}te«. 34.
V Ljubljani, g ponedeljek, dni iz. februarja 1906.
Velja po poŠti:
ta celo leto naprej K 261—-«a pol leta „ „ 13-— četrt leta „ „ 6-50 220
hm en mesec
»
»
V upravništvu:
m «eto leto naprej K 20"-aa boI leta „ „ 10 i!Si žetrt leta
w
R
m an mesec „
M
1-70
Ža j»oIIIJ. na dom 20 h m mesec.
Posamezne Stev. 10 k
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ■	dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraJajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxiu.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat „ . » » 13 h za dvakrat > . . . 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat o 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-Jlavljenju primeren popust.
Izhaja
tfsak dan, IzvzemSI nedelje Kr« praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo I® v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -	Vsprejema naroinlno, Inserate In
reklamacije. ClpravnlSkega telefona Stev. 188.
Beg iz domovine.
Naše razmere v Avstriji osvetljuje najbolj žalostna resnica, ker zapušča vedno ▼eč ljudi svojo domovin* in išče opotoče sreče v daljnji tujini. Izseljevanje je bilo vedno gotov« znamenje, da peša država in ljudsko blagostanje v njej. Tako je po nasilni angleški politiki zapuščalo izstradano irsko ljudstvo svoje zelene otoke in revščina ljudstva povzroča, da zapuščajo Italijani svojo domovino.
Uradno poročilo severno ameriških Zjedinjenih držav o naseljevanju nam podaja naravnost grozno število izseljencev iz naše države. Žalostno prednost imamo v tej uradni statistiki bede in revščine, da korakamo na prvem mestu in smo prekosili celo lačno Italijo.
Naselilo se je 1. 1904/05 iz Evrope v Zjedinjene države 1,026.499 oseb, izmed katerih je bilo 275 693 avstro ogrskih državljanov, za 98 000 več, kakor 1. 1903/04, več ko četrtina vseh naseljencev v Zedi-njenih državah. Nenavadno hitro in kar skokoma je naraslo število avstrijskih izseljencev v Zjedinjenih državah. Leta 1861. so našteli samo 13 avstrijskih izseljencev 1. 1875 že 7558, 1. 1885 pa 27 309 in leta 1895 je iskalo sreče v Zjedinjenih državah 33041 oseb iz naše države 1
Nezdrave politične in socialne razmere v naši državi so potisnile popotno palico v roko 1. 1901: 113 390; 1. 1902: 171989; 1. 1903: 206 011; 1. 1904: 177 150 in leta 1905: 275 693 osebam. A število avstro-ogrskih izseljencev je še večje, ker ne vemo, koliko izseljencev je iskalo opotoče sreče v Južni Ameriki, Kanadi v Nemčiji in v Egiptu.
Najbolj je prizadeta Ogrska, ki prispeva z dve tretjini številu izseljencev! Čudno ni, da se izseljujejo osobito po Ma-žarih krut* zatirani Slovani! Ameriške Ze-dinjene države to dobro vejo in se v svojem uradnem poročilu naravnost zgražajo nad tem, da pospešuje ogrska vlada izseljevanje!
Neštete so solze izseljencev v tujini 1
A kdo se zmeni zanje. N*ša država jadra staro pot avstrijske dobrov*ljne politike 1 Stara na predpravioh gotovih sl*jer ustanovljena avstrijska pa tudi ogrska zakonodaja nimata smisla za bedo in revščino ljudstva.
Upamo, da zbornica, izvoljena res po ljudstvu, ozdravi nezdrave razmere v naši državi in sčasoma zaceli rane, ki so povzročile v naši državi tako velikansk beg v tujino !
Kaka bo izprememba voliv-nega reda za avstrijski drž. zbor.
Nekateri listi poročajo, da bo po novem zakonskem načrtu o volivni pravici imel pravico vsak 24 letni samosvoj državljan, ki ni izgubil svojih državljanskih pravic in ni r aktivni vojaški službi ter prebiva eno leto v dotičnem kraju. Volivne dolžnosti ne uvedejo. Vsak volivec bo smel voliti le enkrat in sicer direktno, osebno in tajno. Poslanec postane le, ki je star 30 let in ima aktivno volivno pravico. Volili in izvoljeni bodo lahko tudi, ki ne znajo pisati in brati. Število poslancev nameravajo zvišati od 425 na 453 Na Ceš<<o pride 118 (+8), v Dalmaciji 11, Galiciji 90 (+12), na Nižje Avstrijsko 55 (+9), na Zgornje Avstrijsko 20 na Solnograško 6. S t a j e r -s k o 28 (4-1), Koroško 10 Kranjsko 12 (4"1), Bukovino 11, Moravsko 43, Slezijo 12 T rolsko 21, Predarelsko 4, Istro 4 (— 1), Gorico in Grad.ščansko 4 (—1) in na Trst 4 (— 1) poslanci.
Istra in Gorica izgubita veleposestniška poslaniška mesta. Trst pa onega trgovske in obrtne zbornice. Dunaj bo imel 28 državnih poslancev. Na Češkem bo 48 nemšk h in 70 čeških poslancev. Ako prištejemo 205 nem škim poslancem še 13 italijanskih in 9 ru-munskih poslancev, dobimo 227 poslancev, za enega poslanca več, kakor jih bodo imeli slovanski narodi.
„Neue Freue Presse" poroča: Na Štajerskem so imeli Nemci doslej 23 mandatov, Slovenci 4. Število slovenskih mandatov se zviša za 2, tako da bo razmerje 21 proti 6. Po drugačni ureditvi okrajev M a r i b o r in C e I j e posebno s pri-klopljenjem nemških občin st* ta dva mandata Nemcem zasigurana. Gradec, ki je doslej imel dva poslanca, dobi 4 mandate.
Kranjska ohrani doseda-
njih enajst mandatov z izključno slovenskimi okraji. Dva dosedanja mandata kranjskega velepo-sestva Nemci izgube.
V Trstu bo napravljen en slovenski okraj, tako da Italijani od dosedanjih petih mandatov en okraj izgube.
Istra, Goriška in Gradi-š k a so imele doslej vsaka pet poslancev. — Goriška in Gradiška bodeta imeli odslej vsaka štiri poslance. Istra pa ohrani dosedanje mandate Pri novi ureditvi okrajev bodo skoro gotovo Italijani izgubili dva mandata na Jugoslovane.
»Neue Freie Presse" trdi, da bo število poslancev v novem državnem zboru 450, od teh bo pa Nemcev 205.
O vladni volivni reformi poroča nadalje „N. Fr. Presse": Na N i ž j e a v -s t r i j s k e m zvišajo število poslancev od 46 na 55, na Dunaju od 19 na 28. Notranje dunajsko mesto dobi 4 poslance in 4 volivne okraje. Na Češkem bo zvišano število poslancev od 110 na 119. Nemci imajo zdaj na Češkem 44, Cehi pa 70 poslancev, po vol. izpremembi dobe Nemci 49, Cehi pa 70 poslancev, Praga bo imela 8 poslancev, medtem ko jih je imela dozdaj 6 Moravska obdrži se d^njih 43 poslancev. Moravski Cehi so imeli dozdaj 20 Nemci pa 23 poslancev, v prihodnje dobe moravski Cehi 27, Nemci pa 16 poslancev. Nemci so imeli dozdaj v Š 1 e z i j i 10 poslancev, Cehi in Poljaki pa po enega poslanca. Po vol. preosnovi dobe Nemci 8, Cehi 2 in Poljaki tudi 2 poslanca. Cehi bodo imeli torej na Češkem, Motavskem in S l e -ziji skupno 99, Nemci pa 75 poslancev Zgornja Avstrija, Solnograška, Koroška in Pred-a r e 1 s k a obdrže dosedanje število poslancev Na Tirolskem so imeli Nemci 15, Italijani pa 6 poslancev, po preosnovi bodo imeli Nemci 13, Italijani pa 8 poslancev. V Dalmaciji znižajo število poslancev od 11 na 9 VGaliciji zvišajo število poslanec od 78 na 86 poslancev. V kmečkih občinah uvedejo proporčni način volitev, ker upajo plemiči na ta način dobiti na volitve večji vpliv, kakor pa, ako bi volili po manjših volivnih okrajih. V B u -kovini ostane sedanje število 11 poslancev. To so vse le ugibanja.
O Koroškem pravi „N. Fr. Presse" da bo Koroška imela en popolnoma slovenski volivni okraj.
Carinski spor med našo državo, Srbijo in Bolgarijo.
Iz Belgrada poročajo, da prepove naša vlada tudi uvoz perutnine iz Bolgarije v našo državo. Z ozirom na izjave načelnika avstrijskega trgovinskega ministrstva grofa Auersperga v avstrijskem državnem zboru, da je naša država naklonjena Srbiji in Bolgariji, izjavlja glasilo bolgarske vlade nNov Vek*, da veljajo v 20, stoletju le še v trgovinskih zadevah pravice in koristi, ne pa naklonjenost. Cas bi bil, da izprevidijo v Avstro Ogrski, da pri pogajanjih ni mero-dajna naklonjenost, marveč da sta oba pogajalca enakovredna. Avstro-Ogrska nima nikake koristi, ako izgubi srbski in bolgarski trg, ker čakajo druge države, da zavzamejo navedena trga, ki ju ne izpuste več. Nasproti očitanjem, da postopa srbska policija izredno strogo z avstro ogrskimi potniki, izjavlja srbska vlada, da je izgnala Srbija le one avstro ogrske potnike, ki niso imeli predpisanih papirjev.
V Zemunu pa pošiljajo nazaj v Srbijo celo one potnike, ki imajo dovoljenje potovanja po ogrskem ozemlju. Avstrijska vlada tudi še ni odpravila prisilnih potnih listo/ za potnike iz Srbije, dasi je odpravila srbska vlada že pred leti prisilne potne liste. Poročajo, da namerava odstopiti srbska vlada zaradi obstrukcije v skupščini in zaradi spora z našo državo. Dr. Vujidu ponujajo sestavo nove vlade, a ni voljan sestaviti prej nove vlade, dokler ne odobrita njegovega programa obe radikslii stranki. V sobotni seji so odobrili po daljši razpravi v drugem branju trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Večina govornikov je naglašala, da mora biti predvsem odobrena trgovinska pogodba z našo državo.
Kriza na Ogrskem.
O razvoju krize na Ogrskem ni gotovih poročil. Med tem ko razpravlja vodilni odbor združenih strank o narodnem odporu, kar je enako uporu, pa priobčujejo listi poročila o nameravanih novih pogajanjih mad vladarjem in koalicijo. Za spravo dela baje v Budimpešti Košut, kateremu grof Apponyi več ne nasprotuje tako, kakor je nasprotoval svoj čas Tiszovim načrtom. Košut in Apponyi popolnoma soglašata. Banffyjevo glasilo je priobčilo članek, v katerem zahteva, da izločijo iz pogajanj popolnoma vojaška vprašanja in naj počakajo za kratek čas, ki ga določi vladar, z odločitvijo, da poprašajo za mnenje narod. Nova doba mora trajati najmanj 38 let.
LISTEK.
Bog vidi resnico, a je ne odkrije takoj.
Iz .Narodnih pripovedk" grofa L. N. Tolstega.
Priredil Fr. J.
V mestu Vladimiru je živel mlad kupec Aksjonov. Imel je dve prodajalnici in hišo.
Bil je rusast, kodrast, rdeč in prvi veseljak, ki je rad prepeval. Ko je bil še mlad, je mnogo pil in ko se je napil, se je pretepal; odkar pa se je oženil, je opustil pijačo in le včasih izpil kak kozarec vina.
Med letom nekoč je hotel v Nižnij-Novgorod na semenj.
Pri slovesu mu je rekla žena :
„Ivan D. mi trije vič, ne hodi danes, imela sem hude sanje."
Aksjonov se je zasmejal in rekel:
„Ti se preveč bojiš da bi se ne napil na semnju."
Z na je rekla :
„Sama ne vem, čemu se bojim, a bude sanje sem imela. Videla sem : ti prideš iz
mesta, snameš kučmo, in jaz vidim: vso glavo imaš sivo."
Aksjonov se je zasmejal:
„Pojdi, pojdi 1 Glej, če dobro prodam, ti prinesem dragih stvari."
In poslovil se je od družine in odšel.
Na pol pota je srečal znanega kupca in prenočevala sta skupaj. Napila sta se čaja in šla spat v sobi, ki sta mejili druga na drugo. Aksjonov ni imel navade dolgo spati; zbudil se je sredi noči. Da bi potoval pri hladu, je vzbudil voznika in velel za-preči. Nato je odšel v spodnjo sobo, po ravnal z gostilničarjem račun in se odpeljal.
Prevozil je štirideset vrst in se ustavil, da bi nakrmil Oddahnil se je v veži in odšel k obedu; ukazal je postaviti samovar, vzel kitaro in začel igrati. Nenadoma je zapeljala na dvorišče trojka z zvončki in iz voza je izstopil uradnik z dvema vojakoma. Pristopil je k Aksjonovu in vprašal:
»Kdo si ? Odkod ?"
Aksjonov je odgovarjal resnico in vprašal :
„Bi hoteii piti z menoj čašico čaja ?
Uradnik pa ni odjenjal in vpraševal:
„Kje je nočeval prejšnjo noč ! Sam ali s kupcem ? Ali je videl zjutraj kupca ? Cemu je tako zarano odšel ?"
Aksjonov se je čudil, čemu ga vse to vprašuje, no povedal je vse po pravici in vprašal :
„Cemu me o tem vprašujete ? Jaz nisem ne tat, ne morilec. Grem po svojih opravkih in nikdo me nima pravice vpraševati."
Uradnik je poklical vojaka in rekel:
„Jiz sem sodnik in te vprašujem, ker so našli kupca, s katerim si prenočeval no coj, umorjenega Pokaži svoj kovčeg, in vi dva ga preiščita!
Stopili so v sobo in začeli razvezovati kovčeg in vrečo. Kar potegne sodnik iz vreče nož in zakridi:
„Cegav je ta nož ?"
Aksjonov je pogledal. Iz njegove vreče so potegnili krvav nož in prestrašil se je.
„OJkod je na nožu kri ?"
Aksjonov je hotel odgovoriti, a ni mogel reči niti besedice.
„Jaz ... jaz ne vem . . . jaz . . . nož, jaz . . . ni moj."
Nato je rekel sodn k:
„Z,utraj so našli kupca zabodenega in razun tebe ni tega mogel nihče drugi storiti. Soba je bila odznotraj zaorta, a v sobi ni bilo razven tebe nikogar. In krvav nož je bil v tvoji vreči in tudi na obrazu se ti pozna. Povej, kako si ga ubil in za koliko si ga oropal ?"
Aksjonov je klical B*ga za pričo, da on tega ni storil, da ni videl več kupca, potem, ko sta pila čaj, da ima samo svojih 8000 rubljev denarja pri sebi, in da nož ni njegov. Njegov glas je drhtel, lice je imel bledo in ves se je tresel od strahu kakor krivec.
Sodnik je poklical vojaka, ga velel zve-zati in peljati na voz Ko so ga z zvezanimi nogami zvalili na voz, se je Aksjonov prekrižal in zajokal. Vzeli so mu blago in denar in ga poslali v bližnje mesto v zapor. Poizvedovali so v Vladimiru, kakšen človek da je bil Aksjonov in vsi vladimirski kupci in prebivalci so povedali, da je v mladih letih pil in norel, a da je dober človek. Tedaj so ga začeli soditi. Obsodili so ga, da je ubil rjazanskega kupca in ga okradel za 20.000 rubljev.	(Dalje prih.)
Burna seja v hrvaškem saboru.
Sobotna seja hrvaškega sabora je bila nad vse burna. Poslanec Vinkovi<5 je naznanil interpelacijo, a predno je prišla na vrsto, se je dvignil ban, da govori. Vinko-vič pa ni pustil govoriti bana in zahteval, da pride prej na vrst« njegova interpelacija. Nastalo je veliko razburjenje. Ko se je poleglo, je izročil ban predsedniku saborja kraljevo pismo, s katerim je bilo odgodeno zasedanje za negotov das.
Rudniški požar v nemškem državnem zboru.
V soboto je razpravljal nemški državni zbor o rudniškem požaru dne 10 juliia m. leta v premogokopu „Boressia" pri Dort-mundu, pri katerem je izgubilo življenje 39 rudarjev. Državni tajnik grof P«sadovsky je izjavil, da vlada ni odgovorna za to nesrečo, ker preiskava ni doenala nobenega kršenja državn h zakonov. Ker so sklenili kljub tej izjavi razpravo o nesreči, je zapustil grof Posadowiky zbornic«. Govornik katoliškega centra, svobrdomiselcev, socialne demokracije in Poljakov so ostro grajali, da ni še uradnega poročila o tej nesreči in se vlada ne udeležuje razprave, pri kateri se gre za smrt 39 oseb. Razprava je dokazala potrebo novega rudarskega zakona za Nemčijo.
Ameriške Zjedinjene države proti naseljevanju.
Predsednik ameriških Z^din^enih držav Roosevelt je naznanil, da je potrebna izprememba naseljevalnega zakona za Ameriko. Prepovedati nameravaj® naseljevanje v Ameriki on m osebam, ki nise zmožne pisanja in branja kaker tudi zahtevati pri ameriškem kanzulu potrjeno izpričevalo domače občine, da naseljenec še ni bil kaznovan zaradi kakega prestopka proti tujemu premoženju.
Zahteve angleškega delavstva.
Novoizvoljeni poslanci za angleški državni zbor nameravajo zastopati v angleški zakonedajalni zbornici sledede. Delavski za stopniki mcrajo postati popolnoma neod visni nasproti ostalim političnim strankam Zahtevati morajo takoj izpremembo zakonitih določil, da odbori in blagajne stro kovnih društev ne bodo jamdile za stališče, ki ga zavzamejo strokovna društva ob stavkah. .Krajevne oblasti naj imajo več pravic za pomoč brezposelnim. Osemurni delavnik za vse de avstvo. Spl< šna volivna pravica za vse odrasle moške in ženske. Davčna izprememba in zvišanje davkov na zemljišča. Brezplačen šelski pouk po državi. Krajevne oblasti naj skrbe za brezplačno malico šolskim otrokom. Omejitev delavnega časa p« trgovinah na tedensko 60 ur in odprava zapovedi, da morajo trgovski pomočniki stanovati pri gospodarju, Mednarodno sporazumljenje za razoroževanje. Krajevna oblastva naj določajo o gostilniških konce sijah in naj se strogo urede ra?mere po krčmah. Ustanovi naj se dnevnik, ki bo za stopal delavske kor sti. Popolnoma naj se prepove objava poročil o stavah. Ustanovi se najnižja plača za mestne in dižavne delavce. Državnim uradnikom nizke p> kojnine, dokler ne uredi delavskih starostnih rent.
Oboroževanje.
Obe vhdi sta dali na razpolago vojne mu ministrstvu in mornariškemu oddelku mesečne prispevke za nabavo novih topov in torpedovk. Nove brzostrelne topove nameravajo nabav ti z vso naglico in še to leto izdelati v tržaški ladjedelnic 5 ruš Icev torpedovk in 10 torpedovk na visokem moiju.
Židovski vseučiliščniki.
Včeraj so zborovali judovski vseučiliščniki na vseučilišč h na Dunaju, v Pragi, Krakovu. Lvovu in Č rnovicah. Dijaki zahtevajo priznanje judovske narodnosti na vseučiliščih in so vložili tozadevne prošnje vseučtliškim rektoratom in ministrskemu predsedniku.
Turčija.
Zaprli so slaboglasnega a'banskega roparja Vajzi Zemala iz Peči. V tikreški okraj je vdrla nova bolgarska vstaška četa. V Pizek, Trapecunt, Lamsin in druga pristanišča ob ornem m «rju sta izkrcali ladji „Smy>na" in „H*dtylaB 1400 r u s k i h beguncev, večinnma mohamedaneev. V zadnj h bojih z vstaši pri Kirktevu so zaplenili Turki važne spise, iz katerih sledi, da nakupuiejo vstaši orožje in strelivo v Bolgariji. Spisi obsegajo tudi posadke o porazdelitvi vstfšev v skopljskem vilajetu.
Kaj bo?
Nekateri jugoslovanski listi pišejo : Crnogorka armada šteje 60000 vojakov, bolgarska 387.000 srbska 400 000 Te številke govore, da bi bila bal hanska armada jako mi čna. Avstrijska armada na subtm je seve raočn<jša, a v slučaju, da bi Italija posegla v kake spletke,
bi bila oslabljena in razdeljena n? dva dela. ..
Maroška konferenca
je postala kritična. Nemci ugovarjajo namreč Francozom, ki hočejo imeti vso policijsko oblast v Maroku. Pravijo, da francoska zahteva ne soglaša z začasno nemško francosko ureditvijo maročanskih zadev meseca septembra, ko sta določili obe državi, da bodi maročanska policija mednarodna.
Protiarmadno gibanje na Francoskem.
V	A'jxerresu na Francoskem so zaprli v soboto lastnika tiskarne in izdajatelja lista „Pioupivu" v Yronu, Mounerta, ker je hotel zapeljati vojaške novince, naj bodo nepo-korni in naj pobegnejo od armade. V Mou-neretovem stanovanju so zaplenili veliko hujskajočih tiskovin proti armadi.
Stavka kitajskih vseučili-ščnikov v Tokiu.
V	Tokiu obiskuje japonsko vseučilišče 10.000 kitajskih dijakov. Med kitajskimi di jaki so širili tako prekucijske spise, da je postalo japonskemu naučnemu ministrstvu preveč. Zapovedalo je, da mora imeti vsak kitajski dijak posebno izkaznico svojega poslanika, natančno mora biti obisk posebnih šol in dijaki se morajo ravnati po razdelitvi časa, dijaki s« podvrženi policijskemu nadzorstvu. A Kitajci s tem niso bili zadovoljni in s« povzročili splošno stavko kitajskih vseučiliščmkov. Kitajska vlada je izjavila da postopajo Japonci pravilno. Mnogo kitajskih vseučiliščnikov je zapustilo Tokio in se vrnilo na Kitajsko, kjer hočejo ustanoviti v Sangaju ali pa Tjenčinu vseučilišče. Za profesorje ne nameravajo nastaviti Japoncev ali Angležev, marveč Francoze, Ruse ali p:t Nemce.
Največja angleška vojna ladja.
Portsmouth, 10. febr. V navzočnosti kralja Elvarda je bila danes spuščena v morje največa bojna ladja, ki je bila doslej grajena. Temu činu so prisostvovali: angleške pomorske oblastnije, nadalje pomorski atašeji Nemčije, Francije, Avstro-Ogrske, Iialije in ameriških Zliuženih držav.
Prusi proti Poljakom.
Grof Kospoth je prodal svoje veliko posestvo nekemu Poljaku. Prusko na-učno ministrstvo je uvedlo proti grofu preiskavo in ga končno odstavilo za kazen kot kuratorja ligoviške viteške akademije.
Trgovinska pogodba med Nemčijo in Zjedinjenimi državami.
Nemčija in Zjedinjene države niso sklenile trgovinske pogodbe. Zdaj delajo na za časno enoletno trgov, pogodbo. Amerika je voljna dati Nemčiji gotove ugodnosti.
Bolgarska armada se pomnoži.
Sofijske novine javljajo, da se poveča letno število vojaških novincevravno za polovico. Ti novi novinci bodo služili samo po šest mesecev, potem pa bodo prišteti rezervi.
Turško pravosodje.
V	Skoplju je obsodilo izredno sodišče 45 Bolgarov v desetletni ječ«, ker so jih obdolžili, da pripadajo makedonskemu vsta-škemu odboru in so delali na revolucijo. Sodniška obravnava je bila res turška Predsednik je zamenjal mnogokrat obdolžence in je bila vsa obravnava jako zmedena. Ko so peljali obsojencu v zapor, se je enemu posrečilo, da je pobegnil.
Rusija.
Brzojavka generalaLine-viča poroča: Dne 2. t. m. ie bilo v Citi aretovanih 81 vojakov železniškega bataljona, ki s« se bili pridružili vstašem V času od 3. do 5. t. m. so prebivalci mesta in železniški uradniki oddali veliko runo žino orožja V delavnicah železnic so našle čete vsakovrstnega mnbgo golega in strel nega orožja, nadalje b»mbe različnih oblik, peklenskih strojev in 100 funtov strelne pa-vole, 20 voditeljev vstašev in 150 vstašev je bilo aretovanih. Mir je bil v Citi vzpo stavljen brez prelivanja krvi
General M i š č e n k o poroča iz Vladi-vostoka, da je tamkaj vse mirno.
Iz Varšave poročajo, da so ribiči iz Visle potegnili šestnajst skupaj zvezanih trupel revo-lucijonarjev, katere so ruske oblasti na tako grozen način umorile.
Car je prepovedal na novo ustanoviti tretji finski polk gardnih strelcev.
V	peterburški derafaajski vojašnici se je uprlo 400 vojaških novincev, ki so prepodili svoje višje. Semenov gaidni polk je ukrotil upornike.
Napadalec na generala Trepova, Bol-j t a r š i c k i, je obsojen na petnajstletni | zapor.
Grof Tolstoj namerava izdati oklic na rusko ljudstvo, v katerem ostro
obsoja spletke prekucuhov, ker škodujejo ruskemu ljudstvu.
Dnevne novice.
Liberalci med seboj. Po Ljub ljani se govori, da je vložil občinski svet nik g. Jožef Prosenc proti županu Iv. Hri barju kazensko ovadbo zaradi hudodelstva goljufije, storjenega po krivem pričevanju v neki pravdi, ki jo je imel g. J. Prosenc z nekim Štajercem pri ljubljanski deželni sod-niji in katero je g. Prosenc baje izgubil. Mi beležimo to vest brez opazke.
Dr. Tavčarjev prijatelj — zmrznil. Nesrečna zima! .Evangelischer Gsmeindebote", ki je proslavljal dr. Tav čarja kot velikega borca proti Rimu, je pred nekaj dnevi zmrznil. Vsi poizkusi, da oživi, so bili zastonj. Memento mori!
—	Strašno smrt je storil črev Ijar Ivan Marti, ki je opravljal obenem službo portirja v hiši št. 11 v ulici C> logna v Trstu. Mož je bil božjasten; pretekli večer ga je napadla bolezen, ko je v svoji loži pri luči delal. V krčih je prebr-nil luč, petrolej ga je vsega polil in mož je vsled strašnih opeklin kmalu izdihnil.
—	30ti vlom v Trstu so neznani vlomilci izvršili preteklo soboto. Ulomili so v uiade tovarne za čiščenje olja v ulici Ca^ serma in odnesli iz blagajne 3750 kron. Doslej so vlomilci pri svojem poslu zaslu žili vsega skup že 244 805 kron.
—	Iz Kranjske gore. .Sloven. Narod" je v 30. šiev. opisal veselico tuk. gas. društva, katera je izpadla za naše društvo v vsakem oziru zelo dobro ter ni pri šlo do nikakih nerednosti, kar menda bode podpisanega sokolskega opazovalca gotovo v oči, da se zaletuje v papirnate čepice, katerih slučajno nekatere so imele nemške napise. Nam niti na um ni prihajal«, da bi imele omenjene čepice kak izzivalen namen, da bi jih bili naročili na čast Belopečanom ali peščici kr. gorskih nemčurjev. Ne bi odgovarjal opazova cu, ako bi on ne klical na pomoč kr. gorskega „S»kela", ki pa poveša svoje peroti od dne do dne bolj in bi se kaj sličnega kakor nam ne bilo primerilo tudi na maškaradi „Sokola" na Jesenicah dne 2 svečana t 1. Član tuk. gas. društva udeležil se je te sokolske maška-rade in prinesel s sabo 2 papirnati čepici, kateri je kupil pri veseličnem odboru, a glej spaka ena ima napis „Pantoffelheld", a druga .Acbtung Dampftvalze!" Mi molčimo! Gospoda opazovalca pa opozarjamo, naj ni kar pri gasilnih društvih ne išče politike, ker naše geslo je: Bližnjemu na pom«č!
—	Sleparski »gospod«. Poročali smo, da je na sleparski način izvabljal v Preserju „prileten gospon" denar 'in premotil ljudi za ,,cehe". Prišel je v več go stilnic h Koširju, Bičarju, Jožetu itd., katere je pošteno oskubil pod pretvezo, da jim pridobi novih koncesij, oziroma, da kot zastopnik okrajnega glavarstva ustavi kazen r.<di prestopka gostilniške obrti „Ta gospod", srednje postave, debelega telesa, s ščipal-nikom na nosu in podolgastega obraza, brez brk, je podališal svoj lov tudi na privatne osebe „Kot reven družinski oče" premotil je gospoda kaplana v Preserju za 10 K, posestnika Metjada za 7. Potoval je tudi skoz Podpeč, Notranjo in Vnanjo Gorico, kjer je obiskoval šolska poslopja in se polagoma nalezel dosti cvenka". Sedaj se za tem hrvaško govorečim gospodom joka mnogo »ško dovancev.
—	Umrl ie 11. t. m. Ivan Man-deljc, nadučitelj v Sodražici, star 63 let. Pogreb bo v torek, 13 t. m. ob 3. uri po psludne Naj v miu počiva!
—	Izbacnilo je društvo „Societa dei giovjini f iu'ani* m vrste članov Pater nollija, predsednica Trg obrt. zbornice, in dr. Pmavčiga, ker sta se udeležila plesa „Schulvereina*. Pinavčig je še prtd krat kim ropotal v mestnem svetu proti Nemcem ! Diuštvo govori v svojem komunikeju o „i n v a s i o n e t e u t o n i c a".
—	Poročil se je v Postojni tiskar gospod Fran Križe z gdč. Marijo S i b e n i k. — V Opatiji s® je zaročil gospod Miho Vahtar z gdč. Ireno T o m a š i c , hčerko posestnikov«
—	C. in kr. vojna eskadra. Iz Pulja javljajo: C. in kr, eskadra pride baje koncem tega meseca iz dalmatinskih vod semkaj ter se sredi marca poda na daljše potovanje v Sredozemsko morje.
—	.Praški župan se odpovedal. Zupan dr. Srb, čegar funkcijska doba v kratkem poteče, se je odpovedal svoji službi.
—	Vprašanje o novem orient ekspresu zanima neprestano mnoge francoske in belgijske kroge. Razne fran coske trg. zbornice so se že izjavile, da bodo zadevo krepko podpirale. Bruseljska trgov, zbornica je pisala zagrebški trg. zbornici ter prosila za načrte, ker se ondotni trgovski svet živabno zanima za to progo. Tudi švi-
carske trg. zbornice se izjavljajo v istem smislu.
—	Slovenska trgovska akademija v Trstu. »Edinost* piše, da se osnuje slovenska trgovska akademija v Trstu, kjer bi bila bolj potrebna kakor v Ljubljani.
—	Vojaška izučba nadomestnih rezervnikov se prične 12 marca t. 1. ter bode trajala osem tednov K izučbi bodo klicani vsi tisti nadomestni rezervniki, kateri so bili lanske leto k vojakom potrjeni, dalje tudi oni starejših nabornih letnikov, kateri do zdaj še niso bili pri vojaški izučbi. Nadomestni rezervniki od sanitetnega krdela ne bedo k spomladanski izučbi kličani
—	Iz Trebelnega. »Slovenec" je poročal poleti I. 1905, da je bilo zarubljeno blago trgovcu Janezu Valenčak v Cešnjicab. Zi njim je prevzela trgovino njegova žena Karelina, kateri je te dni zarobila sodnija trgovino in gostilno. In taka oseba je dobila obrt za gostilno proti soglasnemu sklepu občinskega odbora! Ali se bo kr. okr. glavarstvo iz tega naučil« upoštevati občinski sklep.
—	Za dekanijo novomeško bo kocferencija Sod. Ss. C. J. v Mirni Peči dne 14. febr. 1906. ob 11 uri.
—	Konec semestra na kn. šk. gimnaziji v St. Vidu. V soboto se je tudi v zavodu sv. Stanislava završilo prvo poluletje. V prvem gimnaz razredu jih je izmed 60 učencev dobilo prvi r^d z odlike 12, prvi red 41, drugi red 7 ( n sicer 5 iz enega, 2 iz dveh predmeto) V pripravljalnem razredu jih je izmed 28 učencev dobilo odliko 6, prvi red 18, drugi red tri, tretji red 1. Skupno se jih je odlikovalo 21 odstotkov, propadle pa 12 odstotkov. Uspeh je torej prav zadovoljiv.
—	Radovljiški lovci prirede dne 17. svečana lovsko predpustno zabavo pri Wuchererju v Lescah.
—	Parobrodno društvo ,Un-garo-Croata' je odgovoril« stavKuje-cim kurjačem na Reki, da jih smatra za odpuščene, ker se je preskrbelo s kurjači vojne mornarice in drugorodci. Zitegadelj je delavstvo precej razburjeno.
—	Občinske volitve v Zagrebu. Mestni odbor zagrebški je sklical minulo ssboto zvečer v hotelu „Rojalu" v Zagrebu sestanek volilcev tretjega volilnega razreda, da se posvetujejo o zadevah občin, volitev, ki so pred durmi.
—	Proti filokseri. Nemške novine javljaj«*, da je iznašel neki lekarnar v Wurzburgu, po imenu Behr, sredstvo, ki odpravi >z vinogradov filoksero. Zatre se jo električnim potam, a na kak način, do zdaj izumitelj še ni izjavil. To izumlienje bi bile za vinogradnike največega pomena.
—	Pangermansko gibanje v Slavoniji. V Beški (v Sr<.mu) je osnovala tamošnja nemška omladtna svoje društvo podimenom Jiinglingsverein in Beschka'. Tudi čitalnica v Satnici je ponemčila; imenuje se zdaj »Dsutscher Lssevereia". Vsekakor žalostno.
—■ Potresi in potresni pojavi. Prijatelj našega lista nam piSe : V Vašem zadnjem poročilu ste nekako dvomili glede uresničenja prorokovaue večje potresne katastrofe. No zadnja paročila iz britske Kolumbije, kjer se je na ©toku Princes R< yal vsled velikega potresa utrgal« brdo Peno v jezero, dalje poročila iz Resine, o velikem izbruhu Vezuva in iz Mesine o strašnih pomorskih vihai jih, uničujejo vsaki dosedanji d»om o izvestnosti našega dolenjskega „Falba". Iz njegsvega tomesečnega zapisnika potresnih opazovanj zopet posnamemo: 1. februarja dopeldne do 11. ure zelo intenzivni potresni predsunki na severo-vzhodu — pop. jugozapadu. Solnce bledo, valoviti sinje pl>nov©mrenasti oblaki. 2. februarja isti pojavi, le še bolj izrazoviti, zlasti na jugozapadu. 3. februarja dopoldne pojavi minimalni, popoldne celo izginili. 4 febr. pojavi zopet intenzivni, zlasti popoldne na Krki, smer od juga in jugovzhoda 5 febr. ponoči ponoči lahko gibanje, proti jutru oiačano s kratkimi komaj čutnimi sunki. (To jutro je bil, kak»r znano, tudi v Ljubljani, Domžalah, na Dunaju in drugod precej močan potres) 6. februarja intenzivni pojavi dopoldne, smer jugovzhod, 7. febr. istotam pojenjajoči. 8. februarja dopoldne zopet ojačeni, smer jugovzhod, proti večeru od iste smeri posebno vidni na Krki. To n«č od 11.—2 ure lahko zibanje zemeljskih tal brez sunkev in bobnenja. 9 februarja ob 2 uri zjutraj poiavi promenili smer proti jugozaoadu. — Izkušnja vseh teh opazovanj dd sklepati, da vsi zadnji letošnji dolenjski potresi niso več le lokalnega značaja, kakor se splošno nazivljajo, marveč v zvezi z večjimi potresnimi ognjišči, ozirema z izbruhi ognjenikov Etna in Vezuv. Oi vpliva delovanja le teh je tudi odvisno potresno gibanje pri nas v najdoglednejem času,
— Radovljiška podružnica slovenskega planin, društva je imela včeraj dne 11 svečana, ob 3 uri pe-p ildne na Bledu v dvorani »Blejskega doma" svoj letošnji redni občni zbor.
Slovesno ustoličenje novega goriškega nadškofa in kneza
se bo vrSilu najbrže dne 25. maica na praz-eznanjenia M D
—	Iz Pulja poročajo, da je ondotna stara muncipaloa palača v nevarnosti, da se podere.
—	V gozdu zmrznil. V tomačev-skem go^du so našli zmrznjenega bivšega gostilničarja in posestnika ,pri Omelcu" iz Jarš.
—	,,Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" |e imla dne 7. fe-btuarja 1906 sv»ju 168. vodstveno sejo v družbenih prostorih ^Narodnega dema". — Prvomeitnik Tomo Zupan spominja se otvo-rivši sejo nesadne smrti predsednika družbe sv. Mohorja v Celovcu prošta Lamberta E nspitler, ter pozove navzoče, da umrlega voditelja koroških Slovencev in našega pokrovitelja spemin, čast jo s tem, da se dvignejo raz sedežev. Isto tako sklene na njega predlog družba pozdraviti novovolienega višjega škofi za Gorico dr. Fran Sede j a. Novi višji škof Sedej je istotako že mnogo let naš pokrovitelj Z ozirom na prevelik riziko pri eventualnem s r e č o l o v u , ki ga je predlagal višji učitelj Srečko Malenšek, se ta prireditev orusti. Med ostalimi točkami je b'la najvaž-ntjša ta, da se je sklenilo v 166 seji za naše svetno šolsko osebje sprejeta pokojninska določila uveljaviti z d n e m 1. januarja 1906 Pri tej priliki so se tudi sprejela vsa tozadevna prehodna d»ločila ter so se enotno regulirali prejemniki d r u ž b i n i h svetnih otroških vrtnaric, ki bodo imele odslej tudi pravica do petletnic oziroma do pokojnine. Potem so se dovolile še nekatere p o d p o r e in se je sklenilo pododboru za ustanovni in stavbeni sklad zavoda .Učiteljski dom" v Celovcu odstopiti narodni kolek proti polovični prodajni c:ni.
—	Zoper nage kipe na javnih prostorih. Policijski načelnik v Chicagi je izdal povelje, da se na javnih prostorih ne smejo postavljati nage po dobe.
—	jamoumor. Dne 7. t. m. se je v blaznosti v gosi obesil Gašpar Ribnik a r podomače Urban iz Sebenj St. 16 Pred štirimi leti je ponoči zasmodil svojo hišo in zbežal v hrib. Nekaj časa nato so ga imeli v norišnici in sedaj je tako žalostno sklenil svoje življenje.
—	Ponarejalec denarja. Glavar amerisite druzoe pon*reja!Ccv avstrij skega 20 K denarja, ki je imela svoj sedež v Clevelandu, b» stal 13. t. m. pred celj skimi psrotniki. Piše se Pavel K e k i č, katerega so pojili, ko se je vrnil v Av strijo. Zaeovarjat ga pride baje amerikanski advokat F i e n d.
—	Fr. Govekai' piše novo slovensko dramo: „Napoleonova ljubica". V igri se opisujejo razmere Napoleona do Kranjice tak«>zvane „Pasje gr< fice", ki je spremljala Napoleona na bojišču oblečena v uniformi adjutanta! Igra se uprizori
v	bodoči sezoni.
—	Iz Metlike. (C k r. d a v k a
r i j a — in pikuva dama) „Metlika je velika", pravijo nekateri. Resnično je to gotovo vsaj v toliko, (o drugem sedaj mol čimo) da se v tem pokrajinskem mestecu dobe ljudje, ki mislijo, da je mož ali pa odločna narodna dama samo tedaj, če zna dobro zabavljati ali zmerjati, ali da če pijan dela škmiale, da se čud jo tujci. No pa to še človek prenese, ker vsak ve, da taki in enaki zajeraljejo svojo omiko in oliko iz „Slov. Naroda". Da pa hoče tu li c. k r. d a v k a r i j a v bliščeči luči ka zati to liberalna oliko — v te protestiramo. Vprašati moramo najprej, ali je res Metlika ono blaženo mestece, kamor smejo prihajati najbolj zagrizeii liberalci za uradnike in se šopiriti kot nekaki bogovi, ki javno kažejo svoje malo priporočljivo mišljenje? Za danes samo tole: B lo je 4 t. m. »krog 10 ure, ko je prišla v c. kr. davkarijo neka ženska (z imenom lahko postrežemo) s ka) ž co in pobotnico, da bi vzdignila denar za ntkiga g. župnika izven Metlike. Ali c. kr. davkar ni hotel izplačati denarja, ampak je poln svoje značilne nadutosti si drznil se reči: „ F a r je šel rajši v cerkev molit, nego bi prišel po denar, (namreč 2. svečana na Sečnico) sedaj pa naj čaka do prvega"! Sledil je tem besedam c kr. uradnika, ki je doma iz Kočevskega, glasen (da ne rečemo več) smeh po sobi c. kr. davkarije. Kdo se jesmejai? Menda pikova dama? Resnično — mesto denarja, prinesla je ona ženska knjižico in pubot n-co nepotrjeno nazaj ki še danes ni vsled uljudnosti c. kr. davkarije potrjena! Zite vprašamo odločno in javno: A I i j e c. k r. davkarija zato tukaj? Ako ste
vi	brezverci, pustite vsaj druge pri miru! Ali se tako služi ugledu uradniškega stanu? Sicer pa znajte, d a ni ljudstvo zaradi uradnikev, ampak uradniki zaradi ljudstva. Tudi ljudstvo zahteva
olike — a te ne boste dobili in imeli nikdar, če je boste zajemali iz glasila barab — „Slov. Naroda". Ca te ne izda, si bome drugače pomagali!
—	Ustrelil se je v Sisku pekovski mojster in predsednik sarajevskega „Trebe-viča" 1 v a n S p a h i č.
—	Poročil se je v Kranju finančni tajnik g Rajko Jordan z gospo Ido pl. Fermentin — V Radovljici se je peročil znani gostilničar gosp. Franc D o v ž a n.
—	Zločin v Polešniku. Iz Zadra poročajo: Razprava, ki je vzbudila tolike hrupa, je pred tukajšnjimi porotniki kon čana. Sluga Kovačevic je obsojen na smrt na vešalih. ker je umeril stare Rančigaj, Antonija O š t r i -čeva je obsojena na mesec strogega za pora, T o m a š e v i č pa na 30 kron globe, ker je zasegel pismo stare Rančigaj njenim rojakom na Štajerskem.
—	Spojitev nove bavarske železnice s turško železnico. AiorniCa poslancev v Monakovem je spre iela predlogo o gradnji železnice od Miihl-dorfa do Freilassinga, kjer se spoji s turške železnico
—	Srbi za Strossmayera. V
Belgradu bo priredilo te dni hrvaške pevsko akad. pevsko društvo „Mladest" iz Zagreba koncert na korist S t r o s s m a y e r j e v e g a spomenika.
—	Smrt v tujini. V Leadvillu (Colo) so napadli neznani roparji Josipa A v č n i k a in ga tako stepli, da je vsled peškodb umrl.
—	Zoper žganje. Županstva so dobila nalog, da giedaio strogo na to, da se žganjetočje v nedeljth, razen nekaj časa zjutraj in Z"ečer. ne vrši.
—	Slovenec vodja banke v Ameriki. Slovence Leopold F r i e d -r i c h je postal vodja velike Oriental Nas t'onal banke v N>.wy;»rku. D ma je na slovenskem Štajerskem in nikjer ne zatajuje svoje nerodnost'.
—	Okradena cerkev. V Batah so okradu cerkev 4 t. m. Odnesli so Cibo rij, 2 keliha in miz co s kelihom; nabiral-n'00 misijena so prevrtalt ler pobrali denar. Tatovi ptziani.
—	Opozarjamo na današnjo pri logo občne zavarovalnice v Trstu
LloisljmRg novice.
lj Iz Rima se je včeraj zvečer povrnil premi!, g. dr. Anton Bonaven-turajeglič, knezoškof ljubljanski
M Ljudski koncert v 5J Uni-onu". rr hudnjo nedeljo ob 7 uri zvečer bo kor.certiral v veliki dvorani „Uniona" eden najboljših slovenskih ženskih zborov, ki se povspenja vtdno višje. Najširšemu eb-činst u bo tako dana prilike naslajati se ob lepotah naše narodne pesmi. Prepri čani smo že raprej, da bo vsak, kdor sc bo udeležil tesa koncerta poln hvale in nav dušenja. Občinstvo naj bi si takoj preskrbelo vstopnice, da se tako ogne vsaki gnječi pri blagajni. Opozarjamo še enkrat vsa naša tukajšnja in bližnja društva, da poh'te v nedelio v „Uaioa".
lj sramotne plače. Piše se nam: Listn k, ozn orna poslovodja neke tukajšnje trgovine z izgoto»ljen>mi oblekami, se po s'užu e pri izpopolnitvi prostih mest v svoji prodajalni srtdstev, ki zaslužijo, da jih natančneje označ mo in priofcč mo v svarilo. Ta fini mož inserira po list h, da imajo pri njem prodajalke mesečne plače po 50 do 100 kron Ko pa so dekleta pri njem nastopile službo, dobivajo mesečno le 10 ia do 25 kron in š;le p i 2 do 3 let h pridejo do ogromne svote 30 kron. Le mimogrede bodi omenjeno, da rabijo kot ^prodajalke" sprejeta dekleta izpočetka le zato, da iztr-kavajo ia snažijo preležano blago. Vpra-šmie je: Kako mere živeti dekle s tako sramotne plačo, kakor je zgoraj omenjene, in ali ni sramom > za „irgovca", da uboga dekleta, ki so brez pomoči, posebne če so tujke, takorekeč sili k nečastnemu postranskemu zaslužku, da sirote morejo živeti - Upamo, da bodo te vrstice zadostovale in opozorile prizadeti ga „trgovca", da odneha v prihodnje od svojega krvo sestva. Ako pateganestori; na-pnemo druge strune!
lj Javno predavanje. Jutri v torek predava v Slor. kršč. soc. zvezi g prof, E »gen Jarc iz Kranja. Začetek točno ob pol 8 uri zvečer. K ebilni udeležbi vabi odbor
lj Treotova vila v ognju. V
soboto okri g 10 ure, je začeto goreti v Treotovi vili na ce ti na Rožnik št. 23 V podstrešni sobi je bila peč preveč zakurjena, vsled česar se je vnel, zraven peči uzidan lesen tram, ki je moral že delj časa tleti. Požarna bramba je bila pod povelj j stvom g. S t r i c e 1 j n a naglo na licu i mesta, ki je vkljub temu, da je morala | iskati hidranta, ki je b.l pod snežno plastjo, v dobri pol uri ogenj pogasila. Nh iičč me- i sta je prišel tudi policijski načelnik g. d r.
Miljutin Zamik in društveni zdravnik g dr, Zajec. Ogenj je napravil kakih 600 K škode.
lj Semenj. Dne 8 t. m. je bilo na mesečni seim prignanih 951 konj in volov, 322 krav in telet, skupaj 1273 glav. Kup čija je bila pri goveji živini izvanredno do bra. ker so prišli po njo Moravci, Korošci in Zg Štajerci, pri konjih pa dobra, ker je kupovalo nekaj Lahov.
lj Predpustna zabava gostilničarjev. ZaJiuga gostilničarjev in ka-varnarjev priredi v četrtek dne 15. t. m v prostorih starega strelišča plesno veselico s sodelovanjem društvene godbe; v pesebnih prostoiih pa bode sviral, za neplesalce dobro znani ljubljanski „Šramel". Prostori bodo dobro zakurjeni in krasna razsvetljeni. Za želodec pa bode skrbel z dobro pijačo gorkimi in mrzlimi jedili ter drugim, obče-znani restavrater gosp. A v g. Zajec. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovljeno zadružno bolniške blagajno, torej za huma-nitetni namen, se je nadejati mnogobrojne uleležbe. Dobrosrčnosti se ne stavijo meje. Vabila se se že razposlala. Ako bi se pa kdo pomotoma prezrl, naj se blagovoli oglasiti pri zadružnem načelniku g. I. Tosti, gostilna Miramar Stari trg št. 19
li Maskarada pevskega društva »Ljubljana« ie včeraj vzdignila vso Ljubljano. Vse je hotelo videti, kako se bo peljal Ožbetov Janez skozi mesto. Pozdravljal ga je na poti skozi mesto ves slavnoznani ljubljanski „firbecB, ki mu je priredil sprejem, kakor bi se pripeljal kralj v Ljubljano. Na tisoče Ljubljančanov spremljalo je po ulicah O betovega Janeza, ki se je pod slovenskimi trobojnicami ponosno z lepimi družicami in postavnimi fanti vezil po Ljubljani. Ožbetevemu Janezu se je pridružil tudi njegov dvorni fiiskar „Kerel", ki je okrašen z raznobojnira papirjem bil še belj ginljiv kaker sicer. Zvečer je maskarada ^ veliki dvorani „Uniona" nad vse iz-borno uspela. Velika dvorana z vsemi drugimi prostori je bila natlačeno polna. Lahke se trdi, da je bila to doslej najštevilnejše obiskana zabava v »Unienu". Navzočih je bilo nad 1500 oseb. Uredba „Uniona" je prišla do popolne veljave. Kjub ogromni udeležbi se je občinstvo z lahkoto porazdelilo. kar je mogoče le v .Unionu", ki ima poleg obširne galerije in ogromne dvorane vse pritlične prostore v praktični zvezi. V vseh prostenh je vladala živahna veselost. Velika dvorana z vsemi drugimi prostori je bila natlačeno polna. Bilo je prav veliko prav lepih mask, posebno lepi so bili Poljaki, Rusi, Cehi, Mažari i. t d. Največjo pozornost je pa povzročila „Ožbetova voh cet" ker je morala plačati „šrango", da so jo spustili v dvorano. Najoriginalnejša maska je b'la „Ciganka", ki je mars;katero brihtno uganila. Ogorčenje sta vzbudili dve maski, ki sta se vtihotapili in „predstavljali' frančiškana V Italiji se kaj takega ce sme pa da bi ravne pri nas vsak osel se smel rogati redovnikom! 01 naslednjih prireditev zahtevamo, da se kaj takega, več ne zgodi. Kako bi n. pr. na Nemškem vrgli na cesto maske, ki bi hotele norčevati se iz pastorjev. Plesalo se je prav pridno in zabaval se je vsak lahko kaker se je hr tel, ker je bilo mnog» dobre volje — brez frakarske napetosti Kot posebnost „Ljubljane" je b la „Narodna četvorka", katera se je vsem do-prdla, ker so je vsi plesalci jako lepo in elegantno plesali. Maskarada se je vršila elegantno, tako da zamore biti ^Ljubljana" ponosna na svoj moralen in gmoten uspeh, katerega pa tudi v vsej meri zasluži. Dru štveno gedbo je zopet vodil priljubljeni g. P o u I a ter j« s tem kriza v .Društveni godbi" na miren način rešena. Kljub ogromnemu navalu ljudstva, bila je postrežba točna, ter se je g. K a m p o š pokazal kot spreten mojster za take prireditve.
lj Slovensko gledališče. V torek, dne 13. februarja, se pjje prvič na slovenskem odru velika W e i s o v a opera „P o 1 j s k i ž i d", v štirih slikah, in sicer je predstava na k e r i s t neumornemu ka pelniku g. H B e n i š k u , ki deluje že od leta 1897 z vnemo in z veliko požrtvovalnostjo na korist slov, gledališču. Slavno ob činstvo naj uvažuje, da ima tukajšnja nemška opereta 2 kapelnika, nemška opera v Gradcu 5 kapelnikov. Nadjati se je torej, da slavno občinstvo z obilnim obiskom pe-kaže, da ceni Beniškev trud in njegove zasluge. Med 1. in 2. dejanjem je pavza 20 minut, ker se morajo izvršiti velike kulisne i z p r e -m e m b e.
lj 11 kleti »Uniona« bo danes
zvečer gostija s špehovkami. Svira društvena gedba.
lj Marijina kongregacija pri
uršulinkah je na Svečnico priredila slavnest in obenem razdelitev obleke revnim učeu-kam. Igrala se je veličastna drama . R e -š e n i k " , katero je po Ben Harju spisala gdč. vodnica Mira Regali. Prizori so bili ganljivi, krasni. Srce pretresujoč je bil že takoj začetek — dve gobavi zazidani v j ječo, čakajoč gotove smrti. Vesel in lep prizor jc bile snidenje Juda z materjo in hčerjo.
Anica pa je bila najlepši vzor dobre dekle. Toda veličasten je bil sprevod Kristusov. S palmovimi vejicami v roki so pritekli otroci in kazali otroško najivno svojo radost. Za temi je prišlo mnogobrojno ljudstvo s palmovimi vejicami in kitami cvetja ter navdušeno pozdravljalo svojega kralja. Petje v igri in med odmeri je bile prav lepo. Krasen je bil zlasti oni budi-stevski nape v. Dasi se bili težki pevski komadi, vendar so se prav precizno izvajali. Igrale so vse gdčne prav dobro ter z občutkom. Kostumi so bili prav lepi. Sce-nerija je bila tudi dobra. Po igri je dobilo 30 revnih učenk obleke, peciva in sadja. Kot sklepna točka pa je bila živa podoba: „ P r i d i t e k meni vsi". Res lep prizor. Dolžnost naša je, da gdčne javne pohvalimo in se jim zahvalimo. Pred vsem gre vsa čast gdč. vodnici za te, da je igro priredila, naučila petje in igro ter vse uredila. Čast pa tudi gdčnam pevkam in igralkam! V imenu starišev obdarovanih otrok se tukaj vsej kongregaciji javno zahvalimo. Big jim povrni stotero njihovo ljubezen. Končno še rečemo, da so gospodične lahko ponosne na ta večer. Pokarale so moč svojega dpha v igri, svoje blago srce pa pri obdarovanju učenk. Želimo jim, da tako z vedno gorečim svetim ognjem navdušenja, in z zna-čajnim in krščanskim življenjem razširjajo marijansko kraljestvo. — Pripomnja. Drama „Rešenik" je veličastna, prav ako bi se tudi drugod uprizorila. Samo vloge so težke, igrati se morajo z občutkom ter zahtevajo dobrih igralk. Tudi občinstvo mora biti tak«, da poime. kaj je svet« in resno.
lj Stražniku se uprl. Oton Širne, dela»tc v Liubljam je v Bevcevi gostilni na Poljanski cesti razgrajal Razbil je nekaj šip in poškodoval okvir steklenih duri. Ko ga je poklicani redar hotel aretovati, zo-perstavil se mu je s tem, da je z rokami in nogami krog sebe mabal, mu zvil levo roko in ga p« roki opraskal.
li Zavitek blaga vzela. Bivši Ranz ngerjev hlapec 22 let star Franc Ger-mevšek ter njegov bratranec enakega imena in priimka sta prišla zvečer na 14. januarja t. 1. na obisk k Ranzingerjevim hlapcem. — Mudila sta se tam do 10 ure zvečer in ker sta bila srednja vrata zaklenjena, skočila sta čez ograjo na zadnjem dvorišču v Neve ulice, seboj sta pa vzela zavitek blaga, katerega sta doma v Predovičevem hlevu med fržolevo slame skrila. Prvi je bil obsojen na dva meseca težke, drugi na šest tednov ječe.
lj Glavni nabor za ljubljansko mesto b« one 27, 28. in 30 aprila letos v „Mestnem domu".
lj Med prisiljenci. Ziutraj dne 27. no/embra m. 1. se je jezil 17 let stari prisiljenec Vladimir C a r e v i č nad svojim tovarišem C a h o ra , ker mu je ta med iz-prehajanjem nogo podstavil. Pobral je kamen ter ga vrgel za C^hom, a mesto njega je zadel drugega tovariša T e o d o r i j a , s katerim se je jel prepirati. Teodori je za-vpil, da je na desntm komolcu s kamnom udarjen, pri tem pa je izpustil Carevic, kakor priče trdi o. k*men na tla Obdolženec, ki je trdovratno dejanje tajil, je bil obsojen na 3 mesece težke ječe.
lj Nepoboljšljiv pekovski vajenec je 18 letni Jožtf Tomšič iz Javorja, o kateren smo že lansko leto poročali, da je parkrat opeharil svojega mojstra na ta način, da je skupiček, ki ga je dobil pri prodaji kruha po deželi, vtaknil v svoj žep in se k mojstru nič več vrnil. Vsled tega mu v Ljubtani ni bilo več obstanka in se je zatekel k pekovskomu mojstru g. Jakobu Cerarju v S ški, katerega je na isti način opeharil za 8 K. Včeraj popoldne ga je policija v mestu zasačila in ga je areto-vala.
lj Mera obsežnosti za predmete, ki se pošljejo s pošto po tarifu za tiskovine. Cesto se opazuje, da občinstvo še sedaj ni zadostno poučno, o določbi, glasom koje dimenzije tiskovin v nobeni smeri ne smejo presegati 45 cm, oziroma, če so zvite, 75 cm dolžine ia 10 cm v premer.
lj Kolizej prodan. Kolizej je kupil g. D e g e n g h i za 413.000 K ter bo ondi uredil skladišča.
lj V Gradec je odpotoval fral. Cha-v a n n e
lj Umrla je davkarjeva vdova gospa Katarina Kratochvvill rojena Staudacher.
lj Na oklicih je g. dr. G a b r i e 1 Hočevar z gdč. Josipino Kristan.
lj Tepež. V nedeljo zjutraj je v neki gostilni na Poljanah delavec I. Zupan po-padel lopato in udaril ž njo Fr Prijatelja po glavi tako močno, da ga je težko telesne pnškodoval
lj Pobegnil je iz blaznice na Studencu umoboltn l»an Dt-francesco. Ušel je gelogla". D francesco je zelo silovit.
lj Izgubljena je ena črna vojaška torbica z važnimi dokumenti. Najditelj naj jo odda na magistratu proti nagradi.
Razne stvari.
Najnovoj&e.
Z a r a d i p o n a r e j a n j a menic je bil obsojen na dveletno ječo nadporočnik Karol Zecha 46 pehotnega polka.
Velikanski požar na Četi n j a h. Dae 7. t. m. je začelo goreti v novem justičaem poslopju na Cetinjah Zgorela je justična palača in štiri sosedne hiše. Žar so videli daleč tostran avstrijske meje. Zgoreli so vsi akti in listine. Doslej še ni poročil, da bi bili ogenj udušili.
448 oseb umira lakote. Deset ribiških ladij, ki so šle na kite in imele na krovu 446 mož ia dve ženski, je na severnem koncu Alaske obkolil led. Izhoda ni nobenega. Najbrže bode vseh 449 oseb umrlo lakote, ker ni nobenega upanja na pomož.
M o r i i c a K 1 e i n sta se hotela ločiti. Mož morilke Kleinove je vložil tožb« za ločitev zakona, a sodišče je tožbo zavrnile, češ, da za ločitev toži lahko le oni del, ki ni ničesar kriv. Tu pa je Klein sam sokrivec svoje žene.
Operirali so te dni šefa generalnega štaba fem barona B e c k a na Dunaju Bolele s« ga oči in operacja se je docela posrečila.
Veliko vpokejenj se izvrši to spomlad na Ogrskem Vpokojeni bodo vsi uradniki in pomožni uradniki ter sluge, ki so odslužili 40letno službovanje ali pa so prestopili 60. leto.
N»ve toplice vsled potresa so nastale v Debri Vodi na Ogrskem. Čez tri tedne so čutili ponoči lahko potresno gibanje in nato se je pojavil vroč studenec.
Porotno sodišče v Miško 1 c z u je radi roparskega umora obsodilo na smrt na vešalih kmeta Jurija Mol-narja in Ivana Nagyja, ki sta dne 2 novembra 1905 zadavila v postelji 641etnega posestnika Rogaiyija v Mtzo Csatu.
Aretirali so v Pragi dre babici, ki sla storili 30 kaznjivih dejanj
Povodom štrajka ubitih sto ljudi. Med uslužbenci Oruro-želez-nice je izbruhnil resen štrajk. Povodom nekih nemirov, ki so bili v zvezi s štrajkom, je bilo glasom uradnega poročila sto oseb ubitih.
Zaliv je razrušila nevihta v
Galati.
Srečen pesnik. Na Dunaju je umrl tovarnar iz Brna Izidor Kuhn in svo jemu prijatelju pesniku Filipu Langmannu zapustil 50.000 kron denarja in ves svoj ostali imetek.
Zemlja generalov je Venezuela. V enem samem kraju v Cara boli je 409 generalov, 627 polkovnikov in 6000 ostalih častnikov, drugih vojakov je pa samo 10 000.
Velika povodenj v Braziliji. Parabyba je prestopila ter je preplavila nižji del mesta Campos v državi Rio. Na mnogih točkah je bila voda 4 metre visoka. Provzročena škoda je ogromna. Neprestano deževje povišuje nesrečo. Zveze so pretrgane.
Pesek je deževal v Palermi. Pesek je skoro gotovo iz Sahare. Občinstvo Se je silno prestrašilo.
Kraljevsko strašilo. „BeIe žene* so zapustile repettoar Kraljevskih tragedij, zato pa so se javili v Kristjaniji novi strahovi. O teb piše sicer zelo reten list z dne 18 novembra sledeče: V kazinski dvorani se je zbralo okrog poldne zelo mnogo častniksv, ki so čakali na prihod kraljevske dvojice. In med tem, ko je vse nestrpno čakalo, kdaj bo počil prvi top, ki ima nalog javiti prihod oklopnjače „Heimdall", za-čulo se je po dvorani posebno šepetanje in šumenje. Ia predno so se mogli navzoči ogledati, je psd a s silnim ropotom slika kronanja kralja O-ikarja s stene na tla. slika je ostala nepoškodovana, samo krona na vrhu zlatega okvirja se je razletela na sto kosov. Prisotne je prevzel strah, ki pa je minil, ko se je pričelo slavlje ob prihodu novega kralja in kraljice. Nekaj dni pozneje je bila ista druščina na svečanosti, ki jo je priredil prejšnji ministrski predsednik Hagazup. Po korih so govorili o omenjenem čudnem slučaju, i neki novinar je ironično dostavil, da bi bilo treba kazinske stene popraviti. Nato so se razvile šale, a naenkrat se je zakotalil po tleh steber, na katerem je stal doprsen kip Oskarja II. v naravni velikosti in kip sam je padel na tla. K temu so priklopih še dogodek, da je odnesla nevihta streho na vzhodnem delu kraljevega dvora, kjer je najrajše bival Oskar II in tako imajo „mala omina" v množici.
Ladja zadela ob podmorsko mino. Paiobrud „S Ivia', last »Hamburg Amerika linije*, ki je peljal ruske čete iz Vladivostoka, je zadel ob podmorsko mino, pričel toniti, a 4e srečno prišel nazaj * Vladivostok Življenje je zgubil samo kuhar in parobrod ni tako hudo poškodovan, ker je bil za vsak slučaj dobro zavarovan.
Prebivalstvo Frusije. Beroiin-ska .Statist. Corresp." javlja : Po zadnjem
ljulskem štetju od t. decembra 1905. leta je Prusija imela 37 237 762 duš. Dne 1. decembra 1900 jih je imela le 34,472 409. Prebivalstvo se je pomnožilo za 813%, oziroma 1-57% na leto.
Telefonska m brzolaona poročile.
Dunaj, 12. febr. V današnji seji pride v razpravo nujni predlog Vsenemcev o dogodkih pri Stritarjevi slavnosti. Gautsch bo v današoji seji odgovarjal na nemške interpelacijo v zadevi ogrske krize. Stavljen bo predlog, naj se e tem otvori debata. Ce bo predlog sprejet, se debata vrši še le po drugem branju pr dloge o vojaških novincih, Drugo branje te predloge se vrši jutri in v torek.
Dunaj, 12. febr. Govori se, da be v ponedeljek 19. t. m. popoludne posebna seja, v kateri vlada predloži volivno reformo.
Dunaj, 12 fdbr. Srbski poslanik Vuid je odpotoval v Belgrad. To se spravlja v zvezo, da se pripravlja sporazumljenje.
Praga, 12. febr. Pri današnjem občnem zboru meščanske posojilnice se je znani veletržec R a š i n, ko je govoril z nekaterimi gospodi, nakrat mrtev zgrudil. Zadela ga je kap.
Praga, 12. februarja. Vzrok resigna-cije dr. Srba, je njegovo zdravstvene stanje, ki je posebno trpelo vsled naporov zadnjih dni. Zdravniki so mu svetovali, naj se odide zdravit na jug.
Budimpešta, 12. febr. Učiteljiščniki III letnika v Baji stavkajo, ker niso zadovoljni z nekim učiteljem. Stavkujoči so se odpeljali v Budimpešto, da se pritožijo pri naučnem ministru.
Rakek, 12. febr. V poslopje g. Lu-devika Sevarja so ponoči vlomili tatje. Odnesli so smodk v vrednosti 900 K.
Trst, 12. febr. Shod stavkujočih delavcev je »klenil nadaljevati stavko.
IMurau, 12. febr. Ritmojstra Brau nerja, katerega je podsula lavina, so včeraj mrtvega našli pod snegom.
Berolin, 12. f-br. Od tu izganjajo Ruse. Med njimi so tudi taki, ki stanujejo že leta v Berolinu.
Berolin, 12. februarja. „Vossische Zeitung" prinaša nova odkritja o novih oboroževanjih Črne gore in tozadevne laške pomoči.
Rim, 12. febr. Včeraj ob 3. uri 45 m je bil v G a t a n z a r u 8 sekund trajajoč močan potres, ki je povzročil veliko škode. V Nikastvu je porušeno več sten. V M o n t e -1 e o n e so čutili potres ob 3 uri 55 minut. Trajal je 4 sekunde. Prebivalstvo je zapustilo tu hiše. Prebivalstvo je zelo prestrašeno.
Varšava, 12. febr. Nekdo je vrgel bombo v štiri orožnike, ki so težko ranjeni. Okna sosednih hiš so razbita.
Moskva, 12. februarja. Tukajšnji Nemci so si osnovali svojo zvezo, da ob volitvah v dumo varujejo svoje pravice. Priklopih so se narodno-liberalni stranki, ki je nemške zahteve že pripoznala. Nemški program je : Jezikovna, verska in zborovalna prostost, bramba kulturnih Aemških interesov in prava nemških kolonistov.
Zelodeo prebavlja in čisti.
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag nsi ja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča li-bko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—6) a
Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči unetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bt ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431 D b 7-4
Kupujte
narodni i^oiei^!

SLOVENEC"
= se prodaja =
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Brtgu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj žar Ivan, Sv. Martina cesta ; Hotel „Union'4.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
V	Celju: Marija Miklavc, „Nar. dom".
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
Črni vrh: Dominik Rudolf
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schvvarz, Šol. ulice 2 in Ma-riia Rauniak na kolodvoru. Pet Krebelj.
V	Hrenovkah: otefan Dužnik, trgovec
Na Hrušicl pri Jesenicah : Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javorniku: Leopold Zorč, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec.
Na Jesenicah: Adela Baloh Da v. Tancar.
V	Kamniku: Fran Subelj, trgovec, 39.
V	Kranju: Karol Florian, knjigotržec. Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec,
V	trgovec
V	Litiji: Oroslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl, knjigo-tržmea.
Opatija: A Tomašič.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin S'are, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražlci: Marija Krnc v Kmet društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	škofjilokl: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Valenčič (kmetijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
V	Tržiču: M. B. Mally.
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, ko lodvor.
&&&& (gKgKgKg)
priporoča ramnrrttn«
vizitnice
po niiki cinl.
K*
Zahvala.
H Za vse obile dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo ter ob prerani smrti moje iskreno ljubljene, blage matere, gospe
Ane Jelenič
izrekam tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem gospodom deželne prisilne delavnice, gospodom gostilničarjem ter sploh vsem, ki so drago pokoj nico spremili k večnemu počitku ter nam kakorkoli lajšali bridke trenutke. Vodmat, 11. februarja 1906.
Jernej Jelenič z rodbino.
KM
K*
Tržna poročila
dne 10. februarja 1906.
Budimpešta. Pšenica za april K 1686 do K 16 88; rž za april K 13-74 do l3-".6; oves za april od K 14 88 do 14-90; koruza za maj K 13-84 do K 13-86
Pšenica: ponudbe zboljšane, povpraševanje dobro, tendenca dobra, vzdržana. Prodaja 30-000 meter-skih stotov, za nekoliko stotink višje. — Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo.
Dobro idoča
gostilna
četrt ure od Ljubljane, se odda takoj na račun zakonski dvojici, ki je zmožna in vajena voditi večje gostilniško podjetje.	290 3-3
Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca".
»rlospicn
želi vstopiti u kako pisarno ali
trafiko.
Ponudbe sprejme upravn. »Slovenca*.
Hiia
eno, oziroma dvonadstropna s stanovanji, velikimi delavnicami, skladišči in hlevom, z velikim dvoriščem in vrtom na zelo obljudeni cesti se takoj pod zelo ugodnimi pogoji in po nizki cem proda. Hiša primerna je za vsako obrt ali podjetje in ima veliko bodočnost in se dobro obrestuje. 292 3 — 3 j Natančna pojasnila daje iz prijaznosti A. Ša-rabon v Ljubljani, Zaloška cesta št. 1.
ms- Miod
323 6—1
trsouskl pomočnik
spreten prodajalec vešč slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti svojo dosedanjo službo mešane trgovine od 15.—20. sušca. Vprašanja na upravn. »Slovenca".
Služba organista
v Škocijanu pri Turjaku se odda.
Prosilci naj se oglase osebno. Drugo po dogovoru.
Cerkv. predstojnico v Škocijanu pri Turjaka
10. februarja 1906.
Jakob Mere, župnik.
322 2—1

Caproni,
emerit. višji duhovnik v Le-viko, spričuje, da proti njegovim želodčnim težkočam najbolje učinkuje (tudi odvajalno)
želodčna tinktura
G. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. I 6
I »
\
in enega
vajenca us
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Poundbe pod A. B.	319 10-1
310 3-1
Službo
cerktienego pomočnika
želi dobiti mladenič lepega vedenja, 19 let star, ki je že dobro vajen te službe. Najraje v Ljubljani. Naslov pove upravništvo.
ji Dr Demeter BlMs-Trsteniski	S
S strokovni zdravnik za notrauje bolezni in za bolezni v nosu wM.
in vratu	ST
ordinira tudi nadalje na Resljevi cesti 7	S
[I od 3.—5., ob nedeljah in praznikih od 11.—12.	\fA
317 1-1
(Stanuje Kongresni trg 15, I.)
Priloga 34« štev. ^Slovenca" dne 12« februarja 1906
Protestni shod dunajskih katoličanov.
Danes ted«n je zborovalo na Dunaju v ljudski dvorani 3000 katoličanov.
Krščanski Dunaj je zopet pokazal, da v Avstriji še niso godna tla za orgije besnih sovražnikov katoličanstva, kakor na Francoskem.
Predsednik katol. pol. društva za Nižje Avstrijsko, baron Vittinghoff-S c h e 11 naglašal, da nameravajo združeni sovražniki cerkve nove napade na krščansko ljudstvo pod vodstvom judovskega fra-masonstva, ki uporablja svojo svetovne moč, da uniči krščanstvo in Avstrije, je sklican shod. Vse takozvane „ svobodomiselne stranke" služijo loži. Skupaj so socialni demokratje, nemški nacionalci, liberalci, mali in veliki kapitalisti, judje, kratkovidni in slabi kristjani ter celo nekateri antisemitje. Pred enim letom so poizkusili ustanoviti frama-soni na Avstrijskem samostojno ložo, a ministrstvo ni dovolilo ustanovitve. A položaj se je izpremenil in framasoni bodo prisilili tudi vlado, da dovoli ustanovitev lože. Saj so dosegli priznanje ustanovitvi društva »Svobodna šola" in z gibanjem proti neraz-družljivosti zakona hočejo pokazati svojo meč. A katoličani ne smemo čakati, da nas brani vlada, braniti se moramo sami. Zadnji čas je, da odbijejo avstrijski katoličani skupni napad, ker če podleže katoličanstvo, podleže tudi Avstrija in tajne moči bedo povzročile tudi, da izgubi prestol naš cesar.
Predsednik osrednjega odbora avstrijskih katoličanov grof Trauttmans-d o r f je naglašal, da hoče povzročiti fra-masonstvo izpremembo drž. zakonika tako, da proglase zakonito razdružnost zakona. V boju za obrambo naših najsvetejših svetinj proti framasonskemu potopu bomo zmagali le v zaupanju v Boga po krepki, enotni organizaciji.
Poslanec dr. B a e c h 1 6 je naglašal potrebo skupnega nastopa vsega krščanskega prebivalstva proti nameravanemu napadu na katoličanstvo. — Nasprotnikom katoličanstvu ni za zboljšanje položaja ločenih, marveč le za to, da stopijo na tilnik sovraženemu krščanstvu, ki izjavlja, da je zakon po izreku Kristusovem nerazdružljiv. Ce omajajo temelj krščanskega zakona, pade krščanska družina, opora države. Zahtevati moramo soglasje zakonodaje v katoliški državi z nauki cerkve. V izbornem govoru je nato opisoval ravnatel Keme tter o protikatoliškem gibanju na Francoskem. Ves boj na Francoskem vodi loža, kar je dokazal z ložinimi sjisi. Tudi v Avstriji so organizirani framasoni po takozvanih frama-sooskih venčkih in po društvih z nedolžnimi imeni Avsrijske lože pripadajo simbolični veliki loži na Ogrskem. Ker vlada ni dovolila ustanoviti nameravanih lož v Avstriji, so sklenile avstrijske obmejne lože po intenzivnem protiklerikalnem boju prisiliti vlado, da prizna eficielno vpeljavo frama-soastva v Avstriji. Framasoni so zato ustanovili društvo »Svobodna šola". Judovski velekapitalisti so dali na razpolago velikanske vsote, socialni demokratje se vsi pristopili in tako omogočili precej močne krajevne skupine društva »Svobodna šola. Tudi bej proti neločljivosti katol. zakona je vpri-zorila loža. Govornik je naglašal, da stojimo avstrijski katoličani nenadoma v veliki ver < ski vojski.
Občinski svetnik Kunschak je ožigosal pojem svobode, ki je moral že tolikokrat zakrivati razne zgodovinske podlosti. Zakonita dovoljena razdružitev zakona bi odprla na sttžaj vrata prostituciji. Z§ glasovnicami v roki moramo ustanoviti državni zbor, ki bo preprečil vsak poizkus izvesti zakonito razdružnost zakona. Frama-sonstvu, zbornici in vladi zakličemo : »Roke proč od zakonske postavodaje ! Na predlog učitelja Vosbauerja so odobrili sledečo resolucijo :
I. Vsi zbrani tisoči katoliških mož odločno protestirajo proti avstrijskim prostozidarjem, ki hočejo uvesti v domovino usodo Franoije. Zlasti so nasprotni tako zvani prosti šoli in izpremembi zakona, ker je to — oboje jasno zatiranje katoliške vere. II. Pozivljejo se vsi avstrijski katoliki na boj preti pro-stozidarstvu in prosijo, naj ne odjenjajo, dokler ne bo sovražnik z božjo pomočjo docela poražen. Da bi bil pa ta boj tem uspešnejši, naj se vsi katoliki organizirajo po centralni organizaciji, ki je bila začrtana na V. katoliškem shodu. III. Zahteva se od vlade odstranjenje vseh uradnikov, ki so privrženci revolucionarnih strank, da ne bi tako trpelo zaupanje katoliškega ljudstva do takih oblasti. IV. Zbrani katoliški možje prosijo vse poslance in vse take, ki nače-lujejo raznim zvezam in zadrugam, da bi se potegovali edino za katoliško stvar. Vse katoliško stanovništvo Avstrije naj čuva svoje pravice in pri volitvah eddaja svoje glasove samo takim ljudem, ki se izrecno zavežejo, da se bodo za pravicc katolikov vedno za-
Vicaiali in se protivili z vso silo prostozi-darstvu. — Po živahnem zaključnem govoru predsednika barona Vittinghoff-Schella se je shed zaključil.
Književnost In umetnost.
* Slovensko gledališče. Igro-kaz v treh dejanjih „Mali lord" Mrs. Hod-gsona Burnetta ni kdove kako posebno delo literarne vrednosti; tudi sujet ni ravno nov, saj povesti in opise te vrste smo že prevečkrat čitali. To dramatično delo pa ima prednost pred drugimi v tem, da je jako zanimivo vsled nazorov in običajev, ki kažejo mogočen kontrast med onimi »starega" in »novega" sveta. Ponos navadnega Američana ni manjši od onega ponosnega angleškega lorda; razlika je le ta, da Američan v svoji prostodušnosti ne klone in premaga tudi nazore ia srce trdega aristokrata.
Bogati angleški lord — grof Dorincourt — je imel tri sine, a je izgubil vse tri, ker jih je pregnal vsled svojega visokega aristokratskega mišljenja. Najmlajši sin je bil kapitan Errol, o katerem ni hotel ničesar čuti, ker je vzel v zakon preprosto Američanko, ki mu je rodila sina edinca Cedrica. Oče mu je kmalu umrl, in mati ga je vzgajala sama ter hotela iz njega ustvariti poštenega in krepostnega meščana. O preteklosti očetovi mu ni ničesar pripovedovala. Medtem izgubi mati po nesreči in krivdi drugega še ono malo dedščino, ki ji je ostala za soprogom. V istem času pa dospe v New York odvetnik grofa Dorincourta, ki nima nobenega potomca več, nego je to edinole mali Cedric Errol, po katerega je poslal grof Dorincourt, da mu postani naslednik v plemstvu in bogatstvu, a le pod tem pogojem, da bo živel ločen od svoje matere. Ta s krvavečim srcem, v skrbi za blagor svojega sina, v to privoli. Stari grof Dorincourt je ponosen aristokrat brez srca in čuta, toda mali Cedric v kratkem času svojega bivanja tako vpliva nanj, da postane najblažji človek Cesar še nikdar ni občutil niti do svojih lastnih otrok, to občuti stari grof Dorincourt sedaj: ljubiti začne Cedrica take, da ne bi mogel brez njega živeti. Srce mu krvavi, ko ga hoče pustolovka Mina prevariti, da ima z njegovim drugim sinom otroka, ki ima pred Cedricom pravico do nasledstva. Ko se pojasni to sle-parstvo, je stari grof presrečen ter da pozvati mater Cedricovo, da se z njo sprijazni in .Mali lord" postane srečen bogataš in plemenitaš v objemu svoje matere in sedaj presrečnega deda. — S to predstavo smo bili prav zadovoljni. Saj le ni tako prazna, kot marsikatere igre, katere bi najraje poslali v Ameriko. Marsikateri prizori so posameznike celo do solz ganili.
»Malega lorda" igrala je ga. K r e i -s o v a z vso prirojeno najivnostjo, tako da si boljše nismo mogli želeti. Umela je izra žati gorko ljubezen 12letnega dečka do svoje matere s tistim nežnim čutom, ki Je potreben, da se doseže popoln efekt. Živahen temperament združen z odkrito prosto-dušnostjo je zlasti pokazala v nastopih s starim grotom; v teh prizorih je bila naravnost izborna.
Starega grofa Dorincourta je igral g. Dobrovolny popolnoma korektno in distingvirano.
Gdč. S p u r n a je zlasti ugajala v prizoru, ko stopi prvič pred očeta svojega umrlega soproga; njen nastop je prav itn-poniral. Pohvalimo g. Verovška, ki je ustvaril prav dober tip pristnega Američana, ki ne mere trpeti grofov. Tudi ostalih dam in gospodov ne smemo pozabiti, med temi ge. Danilove, gdč. K e č e v a r -jeve ter g. Dragutinoviča. Nekatere je sicer malo zapuščal spomin, pa to je pri nas že obligatno; tudi graja ne pomaga več, Suflerka ima veliko odgovornost, zato naj pazi, da ne bo dajala poleg drugega še prezgodaj znamenja, naj zavesa pade. Slog prevoda gospe M. G. je gladek in lep.
* »Balkanska vila«. F. S. Vil-har je napisal pod tem naslovom zbirko fantazij na temelju hrvaških, slovenskih, srbskih in bolgarskih pesmi. Pisane so za moške in ženske zbore, a so tudi za sam gla-sovir zelo primerne. Ztagatelj se obrača do vseh Jugoslovanov in tako tudi do Slovencev, da bi se oglasilo med njimi kelikor mogoče veliko naročnikov že v naprej in mu blagovolilo to sporočiti v Zagreb. Prvi zvezek tega dela izide to spomlad.
Štajerske neslce.
š Slov. katol. akad. društvo »Zarja" v Gradcu ima svoj V. redni občnizbordne 14. t. m. »Pri zeleni Štajerski" z običajnim sporedom.
š O samoumoru domobranoa se poroča, da je gnala sicer dobrega in vestnega vojaka B r a č i č a v smrt — nesrečna ljubezen. To je v kratkem času že tretji B r a č i č, ki se je kot vojak usmrtil sam ali pa dezertirai.
š Umrla je v Celju profesorjeva vdova Agata H 1 u s c h t s c h i k , stara 73 let.
Koroške novice.
k Tinje. Pogreb mil. gosp. prošta An t. Trobeš-a, dne 5. t. m dopoldne je bil kljub jako neugodnemu vremenu veličasten. Došlo je precej ljudstva in 20 duhovnih sobratov, med njimi mil. prošta iz sp. Dravograda, g. Cv. Izop, in iz Doberle-vasi g. M. Randl, dekan S. Čemer s celim kapiteljnom velikovškim in kapiteljski dekan iz Gospesvete, kateri je izvrševal mrtvaške funkcije. Vdeležil se je pogreba tudi velikovški c. kr. okrajni glavar Klebel. Ob grobu je govoril rajnemu St. Bayer, župnik iz Grabštanja, ter hvalil rajnega po-božnost, ponižnost, kakor zlasti njegovo marljivost in delavnost v dušnem pastir-stvu; povdarjal je tudi njegovo ljubezen do slovenskega materinega jezika, katerega ravno Tinjčanje tako malo ljubijo. Bil je rajni nad vse prijazen in darežljiv zlasti za cerkvene in dobrodelne namene. Skoro res svoj zaslužek je porabil v to. Umrl je v svojem 66. letu. Prošt v Tinjah je bil ravno 3 leta. Bil je ob enem tudi dekan tinjske dekanije, vitez reda božjega groba in tit. kn. šf. kons. svetnik. N. p. v m.!
k Velikovec. Velikovški .slovenski klub" priredi dne 18. t. m. ob 4. pop. predpustno veselico. Na sporedu je petje (pevsko društvo »Gorotan"), tamburanje (.Bisernica" iz Celovca), igra: „Doktor Hribar" ia srečolov. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
k Velikovec. Predrznost nemškc-he lovskih učiteljev postaja vodno večja. Znani odpadnik Bohrer, učitelj na mestni ljudski šoli, je predlagal v zadnji mesečni konferenci, naj bi se odpravila molitev pred juho, katero dobivajo otroci opoldne. Seveda je bil njegov predlog pokopan. Odpadnik se nima v katoliške reči nič vtikati !
k Radeokijev veteran je umrl v Trbižu. Bil je to 801etni Jurij T r i n k , ki se je udeležil pod Radeckijem več velikih bitk, cestnega boja v Milanu, ki je branil Rim ter zasledoval glasovite Gari-baldijeve tolpe. Pogreb je bil 6. t. m. — Rodbina Trinkov je na Koroškem ena najstarejših. Ze 1. 1618 pod cesarjem Matijem Ferdinandom III. je bila odlikovana.
k Požar je nastal 6. t. m. ponoči pri posestniku P e č n i k u v Djekšah. Gospodar in sin sta bila ravno na neki svatbi. Zgorelo je 70 ovac in dva konja; nadalje krma, žito in orodje. K sreči ni bilo vetra.
k Izseljevanje y Ziljski dolini silne narašča. Vedno več jih gte v Ameriko. Doma pa propadajo posestva.
k »Freie Stimmen« poročajo, da je k „Siidmarki" pristopilo sedaj tudi več alovencev. Imejte poturice 1
k Koroška nravstvena policija je silno modra in goreča za nrav-nostno življenje. Pred vsem gleda na dobro nravnost pri Slovencih. Evo dokazov! V Gezdanjah je hotelo prirediti »slov. kat. izobraževalno društvo" igrokaz »Betlehemski pastirci". Nemški kritikastri so pa dejali, da igra p« vsebini in po obliki ne odgo varja okusu (!) in dobrim navadam. Zato je bila igra prepovedana. Ista osoda je doletela igri „Ne kliči vraga!" in .Dobro do-šli, kdaj pojdete domov". Ti igri bi se bili imeli igrati 21. jan. v Podravljah, a jih je nravstvena policija prepovedala. — Slovenci smo res srečni, ko nas tako branijo naši Nemci pred »pohujšanjem". Ko bi le tudi nase tako pazili! — V zadnjič priob-čenem uradnem izkazilu za 1. 1905. je posebno veliko nravstvenih deliktov i« to večinoma iz penemčenega dela Koroške. Tu pometajte, šerne!
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Pazite na otroke! Zakonska Kunavar nista pazila na svojega otroka, ki je prišel pod voz in vsled poškodb umrl. Obsojena sta bila zato vsak na pet dni ostrega zapora. — Zaradi pretepa v Zgornji Košani je obsojen Andrej Likon na šest tednov in Miha Požar na en teden zapora. — Ker se je hotel umakniti vojaščini in pobegniti v Ameriko bo zaprt Janez Sodja 14 dni in plačal 10 K denarne globe.
Katol. bukvarna v Ljubljaii
priporoča	275 5—3
postne pesmi
ra metan zbor in orgije zložil P. Hugolin Sattner ord. ff. Min. — Cena parti-( turi po pošti K 1*60, partitura in glasovi po I poŠti K 3-20, vsak posamezen glas 40 vin.
Darovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do
31. januarja 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo .Slovenec" 73 K 74 h; upravništvo .Slovenski Narod" 63 K; upravništvo .Naša moč" 10 K 20 h; upravništvo .Soča" I K 58 h; upravništvo .Domovina" 2 K 88 h. Podružnice: Moška v Gorici 20 K, v Tržiču 50 K, moška v Ribnici 15 K, moška šentpetrska v Ljubljani 122 K, Velikovec in okolica 18 K, ženska v Sežani 174 K; v Ptuju, nabrano v .Narodnem Domu" v Ptuju povodom obhajanja 60 letnice g. prof. Zelenik 18 K, ženska pri sv. Benediktu v Slov. Goricah 120 K, izvenakademična v Gradcu 60 K, v Škocjanu na Koroškem 56 K 74 h, moška št. jakobsko-trnovska v Ljubljani 2 K; v Brežicah 233 K 75 h; na Vranskem 63 K; ženska za Sv. Lovrenc in okolico 115 K 72 h; ženska v Ajdovščini 82 K 20 h; v Konjicah 53 K. Občine: Devica Marija v Polji 13 K, Slaptinci pri sv. Juriju na Ščavnici 4 K, Litija 20 K; okolica celjska 50 K, Komen 10 K- Posojilnice: V Loškem Potoku 20 K, v Bovcu 20 K. Mohorjani: V Dolu na Štajerskem 8 K 20 h; na Dunaju 2 K; pri sv. Miklavžu 5 K; v Rojanu pri Trstu 25 K; v Barkovljah pri Trstu 15 K, pri sv. Juriju ob južni žel. 11 K, v Trstu 101 K, Št. Lovrenški 4 K 28 h, v Mengšu 8 K 80 h, v Mirnu na Goriškem 4 K 40 h; v Kojskem na Primorskem 2 K. Tvrdka Anton Krisper kot prispevek od družbinega mila za leto 1905 400 K, tvrdka Adolf & Alexander Jacobi na Dunaju kot prispevek od družbinih svalčičnih pa-pirčkovih ovitkov 200 K; Ureš Krsnik kot prispevek od družbinega šampanjca 32 K; Ivan Jebačin kot prispevek od družb, kave 482 K 66 h. Razni: Fran Kadilnik v Ljubljani ob svoji osemdesetletnici 300 K; nek? j kranjskih dijakov 2K, ravnatelj Rajko Samsa v Ljubljani ob praznovanju 7o letnice 50 K. Marija Pahernik v Vuhredu mesto venca na krsto g. Makso Tončiča v Šmarjah 10 K; Anton Nemec, župnik v Kokri novoletni dar 1 K, Anton Stacul v Ljubljani 5 K, Josip Tušak jun. iz sv. Autona v Slov. Goricah imenom družbe Lovrenčanov, Andra-ževčanov in Antončanov ob priliki pogreba g. Roba pri sv. Andražu 2 K 10 h; osobje tvrdke Souvaa ob priliki odhodnice svojega dolgoletnega kolege g. Frana Kadilnika, staroste Planincev 12 K; Anton Gnus, nadučitelj v Dolu na Štajerskem v veseli družbi nabrane 3 K 30 h; M. Zemljič v Črešnjevcih kot dar deklet pri podučnih shodih v dekl. zvezi bralnega društva sv. Peter pri Radgoni 3 K; Ivan Lipold iz Mozirja nabral pri poroki gdč. Ane Lipold z g. dr. Josipom Goričarjem pod geslom: .Vse za narod ' 20 K, župnik Iv. Sakser 4 K, kurat Franc Stary 10 K; Simon Treu 2 K, I. V. za brošuro .Slov. nemška meja 1 K; prof. Rajko Perušek v Ljubljani novoletni dar 10 K, dr. Konrad Janežič novoletni dar 3 K 80 h; Fran Praprotnik nadučitel) v Mozirju 12 K 40 h; vesela družba na poroki g. Ant. Perat z gdč. Franjo Laharnar v Grahovem 11 K 15 h. Prejete obresti 78 K 34 h. Za prodane šolske knjige 595 K 60 h; za narodni kolek 105 K; za mladinske spise 3 K 30 h; za 952 družbinih koledarjev 1595 K 64 h.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Proseč in zahvaljnjoč namestni tajnik.
Borzna poročila.
Ljubljanska vKreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurel dunajske borze 10. februarja 1906.
Zalotbenl papirji.	Denar	Blago
4•/, majeva renta......	100-25	10036
4*/, srebrna renta.....	100 —	100-20
4*/. avstrijska kronska renta .	10015	100-35
4'/, , zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska » ...	118-25	118-46
	95*0	96-—
4 •/. .zlata ....	114-35	114-55
4*/. posojilo dežele Kranjske .	99 50	101---
4,/»7, posojila mesta Spljet . .	100-65	101-65
4 V/. . » Zader . .	100 —	
4'/i*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100-75	101-70
4*/, češka dež. banka k. o. . .	100 —	10015
4"/, . , , ž. o. . . 41/,*/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/,7. pešt. kom. k. o. z lo4/, pr.	100-15	100-25
	100-30	101-30
	106*70	107-70
41!,*/, zast. pisma Innerst. hr. .	100 50	101-60
4 V/. » i ogr. cen. dež. hr.	100 —	100-90
41/«*/. » » » bip. banke.	100-—	100-90
4V,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	99-50	10050
4 V/, obl. češke ind. banko . .	100-50	101-50
4*/. prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
4*/, prior. dol. žel......	99-60	100-—
3'/. . juž. žel. kup. VI, ■ ■	316-75	318-76
^Itl, avstr. pos. za žel. p. o.	100-75	101-76
SraSka.		
Srečke od 1.1860'/,.....	197-	199—
, » , 1864 ......	289-50	291-50
	160 60	162 50
,, zem. kreditne I. emisije .	296 50	306-60
II.	298 fO	308-50
, ogr. hip. banke ....	263 —	271 50
„ srbske i frs. 100 - . .	100-	109-—
„ turške .......	149 20	15020
Basilika srečke . . .	25-50	27 50
Kreditne , ...	476 —	487-—
Inomoško , ...	79-	86—
Krakovske , ...	92 —	99—
Ljubljanske „ ...	61 —	68.-
Avstr. rud. križa , ...	62-	54—
Ogr.......	33-40	35-30
Rudolfove , ...	67 —	63-
Salcburške , ...	72*-	78-50
Dunajske kom.....	630-—	642' —
D alnl oa.		
Južne železnice.......	127 60	128-60
Državne železnice......	666 —	667 -
Avstr. ogrske bančne delnice	1631-	1641 —
Avstr. kreditne banke ....	670 25	671 25
Ogrske . ..... Zivnostenske .....	787 25	788 25
	246-—	247-25
Premogokop v Mostu (Brllx) .	658-	660—
Alpinske montan......	533-25	534-25
Praške žel. indr. družbe . . .	2639-—	2649—
Rima-Murinyi.......	533 75	534-75
Trbovljsko premog, družbo . .	275—	279 -
Avstr. orožne tovr. družbo . .	566—	573—
Češke sladkorne družbo . . .	158--	162*—
Vala ta.		
C. kr. cekin........	11-36	11*39
20 franki.........	1908	19*11
	23-48	23*66
	23-96	24*04
	117-90	11760
	96-50	96-70
	251 —	252*—
	4M	6.-

Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —"40.
IIL Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi, — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K 1-05.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — VojniSka republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K --40.
Vili. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurili, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2-2o.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K I40, vezano K 2-20.
III.	Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i'40, vezano K rao.
IV.	Tihotapec. — Grad Rojinje. — KloSterski žolnir.
—	Dva brata. K 1-40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški vilpet. — Sin kmetskega cesarja. — I.ipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K i'4o, vezano K 2'20.
VL. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenji političnega agitatorja. K 1*40, vezano K 2-30.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K I'40, vezano K 2'20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiS. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K r4o, vezano K 3'20.
XI. Tugomer. — „Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K 2-2o.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Vsak zvezek K —"50; dobč se Se zvezki: rv. (Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Žgači hlebec. Zviti I.ipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne Slapke.)
V. (Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd leSnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. Beračica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.) IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srcc pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.)
X.	(Zadnji nasmehljaj. Zadnji Šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapce. I.jubo doma. Dobro zdravilo. Francin: In vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. AtoSki menih.
XI.	(Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z doorim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Kr(ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —70. Kr{ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Let-
nik 1894 do 1903, vezan po K 3'3o. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70.
„ 1904 K 4-30. , Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kr(ič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 1-15. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 21-42. Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K --95).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —-65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaSkih gora. K —'45,
vezano K —'65. tV. Praški judek. Povest K —'45, vuaio K —'65. Smida Krištofa — spisi.
L zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobčck. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. IL. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat, (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek In hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v, trdo K t'10.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V.	Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v, trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K 1—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. I.udovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin,, vez. 90 via.
Igrokazi:
■FVnfgar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1*50.
Jurčič — Govekar, Rokovnjaži. Narodna igra v petih dejanjih. BroS. K —'90.
Zbirka ljudskih Iger. Vsak snopič K — -90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. I.urška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra R petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje
povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 3-2o, vezano K 3" 10.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —"90.
MeHto. Ob tihih večerih. K 370.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —'80.
Sienkiewic{, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic{, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic{, Rodbina Polancških. Roman. 3 zvezki K io'3o.
SicnkiewicZ ognjem In mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih X 6-8o.
Sienkiewic{, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K y$o, vezano K 7-6o.
Sienkiemic^, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5'10.
Sieukiewic{, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10.
Stoivc-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1*50.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserrc, Lurška Mati Božja.^ K 1-45.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —'75, kartonirano K --95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K s'35, vezano K 5" 3 5.
Vrhovnik, Sv. Ahae^ s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedinek, Solnce In senca. Povest. K —-40.
Bre{ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K l^o.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonlca koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hojfmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hojfmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —"90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K t'30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K 1-50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1*30, trdo vezano K t'5o.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K 1-35.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sienkieuiici-Miklavec, Za kruhom. Povest K —-40. Tomšič, Peter Rokodelčlč. K —-50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70. Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —-40. Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K i'30, vezano K i-5o.
Poezija:
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*3 5.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 3-13, vezan K 3-13.
» »	n „ 3 33-
Isto	III. „ vezan K 4'l3.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1*15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K r6o, vezano K a^j. Zupančič, Plsanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska nn Turškem od leta 1875 t'° kon^« 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S I7 podobami. K l-6o. \(ajar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2'3o. Slaier, Učne slike iz zemljeplsja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l"6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 370. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan, K —70. Perne, Trstenik, Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. Bleiweis - Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleiivcis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K 1 • 10, vezano K i'30. Funtek, Obrtno splsje. K r4o.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'2 5, vezano K 3'8j.
Kneipp-l\>dgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1 '50. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — "65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 3000.
K 1'40, trdo' vezano K roo. Prcmru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2'20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K t-8o. Schtveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'90, vezano K 4 40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K i'6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K ri5-
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogl. — Lažnjivi Kljukcc. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildcgarda. — Naselnikovft hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev : Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.