničevanje in predelovanje odpadkov postaja brez dvoma velik in donosen posel. Toda saj občani od tega nimamo nobenih konkretnih koristi. Vzrok mora tičati nekje drugje. Po mojem mnenju gre za izjemno močno politizacijo problema. To pa postaja lahko celo nevarno, saj ljudje ne reagirajo na popolnoma jasen okoljski problem in njegovo rešitev racionalno, ampak politično. Pregled in primerjalna analiza izidov referenduma in županskih volitev, mojo tezo potrjujeta. Razen v redkih izjemah, se odstotki glasov »ZA« ujemajo z odstotki glasov, ki jih dobil na volitvah župan. Poglejmo nekaj volišč: Hrib »ZA« 66, župan 66; Vrhpolje 65:60; Krašce 63:52; Negastrn 37:27 Nad Logom 67:69; Moravče 63:56;
Peče 45:58.
Seveda si sodbo o tem lahko ustvari vsak sam. Toda politično reševanje življenjskih vprašanj, ki pravzaprav niso politična, je lahko izredno nevarno. Kaj drugega je na primer vplivalo na mnenja volivcev v Negastrnu, kjer jih je kar 62,5% za to, da se na Moravškem lahko odlaga industrijske odpadke od drugod?
Edo Veselko
Resnica je lahko udarec ali dar
Kakor zven na struni violine, tako mladost v življenju mine, vzdrhti, vzplamti, izgine, nam pa v srcih vtisne mnogokrat boleče spomine. Spomine na prehojeno življenjsko pot, na lepa doživetja, brezskrbno otroštvo in mladostno razigranost. Vsaka pot v življenju ima svojo radost in veselje, temno in sončno stran. Ko je človek mlad, zdrav, poln življenjske moči, vidi le sončno pot življenja, ne misli na bolezen, še manj na starost, skrbi in tegobe. Pride čas, ko začnejo ugašati življenjske moči in začneš nehote stopati po senčni poti življenja, sončna pot pa se čedalje bolj izmika. Pogosteje nam misli uhajajo na lepa doživetja ob svojih dragih, ki smo jih ljubili, a mnogi že izgubili. Čeprav nam je še nekaterim sreča mila, da živimo v krogu svojih otrok ali vnukov, smo večkrat v duši osamljeni kot odsekana veja od drevesa, ki se suši. Pa vendar včasih doživimo veselje, posebno takrat, ko se na prijetnih srečanjih dobimo s prijatelji in znanci. Vsak stisk roke tistih, ki nas cenijo, nam veliko pomeni. V naših srcih je še zavest, če ti spoštuješ človeka, bo tudi on spoštoval tebe. Naj iz naših src izgine prezir, napuh in sovraštvo. Zavedati se začnimo, da smo kot kaplja na veji, ki jo vsak veter odpihne. Kadar seješ hudobijo, boš žel sovraštvo, sovraštvo pa rodi zlo.
Naj se danes v imenu vseh vabljenih, ki smo bili na prijetnem druženju dne 28.10.2007v Kulturnem domu v Moravčah prisrčno sprejeti s strani Občinskega odbora Rdečega križa in njihove predsednice gospe Andreje Rebolj in deležni lepega doživetja, iskreno zahvalim. Hvala gospodu županu Martinu Rebolju za pozdravne besede in vsem nastopajočim, ki so nam polepšali dan.
Dne 7.10.2007 pa smo bili vsi starostniki vabljeni na srečanje dobrodelne organizacije Karitas, a se nekateri srečanja zaradi bolezni nismo mogli udeležiti. Tudi njim iskrena hvala.
Čas mladosti hitro mine, nikdar več nazaj ga ni, naj le zdravje nam ostane vse do konca naših dni.
Slavka Srenjšček - Žerenčkovčeva
Imeli smo zbor krajanov, Novice iz Moravške doline, št.10
Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Moravče g. Jurij Kočar je v prejšnji številki komentiral sklic zbora krajanov Moravč, ki ga je Svet KS sklical za dne 17.10.2007. Zaradi napačnega navajanja o (ne)pravilnosti sklica omenjenega zbora smo dolžni podati naslednje pojasnilo: Zbor občanov (za območje cele občine ali za njen posamezni del, torej za posamezno krajevno skupnost) se skliče, če je tako predpisano
z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu. Župan lahko skliče zbor občanov tudi na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Tretji odstavek 45. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 100/05-UPB1, 21/06,14/07) izrecno določa, da je župan v primeru podanih omenjenih zahtev oziroma pobud dolžan sklicati zbor občanov. Dejstvo je, da zbor občanov kot ena neposrednih oblik sodelovanja občanov pri odločanju v občini, le v primeru pravilnega sklica in vodenja pomeni za lokalno skupnost tudi obveznost spoštovanja sklepov, sprejetih na zboru občanov. Tudi določila statuta Občine Moravče v členih 46 - 49 določajo enak način in postopek sklica zbora občanov.
Zbor krajanov, kot ste ga imenovali, pomeni torej v smislu zakonske dikcije delni zbor občanov, sklican za del občine, to je za krajevno skupnost. Ker ga je Svet KS sklical v svojem imenu, je bil sklican v nasprotju z določili Zakona o lokalni samoupravi in Statutom Občine Moravče. Ker krajevne skupnosti v Občini Moravče nimajo pravne subjektivitete, celotno finančno poslovanje zanje vodi občinska uprava. To pa je tudi edini razlog, da mora vsa izplačila zanje odobriti župan; če bi bil delni zbor občanov sklican in voden v skladu z zakonom in statutom, plačilo raznosa ne bi bilo vprašljivo.
Občinska uprava
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
ANA PETRC
Bernadova Ančka iz Dol pri Krašcah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala tudi Društvu upokojence Moravče, OZVVS Domžale, podjetjema AS Domžale-Alu in Semenarni Ljubljana, g. župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred ter Mariji Šinkovec za ganljive poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Domači
Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA KOSA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh izrazili podporo in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat hvala. Vsi njegovi
Trgovine
Mercator
Franšizne trgovine Mercator
ZELO UGODNO ! ! ! ZARADI UKINITVE PRODAJE ZIMSKE OBUTVE ZNIŽANO
50%
OD 1.12.2007 DO 15.12.2007
,1 'I
SIR TILZIT SAL.PIZZA SLANINA VP SAL.TIROLSKA DROBTINE NEKT.FRUCT. ČOK.GORENJKA MERC.	1kg MERC. PEČENA MDK 400g MERC. 400g MERC. JAGODA 1L CELI LEŠNIK 300g
5,49 EUR/kg 4,13 EUR/kg 6,63 EUR/kg 2,23 EUR	0,35 EUR 1,59 EUR	2,29 EUR
A
JE
M
VINO SR.RAG. VINO 0,75L VINO 1L l PIVO 0,5L PIVO 0,5l SIRUP 1L MILKA 100g TOAL.PAP. DET.DASH RAGD.PEN. CECILIA JANŽEVEC UNION ZLATOROG. PINGO MLEČNA 3-SLOJ MERC. TEK. 3L 6,69 EUR 4,20 EUR 2,40 EUR 0,71 EUR 0,71 EUR 1,99 EUR 0,85 EUR 1,59 EUR 6,99 EUR
Ne pozabite! Tudi Miklavž nakupuje v trsovinah SPINA.
T O S O L ^


Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031/209-501, Milan Šinkovec: 031/303 - 033 in Janez Per GSM 041-988-961
Tečaj CPP 10. 12. 2007 ob 18. uri in 14.1.2008 ob 18. uri
Potreben je predhodno opravljen zdravniški pregled in prijava na tečaj!

Stegne 1,1251 Moravče tel.: 01/723-14-761 |i GSM: 041/641-446
www:rriizarstvO"avbeli.si
www.moravce. si