ELEKTRO ÜIARIBDR infotok december 2014, letnik XIII, številka 50 Interni informacijski list podjetja Elektro Maribor, podjetja za distribucijo elektriène energije, d.d. Novost - mobilni merilni laboratorij Polni certifikat Družini prijazno podjetje Letne igre EDS - prepričljiva zmaga naših monterjev VSEBINA 04 ZGODILO SE... 04 Elektro Maribor je posodobil klicni center 05 Elektro Maribor predstavlja novost - mobilni merilni laboratorij 06 Izšla je publikacija »Moč in energija v omrežju Elektro Maribor v obdobju 1980-2013« 07 Elektro Maribor prejel certifikat bonitetne odličnosti 07 Energija plus d.o.o. zmagala na dražbi Zveze potrošnikov Slovenije z najugodnejšo ponudbo cene zemeljskega plina 21 Elektro Maribor ponovno namenil sredstva za pomoč družinam, posameznikom in otrokom 22 Elektro Maribor sredstva za darila in čestitke poslovnim partnerjem namenja dobrodelnim organizacijam v Prekmurju 08 INVESTICIJE 08 Elektro Maribor za zanesljivejše napajanje uporabnikov omrežja 13 IZ STROKE 13 Elektro Maribor predstavil inovativni primer dobre prakse: SPTE kot rezervno napajanje DCV 14 Elektro Maribor - doseganje poslovne odličnosti po modelu EFQM 31 Elektro Maribor na Evropskem tednu mobilnosti 15 POSLOVANJE V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 2014 16 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU 16 V Elektru Maribor skrbimo za varno delo zaposlenih tudi z ustreznimi usposabljanji 18 JUBILEJI ELEKTRIFIKACIJE 23 DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE 28 INTERVJU Z ANDREJEM RUSOM 32 DOBRO JE VEDETI 32 Novosti, ki jih prinaša nov Zakon o izvršbi in zavarovanju 42 Predstavitev Elektrotehniškega društva Maribor 34 NAJ ZAPOSLENI 40 SINDIKAT 40 Novodobna družba je neusmiljena, nehumana in predvsem dobičkonosno usmerjena 43 SPORT Odhodi od 16.3.2014 do 15.11.2014 Primek in ime Delovno mesto Lokacija Razlog odhoda Grnjak Alen monter SE Ljutomer odpoved POZ Soršak Peter sam. projektant Uprava sporazum. pren. Cimprič Matjaž sam. monter OE Ptuj sporazum. pren. Kučan Niko monter OE Mur. Sobota POZ za dol. čas Škraban Marjeta knjigovodja OE Mur. Sobota upokojitev Majer Jožef pom. Delavec SE Maribor sporazum. pren. Šnofl Tamara vodja pravnega odd. Uprava POZ za dol. čas Prihodi od 16.3.2014 do 15.11.2014 Primek in ime Delovno mesto Lokacija Hebar Jožef monter OE Slov. Bistrica Vorih Goran monter OE Slov. Bistrica Grag Renato monter OE Mur. Sobota Komauer Edvard monter OE M z O Korošec Matjaž monter OE Ptuj Emeršič Robert monter OE Ptuj Jagarinec Peter monter OE Ptuj Krčar Sašo monter OE Ptuj Novak Gabrijela knjgovodja OE Mur. Sobota Flegar Leon sam. kovinar SE Maribor Zver Marko monter OE Mur. Sobota V tem obdobju smo tudi zaposlili še 90 projektnih delavcev. Odgovorna urednica: Mihaela Šnuderl Uredniški odbor: Marko Bračič, Simona Vauhnik, Milena Rajh, Dragan Radulović, Marjan Orešič, Matjaž Marko, Boštjan Rous, Jurij Tretjak, Zvonko Mezga, Darja Lapov, David Gril, Tatjana Vogrinec Burgar, Jure Brunec, Miro Pečovnik, Jože Roškar, Bernarda Kos, Karin Zagomilšek, Irena Podgrajšek, Andrej Rus, Franjo Lavrenčič (predstavnik upokojencev), Maja Ul Golob (predstavnica družbe Oven d.o.o.) in Mateja Supanič (predstavnica Energije Plus d.o.o.). Produkcija: Aritmija d.o.o. Oblikovna zasnova: Zadrga Avtor naslovne fotografije: Mihaela Šnuderl december 2014, Letnik XIII, številka 50 ELEKTRO mARIBÜRdxJ. UVODNIK Čas, ko se ozremo nazaj in pogledamo naprej ... Spoštovani bralci našega internega časopisa Infotok! Ko se ozremo nazaj, so letošnje leto zaznamovali številni dogodki. Komaj smo dobro zakorakali v leto 2014, že smo bili priča neverjetnim razsežnostim februarskega žledu, nato pa so sledili številni vremenski pojavi, ki so, roko na srce, vedno pogostejši, nič kaj prijazni in ne prizanašajo niti našemu omrežju. Ekipe sodelavcev so vse leto z ogromno energije in z vso zavzetostjo sanirale omrežje. Sledila je priprava rebalansa, saj je bilo treba sanirano omrežje tudi ustrezno financirati. V marcu je začel veljati tudi nov energetski zakon EZ-1. V začetku aprila smo na Grajskem trgu praznovali 131 let, odkar je v Mariboru in na Slovenskem zasvetila prva žarnica. Na junijskih volitvah smo dobili nove predstavnike sveta delavcev. Intervju s predsednikom sveta delavcev Andrejem Rusom si lahko preberete v nadaljevanju. V sredini leta, natančneje 15. julija, smo se spomnili jubilejev elektrifikacije, ki smo jih s hčerinskima družbama Energija plus in Oven zaznamovali v svečani Rotovški dvorani. Ob tem je družba Elektro Maribor prenovila razsvetljavo v omenjeni dvorani in izdala zbornik. Kot boste zasledili v nadaljevanju, je bil letos obnovljen precejšen del našega omrežja, številne daljnovode je nadomestila prijaznejša, podzemna izvedba v obliki kablovodov, ki je mnogo manj podvržena zunanjim vplivom. V novembru je bilo v uporabo predano novo kombinirano vozilo merilnega laboratorija, ki je velika pridobitev za merilni laboratorij, ki bo svojo dejavnost v prihodnje opravljal tudi na terenu, neposredno pri uporabniku. Trud številnih zaposlenih v merilnem laboratoriju se je obrestoval in težko pričakovano kombinirano vozilo je bilo predano v uporabo. Zdaj smo že krepko zakorakali v praznični december, ki je čas druženja, veselja in obdarovanja. Seveda je to tudi čas, ki se ga najbolj razveselijo najmlajši, ki v decembru z veseljem pričakujejo obisk treh dobrih mož. Želim vam, da december zažari v prazničnih lučeh za vse vas. Ob koncu leta se radi ozremo nazaj, na pretekle dogodke in pogledamo naprej. Vsem vam želim obilo lepega v prazničnih dneh in vse dobro v letu 2015! Prijetno branje vam želim. Mihaela Šnuderl, odgovorna urednica ELEKTRO dlARIBOR Energija zamei Besedilo: Karin Zagomilšek L ZGODILO SE JE ... V Elektro Maribor je posodobil klicni center V Elektru Maribor d.d. smo v avgustu uspešno dosegli nov mejnik pri komunikaciji z uporabniki omrežja: prešli smo na nov klicni center. V družbi Elektro Maribor smo se že pred časom odločili, da bomo posodobili telefonsko opremo. Zaradi zamenjave telefonske hišne centrale je bilo treba zamenjati tudi opremo v klicnem centru. Sodelavci družbe Elektro Maribor so zaradi te zamenjave sami kreirali aplikacijo CRM, katere razvoj in izvedba sta tokrat prvič potekala v lastni hiši, v službi za informatiko. Posodobljen klicni center bo omogočal hitrejšo in naprednejšim tehnologijam prilago- jeno komunikacijo z uporabniki omrežja. Prednosti novega produkta v klicnem centru, ki bo omogočal še uspešnejšo komunikacijo z uporabniki omrežja: • razvoj v lastni hiši in večja možnost za nadgradnje, realizacijo novih idej, hitrejši odzivni čas, nižji stroški, • uporabljene so naprednejše tehnologije, • nova aplikacija omogoča predajo okvare prek SMS-sporočila (večja varnost monterjev in udeležencev v prometu), • boljše upravljanje z odzivniki in • zanesljivejše delovanje. Na brezplačnih telefonskih številkah 080 2105 (Prijava okvar in motenj na omrežju) in 080 2101 (Splošne informacije) bomo tako v prihodnje še bolj učinkovito sprejemali in posredovali obvestila o: • okvarah ali motnjah na omrežju, • okvarah na merilnih napravah uporabnikov omrežja, • kakovosti dobavljene električne energije, • planskih delih, • postopku priključevanja uporabnikov omrežja, • razlagi obračunskih podatkov itd. Besedilo: Karin Zagomilšek • Fotografija: Aleš Damjanovič Elektro Maribor predstavlja novost - mobilni merilni laboratorij Elektro Maribor je v prizadevanju, da svojo storitev merilnega laboratorija še bolj približa svojim uporabnikom omrežja, kupil in sodobno opremil kombinirano vozilo, s katerim bo meritve moč opravljati tudi na terenu, neposredno pri uporabniku. Evropske meroslovne smeri in vizije za prihodnost so jasno začrtane tudi v Republiki Sloveniji, zato v družbi Elektro Maribor implementiramo evropske direktive na področju meroslovja. Ob slovesni predaji ključa in odprtju mobilnega laboratorija v novembru je mag. Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, povedal: »V obdobju novih tehnologij, ki jih vključujejo razvojni načrti elektro- distribucijskih omrežij, so v ospredju napredni sistemi merjenja. Pri ugotavljanju točnosti in zanesljivosti delovanja števcev je pomembno izvajati kontrolo električnih števcev tudi na terenu. V mobilnem merilnem laboratoriju je nameščena najsodobnejša merilna oprema.« Obstoječo akreditacijo in imenovanje merilnega laboratorija so tako razširili na mobilni merilni laboratorij. S tem Slovesna predaja ključa KONTAKTNI PODATKI e-pošta: infoJaboratorij@elektro-manbor.si telefon: 02 22 00 490 Sodelavci merilnega laboratorija bodo izvajali akreditirane - redne in izredne overitve ter statistično vzorčenje - in tudi neakreditirane dejavnosti - kontrolo števcev pri realnih razmerah na odjemnem mestu, merjenje in analiziranje višje harmonskih napetostnih ter tokovnih komponent, preizkus delovanja komunikacijskih vmesnikov ... »V mobilnem laboratoriju potekajo postopki izvajanja kontrole števcev v zanje predpisanih referenčnih razmerah. Izvajanje kontrole meril na terenu z zagotavljanjem referenčnih razmer v mobilnem laboratoriju nas postavlja med edine tovrstne izvajalce v slovenskem prostoru,« je povedal Andrej Babenko, vodja merilnega laboratorija. O merilnem laboratoriju Merilni laboratorij družbe Elektro Maribor je bil ustanovljen za izvajanja kontrol in overitev obračunskih meril, električnih števcev in merilnih transformatorjev po postopkih, s katerimi sta zagotovljeni neodvisnost in nepristranskost meritev. Merilni laboratorij deluje kot akreditirani kontrolni organ tipa C, v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020. Kontrolo in overitev meril izvaja za Elektro Maribor in druge naročnike. V letu 2006 je merilni laboratorij prejel akreditacijo, na osnovi katere je Urad Republike Slovenije za meroslovje podelil odločbo o imenovanju za opravljanje strokovno-tehničnih nalog v okviru postopkov ugotavljanja skladnosti ter rednih in izrednih overitev meril. Akreditacija in imenovanje se redno vzdržujeta. Izšla je publikacija »Moč in energija v omrežju Elektro Maribor v obdobju 1980-2013« V oktobru je izšla strokovna publikacija »Moč in energija v omrežju Elektro Maribor v obdobju 1980-2013« avtorja mag. Borisa Soviča. Kot je dejal avtor, je ideja za pričujočo publikacijo nastala v času, ko zaznamujemo pomembne jubileje elektrifikacije Slovenije in razvoja elek-trodistribucije, zaradi ambicije po čim bolj preglednem poslovanju in odgovornosti do javnosti, vsekakor pa tudi zaradi zavedanja pomena prehoda v nizkoogljično družbo in spoštovanja določbe letos sprejetega energetskega zakona, da so količinski podatki o dobavah energije po vrstah odjemnih skupin in po skupinah končnih odjemalcev javni. Publikacija je namenjena strokovni in zainteresirani javnosti, vladnim in nevladnim, znanstvenim in izobraževalnim organizacijam, še posebej pa našim odjemalcem in lokalnim skupnostim na območju Elek-tra Maribor. Besedilo: Mihaela Šnuderl Elektro Maribor je ambasador korporativne integritete 14. 10. 2014 je na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju 28 slovenskih gospodarskih družb, med njimi tudi Elektro Maribor, z javnim slavnostnim podpisom Slovenskih smernic korporativne integritete pristopilo v krog ambasadorjev korporativne integritete. S podpisom so se zavezali, da bodo spoštovali in krepili korporativno integriteto pri svojem poslovanju ter širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu na splošno. Avtorji smernic, ki so jih sestavili in predstavili, so Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Združenje nadzornikov Slovenije in Ambasadorji korporativne integritete Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pokrovitelj pa je predsednik republike Borut Pahor. Besedilo: Karin Zagomilšek Fotografija: Natalia Varl Elektro Maribor prejel certifikat bonitetne odličnosti Družbi Elektro Maribor je septembra Bisnode Slovenija podelil certifikat bonitetne odličnosti, ki poslovni subjekt uvršča v najvišji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji. Elektro Maribor tako izpolnjuje kriterije Bonitetne odličnosti za leto 2014 in spada med najboljše slovenske poslovne subjekte, ki so upravičeni do uporabe statusa AAA kot simbola ocene bonitetne odličnosti. Po bonitetnem poročilu o odličnosti, ki ga je izdal Bisnode, je bonitetna ocena odličnosti nadpovprečna bonitetna vrednost gospodarskih objektov. Temelji na računovodskih izkazih subjekta za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja v naslednjih 12 mesecih. Besedilo: Karin Zagomilšek Energija plus d.o.o. zmagala na dražbi Zveze potrošnikov Slovenije z najugodnejšo ponudbo cene zemeljskega plina V Energiji plus d.o.o. so zelo ponosni, da so z najugodnejšo ponudbo cene plina zmagali na dražbi Zveze potrošnikov Slovenije. Na dražbi so na ponudbeni strani sodelovali skoraj vsi ključni slovenski dobavitelji plina, na strani povpraševanja pa več kot 27.000 gospodinjstev. »Zelo smo ponosni, ker smo po uspešno izpeljani dražbi oz. projektu skupinskega nakupa z ZPS trenutno najugodnejši dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji,« je ob zmagi poudaril direktor Energije plus d.o.o. Bojan Horvat. Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju s tujim partnerjem letos prvič organizirala skupinski nakup električne energije in plina. Odziv slovenskih gospodinjstev je bil zelo dober, saj se jih je prijavilo več kot 27.000. V Energiji plus, ki sicer ob konkurenčni ceni stavi predvsem na kakovost storitev in zadovoljstvo uporabnikov, so na veliko število novih kupcev pripravljeni. »Na delo, ki nas čaka v prihodnjih tednih, smo dobro pripravljeni. Za vse nove kupce zemeljskega plina bomo vse formal- nosti v zvezi z zamenjavo dobavitelja uredili v najkrajšem možnem času. Novim kupcem bomo ponudili tudi vrsto ugodnosti, ki so jih deležni vsi naši sedanji kupci. Želimo, da bi tudi z novimi kupci spletli dolgoročen odnos, saj zvestobo še posebej cenimo in nagrajujemo. Energija plus je partner s pravo energijo,« je poudaril direktor Energije plus d.o.o. Bojan Horvat. Besedilo: Energija Plus NAJUGODNEJE \ PONUDNIK 1 v Alegoriji zemeljski pun SS»3^ A Z^ert&mpJihranV- Zamenjajte dobavitelja! Pridružite se več kot 175.000 zadovoljnim kupcem in ustvarite prihranke. J-- _J Besedilo: Karin Zagomilšek • Fotografije: arhiv Elektro Maribor Elektro Maribor za zanesljivejše napajanje uporabnikov omrežja Kabliranje daljnovoda Zreče-Stranice Sodelavci Elektra Maribor so v juniju in juliju izvedli pomembno investicijo, in sicer izgradnjo srednjenapetost-nega 20-kilovoltnega povezovalnega kablovoda Zreče N. D.-Stranice. Daljnovod 20 kV (d-294) Zreče N. D.-Stranice je potekal po razgibanem terenu skozi gozdove in travnike med Zrečami in Stranicami. Južni sneg in žled na začetku letošnjega februarja sta daljnovod zelo poškodovala. Zato smo daljnovod v skoraj povsem isti trasi, kot je stal Obnovljeno omrežje Rekonstrukcija transformatorske postaje 27 Prežihova ulica Sodelavci družbe Elektro Maribor so v maju in juniju rekonstruirali transformatorsko postajo »TP 27 Prežihova ul.«. Je v bližini mariborskega mestnega jedra, v kletnih prostorih bloka na Prežihovi ulici, in napaja 225 odjemalcev na osmih različnih izvodih. Začetki omenjene transformatorske postaje segajo že v leto 1922. Postaja je bila v preteklosti že obnovljena, letos pa smo se osredotočili predvsem na zamenjavo srednjenapetostne in nizkonapetostne opreme. Pri rekonstrukciji smo ugotovili, da je treba v transformatorski postaji sanirati tudi poškodovani daljnovod, kablirali. Kablovod je bil vključen v obstoječi srednjenapetostni kablovod 20 kV (k-294) Zreče 5, RTP Slovenske Konjice 110/20 kV, izvod Zreče in v obstoječi srednjenapetostni daljnovod 20 kV (d-047) Stranice 1, RTP Slovenske Konjice 110/20 kV, izvod Vitanje. Vrednost kabliranja daljnovoda je znašala 49.000 evrov. S kabliranjem daljnovoda se je zagotovila večja obratovalna zanesljivost napajanja na tem območju. Novi kablovod bo tako omogočal zanesljivejše prenapajanje Vitanja, Stranic in Rogle. Obnova nizkonapetostnega omrežja Dolnja Bistrica Fundoši Sodelavci družbe Elektro Maribor so v celoti obnovili nizkonapetostno omrežje Dolnja Bistrica Fundoši (t-504) - izvod Hotiza in pokopališče. Med obnovo so vseh 48 obstoječih nizkonapetostnih drogov zamenjali z Kabliran daljnovod betonskimi, gole vodnike pa z zračnim kablom v skupni dolžini 1,7 km. Vrednost obnove je znašala 54.000 evrov. Z obnovo nizkonapetostnega omrežja smo povečali prenosno sposobnost omrežja in zagotovili bolj kakovostno oskrbo z električno energijo za odjemalce na tem področju. stene in zamenjati transformator. Na transformatorju iz leta 1965 namreč ni bilo mogoče spreminjati stopenj napetosti. Vrednost rekonstrukcije je znašala skoraj 65.000 evrov. Nova elektro-strojna oprema, ki smo jo montirali v transformator, bo omogočala zanesljivo napajanje odjemalcev vsaj naslednjih 30-40 let. Pred rekonstrukcijo Po rekonstrukciji L INVESTICIJE J v Obnova nizkonapetostnega omrežja TP Črešnjevci Sodelavci družbe Elektro Maribor, Območna enota Gornja Radgona, so v poletnih mesecih izvedli nadomestno omrežje in povečanje zmogljivosti električno in mehansko dotrajanega nizkonapetostnega omrežja transformatorske postaje (TP) Črešnjevci 5, izvod 3, smer vrtec. Transformatorska postaja je v vasi Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Rekonstrukcijo omrežja pa so, zaradi konfiguracije terena, izvedli pretežno v prostozračni izvedbi, delno pa z zemeljskimi kablovodi. Vrednost investicije je 11.500 evrov. Z obnovo omrežja so tamkajšnjim odjemalcem električne energije izboljšali napetost in zanesljivost obratovanja nizkonapetostnega električnega omrežja. Rekonstruirano prostozračno omrežje Nov srednjenapetostni kablovod 20 kV Josipdol 3 Sodelavci družbe Elektro Maribor, Območna enota Maribor z okolico, so zamenjali srednjenapetostni (SN) kablovod Josipdol 3. Kablovod je bil leta 1972 zgrajen na zahtevnem terenu. Dolžina njegove trase je 210 m. V letošnjem juniju je prišlo do napake na SN kablovodu 20 kV (k-179) Josipdol 3. Ta je bil po okvari večkrat popravljen, vendar kljub temu ni več omogočal stabilnega in zanesljivega obratovanja. Neprestano je namreč prihajalo do izpadov na 20-kilovoltni zanki našega Nadzorništva Ruše. Da bi zagotovili stabilno napajanje za odjemalce na območju Josipdola, smo se odločili, da kablovod v celoti nadomestimo z novim. Celotna investicija, ki je bila zaključena na začetku septembra, je vredna 27.000 evrov. S to investicijo smo povrnili stabilnost 20-kilovoltne zanke na območju Pohorja, v Nadzorništvu Ruše, hkrati pa zagotovili neprekinjeno napajanje za naše odjemalce na območju Josipdola. Priprava trase Obnova omrežja in transformatorske postaje 20/0,4 kV Lončarovci (t-319) V poletnih mesecih so sodelavci družbe Elektro Maribor, Območna enota Murska Sobota, obnovili dotrajano transformatorsko postajo (TP) Lončarovci, ki je bila leta 1979 zgrajena na lesenem drogu. Transformatorska postaja prek zračnega nizkonapetostnega omrežja oskrbuje večji del naselja Lončarovci, ki je v vzhodnem delu Goričkega. Odjem je pretežno kmetijski. Na postajo je priključenih 28 odjemalcev, ki so napajani z dvema zračnima izvodoma, ki so ju sodelavci tudi obnovili oziroma pokablirali. Pri obnovi so tako odstranili 700 m zračnega omrežja s 17 dotrajanimi drogovi. Nadomestili so jih s 500 m dolgim zemeljskim kabelskim razvodom in z 200 m novega prostozračnega kabelskega omrežja, TP Lončarovci in NN omrežje pred obnovo montiranega na betonskih drogovih. Hkrati so pregledali in po potrebi predelali tudi odjemna mesta. Transformatorsko postajo so zamenjali s TP Lončarovci in NN omrežje po obnovi tipsko betonsko postajo s transformatorsko enoto 50 kVA. Vrednost celotne investicije je 40.000 evrov. S to investicijo so se pomembno zmanjšali stroški vzdrževanja, dosegli pa so tudi, da bo noga dežurnega monterja redkeje zavila v te kraje. Odjemalci pa so z obnovo pridobili višjo kvaliteto oskrbe z električno energijo. L INVESTICIJE J Nadomestni srednjenapetostni kablovod 20 kV TP Radenski Vrh-TP Melanjski Vrh Sodelavci družbe Elektro Maribor Območna enota Gornja Radgona, Storitvena enota Ljutomer, so položili nadomestni 20-kilovoltni kablovod od transformatorske postaje (TP) Melanjski Vrh do TP Radenski Vrh. Izbrano novo traso nadomestnega kablovoda pa so preverili in pri gradnji nadzorovali tudi geomehaniki. Na širšem območju Kapelskih goric so se namreč sprožili zemeljski plazovi, ki so ogrožali obratovanje povezovalnega 20-kilovoltnega daljnovoda Videm (d-294). Tako sta bila ogrožena eno izmed oporišč daljnovoda Videm in odcepni priključni daljnovod za TP Radenski Vrh (t-438). Po izvedbi nadomestnega srednje-napetostnega povezovalnega kablovoda 20 kV TP Radenski Vrh-TP Melanjski Vrh so demontirali še odcep daljnovoda za TP Radenski Vrh. V skupnih trasah srednjenapetostnega kablovoda so uredili tudi potrebna kabliranja nizkonapetostnega omrežja. Vrednost investicije, ki je potekala od maja do julija letos, je približno 94.000 evrov. Srednjenapetostni kablovod 20 kV med transformatorskima postajama Radenski Vrh in Melanjski Vrh ter kablovod Videm bosta odjemalcem zagotovila bolj zanesljivo napajanje z električno energijo. Sodelavci pa gradijo še nadomestni 20-kilovoltni kablovod Videm-TP Kapela2-TP Kapela 3. Po vključitvi tega kablovoda bodo demontirali del daljnovoda Videm (d-294) in celotni odcep za TP Radenski Vrh (t-438). NN rezdelilna omarica TP Radenski vrh TP Melanjski vrh Pogled na del trase SN kablovoda Rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja iz transformatorske postaje TP Trubarjeva Sodelavci družbe Elektro Maribor, Območna enota Ptuj, rekonstruirajo nizkonapetostno omrežje iz transformatorske postaje Trubarjeva na izvodu Bevkova ulica na Ptuju, na katero je priključenih 36 odjemalcev. Dotrajane nadzemne vode in oporišča bo tako nadomestilo podzemno omrežje, ki bo zagotovilo zanesljivejšo dobavo električne energije. Po načrtih naj bi bila rekonstrukcija zaključena v prvi polovici septembra. Posebnost te investicije je, da se izvaja na ptujskem arheološkem področju. Zato nad delom bdijo arheologi. Obnova omrežja tako poteka počasneje kot sicer, je pa toliko bolj zanimiva. Znano je, da so leta 1920 na tem območju našli nagrobnik 13. rimske legije iz 2. stoletja, leta 1999 rimske grobove, nasutje rimske ceste in bronaste novce. Vrednost investicije znaša približno 51.000 evrov. V primeru arheoloških odkritij pa se ta vrednost lahko spremeni. Z investicijo v obnovo nizkonapetostnega omrežja bo uporabnikom zagotovljena nemotena in kvalitetna dobava električne energije naslednjih 20-30 let. Med izvajanjem Priprava jarka za položitev kablovoda L INVESTICIJE J v TP Remontne delavnice Radvanje v Mariboru Zaradi naprednega razvoja tehnologij na področju spremljanja pretokov moči v elektroenergetskih omrežjih (pametna omrežja - Smart Grids) je bila sprojektirana in zgrajena transformatorska postaja Remontne delavnice Radvanje v Mariboru. TP Remontne delavnice bo napajala širok spekter različnih odjemalcev, zagotavljala bo stično točko viru napajanja s strani elektroenergetskega omrežja in razpršenim virom ter je v celoti avtomatizirana. S tem je nadomeščena prvotna TP Remontne delavnice Radvanje v Mariboru. Prvotna transformatorska postaja je napajala odjemalce v sklopu objektov Storitvene enote Maribor, vanjo pa so bile vključene sončne elektrarne na strehi objektov enote. Z izgradnjo nove nadomestne transformatorske postaje se je število odjemalcev povečalo. Na transformatorsko postajo Remontne delavnice Radvanje so se poleg obstoječih vključili še dodatni odjemalci v Majcigerjevi ulici, ki so bili prej napajani iz dveh sosednjih transformatorskih postaj. Nizkonapetostni izvod Majcigerjeva ulica je grajen iz štirih prostostoječih razdelilnih omaric, ki so med sabo Prostostoječa omarica na Majcigerjevi zazankane, dovod iz transformatorske postaje pa je izveden radialno do prve prostostoječe razdelilne omarice. Sončne elektrarne, ki so bile prej vezane na svoj izvod v transformatorsko postajo, so zdaj povezane v eno izmed prostostoječih razdelilnih omaric. Vse prostostoječe razdelilne in merilne omarice so do transformatorske postaje povezane s plastičnimi cevmi za potrebe optike, tako da bo v prihodnje mogoče prek optičnih povezav in dodatnih naprav strankam, poleg oskrbe z električno energijo, ponuditi dodatne storitve, prav tako pa v nizkonapetostnem omrežju spremljati in korigirati pretoke moči. Zaradi izgradnje tega objekta je bilo odstranjeno prostozračno omrežje, odjemalcem v Majcigerjevi ulici pa smo zagotovili kakovostno dobavo električne energije nadaljnjih 30 let. Majcigerjeva ulica z bolj kakovostno dobavo električne energije Rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja iz transformatorske postaje TP Kungota 2 V septembru so sodelavci družbe Elektro Maribor, Območna enota Ptuj in Storitvena enota Maribor, rekonstruirali nizkonapetostno omrežje iz transformatorske postaje (TP) Kungota 2 na dveh izvodih. Na to TP je priključenih 48 odjemalcev in mala sončna elektrarna. Dela so se izvedla v sodelovanju z Občino Kidričevo, ki tam ureja ko- munalno infrastrukturo. Ker sta si, zaradi sočasnosti komunalnih in energetskih del Elektro Maribor in Občina Kidričevo delila gradbene stroške, je bila investicija finančno ugodnejša za oba partnerja. Vrednost celotne investicije znaša približno 41.000 evrov. S preureditvijo nizkonapetostnega omrežja bo našim odjemalcem na tem območju zagotovljena nemotena in kvalitetna dobava električne energije za naslednjih 20-30 let. Sodelavca nameščata vodnike v omarico L INVESTICIJE J Obnova omrežja in transformatorske postaje 20/0,4 kV Martinje Sukič Sodelavci družbe Elektro Maribor, Območna enota Murska Sobota, so v juliju in avgustu izvedli celovito obnovo dotrajane transformatorske postaje (TP) Martinje Sukič in pripadajočega zračnega nizkonapetostnega omrežja. Transformatorska postaja, zgrajena leta 1985 na lesenem drogu, je v severnem delu Goričkega, v naselju Martinje. Z električno energijo oskrbuje 13 odjemalcev pretežno kmetijskega odjema, ki so razpršeni po okoliških hribih. Pri obnovi je bilo odstranjenega 500 m zračnega omrežja s 15 dotrajanimi drogovi. Nadomestil jih je zemeljski kabelski razvod skupne dolžine 690 m. Sodelavci so predelali tudi števčne garniture in jih postavili na lažje dostopna mesta. Transformatorska postaja je bila zamenjana s tipsko betonsko postajo, s transformatorsko enoto 50 kVA. Ta dela bodo trajno odpravila potrebe po izvajanju posekov v trasi elektrovodov, pa tudi pomembno zmanjšala stroške vsakoletnega vzdrževanja. Vrednost celotne investicije je 36.000 evrov. Odjemalci so z obnovo pridobili višjo kvaliteto oskrbe z električno energijo tudi zato, ker je bil zaradi oddaljenosti reakcijski čas dežurne službe v primeru odpravljanja okvar na omrežju nekoliko daljši. TP Martinje Sukič pred obnovo TP Martinje Sukič po obnovi Obnova zidanega transformatorja v Gornji Radgoni Tisti, ki bo pozorno prebral naslov in bral vsebino prispevka, bo dejal, da ne obnavljajo transformatorja, ampak »hišico« transformatorja. Tisti malo starejši, ki so doživljali elektrifikacijo podeželja, se spominjajo gradnje takih transformatorskih zgradb, v katere so namestili transformatorje za spreminjanje višje napetosti v nižjo. Kako to poteka, pa je že zadeva strokovnjakov za elektriko. Tedaj so ljudje takim zgradbam pač rekli transformator. Pričujočo sliko transformatorja v obnovi, ki ga kaže naša slika, smo naredili 4. septembra 2014. Že prej, 12. junija 2014, smo naredili fotografijo tega transformatorja za arhiv slik mesta Gornja Radgona. Tedaj se nam še sanjalo ni, da bodo kmalu po tem posnetku transformatorju obnovili streho in fasado. Ta transformator stoji tik ob Apaški cesti pod cerkvijo, kjer je bilo v preteklosti pokopališče. Zgodovinar in kronist Gornje Radgone Milan Kocuvan je v svojih zapisih navedel, da so med kopanjem temeljev, to je bilo leta 1952, za ta trans- formator naleteli na veliko gomilo kosti. Tedaj gradbeniki niso vedeli, da je bilo na tem prostoru pokopališče. Človeške kosti so našli med obnovo stare šole pod cerkvijo, to je bilo takoj po osamosvojitvi Slovenije, in sicer med izkopom zemlje v notranjih prostorih zgradbe. Dokaz, da je bilo okrog cerkve pokopališče, so tudi »narovani krtinovci«, narinjena zemlja zaradi krtov, v kateri se vedno najdejo drobci človeških kosti. Mi smo želeli zabeležiti obnovo tega transformatorja, za katero je poskrbela Obnova transformatorja Gornja Radgona družba Elektro Maribor. Med našim obiskom gradbišča so delali delavci krovstva in kleparstva ter fasaderstva. Kot so nam povedali, bo transformator po obnovi ohranil svojo prvotno podobo. Razumljivo je, da še vedno služi svojemu namenu, to je napajanju električnega omrežja v tem delu Gornje Radgone. Da bi si bralec tega zapisa predstavljal, kakšen je bil transformator pred obnovo, smo poskrbeli za posnetek, ki prikazuje prav to. Besedilo in fotografiji: Ludvik Kram-berger (prilagojeno po objavi v časopisu Prepih) L IZ STROKE J Besedilo: Mihaela Šnuderl • Fotografiji: Prosperia Elektro Maribor predstavil inovativni primer dobre prakse: SPTE kot rezervno napajanje DCV 8. oktobra 2014 je v Kongresnem centru Brdo potekala konferenca Inovacija energetike 14 - Prave izbire, kjer sta inovativen primer dobre prakse SPTE kot rezervno napajanje DCV predstavila sodelavca družbe Elektro Maribor d.d. Damir Ćatić in mag. Borut Sorko. Damir Ćatić in Borut Sorko sta ob tem povedala: »K celoviti realizaciji uvedbe SPTE kot rezervnega napajanja distribucijskega centra vodenja (DCV) sta prispevala dva neodvisna projekta, ki sta po analizi njunih sinergijskih učinkov pripeljala do končne slike; to sta izvedba posodobitve obstoječega sistema brezprekinitvenega napajanja DCV, vključno z ureditvijo redundant-nega vira rezervnega napajanja, in izvedba sanacije kotlovnice kot eden od prioritetnih investicijskih posegov po izvedenem razširjenem energetskem pregledu upravne stavbe Elektra Maribor, Vetrinjska ulica 2. Razširjeni energetski pregled upravne stavbe Elektra Maribor je definiral prednostno listo investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije. Po prioritetni listi je bilo treba v prvi fazi sanirati kotlovnico ter vgraditi napravo za proizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE). Že v fazi načrtovanja zamenjave kotla in vgradnje SPTE v strojnici objekta sedeža podjetja Elektro Maribor, na Damir Ćatić med predstavitvijo lokaciji katerega je tudi DCV, se je rodila zamisel, da bi se med morebitnim izpadom omrežnega napajanja ob že uveljavljenih načinih rezervnega napajanja omenjena SPTE uporabila namesto načrtovanega in manjkajočega dizelskega agregata kot rezervno napajanje nadzornega sistema DCV. Z združitvijo omenjenih projektov smo v družbi Elektro Maribor po izdelanem investicijskem programu sprejeli odločitev o realizaciji izvedbe SPTE kot rezervnega napajanja DCV. Tako SPTE v nujnih primerih obratuje tudi otočno, s čimer je zagotovljena stalna oskrba porabnikov DCV z električno energijo.« Izvedeni projekt prinaša dvojno korist: naprava SPTE je v poletnem času stalni »back up« za napajanje porabnikov DCV, v ogrevalni sezoni pa je tudi stalni vir toplotne in električne energije, s čimer je praktično zagotovljeno neprekinjeno delovanje UPS. mag. Borut Sorko na predstavitvi L EFQM Besedilo: Miro Pečovnik, Timotej Čelofiga Elektro Maribor - doseganje poslovne odličnosti po modelu EFQM Po prepoznanih priložnostih v letu 2013 so se delovne skupine v letu 2014 osredotočile na področje rezultatov. Evropski model odličnosti po modelu EFQM nam omogoča vzpostavitev celovitega sistema merjenja in stalnega izboljševanja ključnih področij delovanja sleherne organizacije. EFQM predvideva devet meril, med katerimi je prvih pet »dejavnikov«, ki zajemajo tisto, kar družba počne, preostali štirje pa so »rezultati« kot posledica dejavnikov in povedo, kaj družba dosega. V letu 2012 je lastnik podal zahtevo po vpeljavi modela poslovne odličnosti v podjetju. V ta namen so bile oblikovane štiri delovne skupine, ki so pokrivale posamezna področja modela: • procesi, izdelki in storitve ter rezultati odjemalci, • zaposleni in rezultati zaposleni, • partnerstva in viri, rezultati družba, • voditeljstvo, strategija in ključni rezultati. V letu 2013 smo na delavnicah osvojili osnovne pojme ocenjevanja poslovne odličnosti po modelu EFQM ter oblikovali matriko prepoznanih priložnosti. 13 najpomembnejših priložnosti je bilo izpostavljenih za nadaljnje delo. Tako je bilo podanih pet predlogov na področju voditeljstva, trije predlogi na področju zaposlenih, trije na področju procesov in dva na področju partnerstev. V letu 2013 je bila samoocena osredotočena predvsem na dejavnike. Nekaj prepoznanih priložnosti je bilo realiziranih v letu 2013, nekatere pa v 2014, kot tudi trenutni izbor NAJ ZAPOSLENI v družbi. Na osnovi izdelanih matrik prepoznanih priložnosti in rezultatov je zu- nanji izvajalec podal tudi numerično oceno. Skupno število doseženih točk je v razredu 401-500 od 1000 možnih točk. Najvišje ocene za slovenski prostor se gibljejo do 600 točk, na ravni evropskega prostora pa do 800 točk.1 Nadaljnje delo je sledilo v letu 2014, ko smo se osredotočili na področje rezultatov. Tako je ponovno delo skupin podalo ključne rezultate oz. kazalnike, ki bi pripomogli k izboljšanju »kondicije« podjetja. Prepoznanih je bilo 26 kazalnikov, ki ključno vplivajo na dejavnost podjetja. Med njimi je tudi nekaj že obstoječih kazalnikov komercialne kakovosti in kazalnikov, ki jih v osnovi zahteva lastnik in se vodijo na ravni podjetja, to raven bomo poskusili na nekaterih spustiti na raven OE in nadzorništva. Iz nabora kazalnikov smo tako izluščili 18 najpomembnejših, ki jih bomo v prihodnosti tudi spremljali. Z izvedbo ocenjevanja po modelu EFQM smo si zastavili smernice za nadaljnje delo, ki bo v letu 2015 vključevalo tudi prijavo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. Omenjeno priznanje je najvišje državno priznanje v okviru nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Leto 2015 bo zelo dinamično tako na področju poslovne odličnosti kot tudi kakovosti. Obetajo se nam namreč nove izdaje standardov kakovosti, ki bodo vključevali prepoznavanje tveganja na ravni procesa. 1Povzeto po MIRS: Rezultati uvajanja modela odličnosti EFQM (http://www.mirs.gov.si/filead-min/um.gov.si/pageuploads/Dokpdf/PRSPO/ LiteraturaSlo/RezultatiUvajanjaModela.pdf) . L POSLOVANJE J Besedilo: Sandi Šprah Uspešno poslovanje družbe Elektro Maribor v obdobju januar-september 2014 Družba Elektro Maribor je v devetih mesecih letošnjega leta poslovala uspešno, saj je presegla načrtovani dobiček. Družba Elektro Maribor je v obdobju januar-september 2014 poslovala z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 8,4 milijona evrov. Vsi prihodki družbe so znašali 57,2 milijona evrov. V obravnavanem obdobju smo bili uspešni pri realizaciji prihodkov prodaje storitev na trgu, saj smo dosegli za 33 % višje prihodke od načrtovanih za obravnavano obdobje. Dober rezultat je posledica maksimalne angažiranosti pri pridobivanju poslov ter dobre organizacije dela. Graf 1: Struktura prihodkov v obdobju I-IX 2014 „ . , i ,, Prihodki od Ostali prihodki. x x prodaje storitev Prihodki od investicij v LR + interna realizacija 17% Prihodki od prodaje elektriène energije za izgube 8% Prihodki od SODO d.o.o. 66% Vsi stroški in odhodki družbe so znašali 48,7 milijona evrov. Graf 2: Struktura stroškov in odhodkov v obdobju I-IX 2014 Stroški materiala Stroški materiala in pri investicijah storitev za vzdrževanje 7% 4% Ostali stroški Stroški nakupa \ I —in odhodki el. energije za 14% izgube 9% .Stroški dela Stroški amortizacije 33% 28% V obdobju januar-september 2014 smo po omrežju Elektro Maribor distribuirali 1.587.117 MWh električne energije na 214.314 merilnih mestih. Skupna distribuirana električna energija je bila za 0,1 % večja od načrtovane za to obdobje in za 1,6 % manjša kot v enakem obdobju lani. Obračunska moč pa je bila na isti ravni kot v enakem obdobju lani. V sistem naprednega merjenja je na distribucijskem območju Elektra Maribor vključenih že 91.480 merilnih mest, kar je 43 % vseh merilnih mest. Februarska vremenska ujma z žledom je močno poškodovala elektroenergetsko infrastrukturo na oskrbnem območju družbe Elektro Maribor, predvsem na območju OE Slovenska Bistrica in OE Maribor z okolico. Odprava posledic škode je vplivala na prvotno začrtano pot poslovanja družbe v letu 2014. Zaradi te naravne ujme smo prilagodili poslovanje družbe in pripravili rebalans letnega poslovnega načrta za leto 2014. Ob velikih naporih, ki so bili vloženi v to, da so bili odjemalci oskrbljeni z električno energijo, so bili tako najbolj kritični odseki že sanirani v takšni meri, da je omrežje varno za obratovanje. Pripravili smo temeljit program odprave posledic, ki vključuje tudi zmanjšanje občutljivosti omrežja za vremenske vplive in povečanje robustnosti omrežja. Ta program že sistematično izvajamo, intenzivno pa ga bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Investicijska vlaganja so v obravnavanem obdobju znašala 12,8 milijona evrov. Slabe vremenske razmere z veliko dežja in posledično velika razmočenost terena so vplivale na realizacijo. Največ oz. 67 % je bilo v obravnavanem obdobju investirano v NN- in SN-vode. Zaradi odprave posledic žledu smo pripravili rebalans plana investicij, kjer smo povečali delež vlaganj v srednje- in nizkonapetostno omrežje. V obravnavanem obdobju smo izvajali tudi naslednje večje investicije: celovita obnova obstoječe RTP Slovenska Bistrica, opremljanje nove RTP Podvelka, pro-tikorozijska zaščita 110 kV DV Ljuto-mer-Lendava. Graf 3: Struktura investicijskih vlaganj v obdobju -IX 2014 Neenergetski objekti Dokumentacija Energetski objekti 89% V družbi Elektro Maribor je bilo konec septembra 851 zaposlenih. Za nedoločen čas je bilo zaposlenih 749 delavcev in za določen čas 102 delavca, od tega so bili štirje pripravniki. V obdobju od januarja do septembra 2014 smo zaposlili 100 delavcev, od tega smo projektno zaposlili 90 delavcev za določen čas. V navedenem obdobju je bilo 11 odhodov, od tega sta bili 2 upokojitvi. Besedilo: Ladislav Krošel V Elektru Maribor skrbimo za varno delo zaposlenih tudi z ustreznimi usposabljanji Letos je bilo izvedeno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, zaposleni so prejeli nove delovne izkaznice. Področje varnosti in zdravja pri delu Leta 1950 sta Mednarodna organizacija dela in Svetovna zdravstvena organizacija skupno opredelili in zastavili koncept varnosti in zdravja pri delu (VZD) ter ga leta 1995 posodobili ter dopolnili v obliko, kot jo poznamo danes. Zdravje pri delu naj si prizadeva za promocijo in ohranjanje najvišje ravni telesnega, duševnega in socialnega blagostanja delavcev v vseh poklicih; preprečevanje odsotnosti delavcev z dela zaradi zdravstvenih težav, povezanih z delovnimi razmerami; zaščito delavcev pred nevarnostmi, ki jih predstavljajo zdravju škodljivi dejavniki; umestitev in ohranjanje delavca v okolju, prilagojenemu njegovim fiziološkim in psihološkim sposobnostim; skratka za prilagoditev dela človeku in vsakega človeka njegovemu delu. Vzgoja in izobraževanje Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sta sestavni del uvajanja v delo in stalnega strokovnega usposabljanja delavca. Delodajalec mora vse delavce, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni resni in neposredni nevarnosti, seznaniti s pričakovanimi tveganji ter izvesti ukrepe, da zagotovi njihovo varnost. Delodajalec mora vsakemu delavcu zagotoviti ustrezno usposabljanje za varno opravljanje dela, zlasti v obliki pojasnil in navodil, ki so specifična za njegovo delovno mesto ali delo. Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare, in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so poškodbe pri delu in zdravstvene okvare pogostejše. V Elektru Maribor d.d. je sprejet interni akt Program teoretičnega in praktičnega usposabljanja delavcev za varno delo - P.20611.09, kjer so opredeljeni pogoji usposabljanja delavcev iz varnosti in zdravja pri delu. Usposabljanje iz VZD je sestavljeno iz dveh delov. Praktično usposabljanje na delovnem mestu, kjer nadrejeni delavec preveri usposobljenost delavca ter ugotovljena dejstva vpiše v Zapisnik o praktičnem preizkusu usposobljenosti za varno delo -O.20611.55. Praktično preverjanje se izvede v roku, ki ni daljši od 24 mesecev, lahko se izvaja večkrat v obdobju, vendar mora biti izvedeno vedno in uspešno pred pristopom k teoretičnemu delu preverjanja znanja. Teoretično usposabljanje izvaja Služba za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost kot strokovni delavec v družbi. Ker je treba zajeti vsa delovna mesta in naloge, ki so dodeljena delavcem in vodjem, je program teoretičnega usposabljanja obširen in časovno razporejen v osem delovnih ur. Teoretično usposabljanje se zaključi s preverjanjem znanja -testom, ki se prav tako mora opraviti uspešno. Usposabljanje za zdravo in varno opravljanje dela se izvede: • pri sprejemu na delo, tj. ob sklenitvi delovnega razmerja; • ob razporeditvi na drugo delo; • ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo; • ob vsaki spremembi v delovnem procesu, ki vpliva na spremembo varnosti in zdravja pri delu. Delovne izkaznice Delovne izkaznice s pooblastilom se izdajo po uspešno opravljenem praktičnem in teoretičnem usposabljanju. Namen delovne izkaznice je dokazovanje strokovne usposobljenosti za delovno mesto ter dokazovanje oz. identifikacija delavcev našim strankam. Zaradi želje po novi obliki delovne izkaznice smo v SVZD morali upoštevati tudi spremembo zakonodaje ter internih aktov v družbi med letoma 2011 in 2013, zato smo nove delovne izkaznice izdali v letu 2014 po končanih usposabljanjih iz VZD. Na podlagi Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. l. RS, št. 29/1992) ter Varnostnih pravil za delo na elektroenergetskih postrojih (2. izdaja, november 2008) je delavcem, ki uporabljajo elektroenergetske sisteme oziroma izvajajo delo na njih, vodijo ali nadzirajo delo na osnovi ustrezne izobrazbe, delovne prakse, opravljenega preizkusa znanja iz varstva pri delu, poznavanja naprav, kakor tudi zdravstvenih in drugih potrebnih lastnosti, izdana delovna izkaznica z ustreznim pooblastilom. Obseg pooblastil je določen s številkami od I do IV tako, da je pooblastilo I najobsežnejše, pooblastilo IV pa najožje. Pooblastilo I Oseba je pooblaščena za uporabo naprav vseh napetosti, lahko samostojno dela, nadzoruje in vodi dela na objektih in napravah vseh napetosti ter koordinira delo na področju ene ali več organizacijskih enot. Pooblaščena oseba izdaja delovne programe, delovne naloge in dovoljenja za delo. Pooblastilo II Oseba je pooblaščena za uporabo elektroenergetskih naprav vseh napetosti, lahko samostojno dela, nadzoruje in vodi dela na napravah vseh napetosti. Pooblaščena oseba izdaja delovne naloge in dovoljenja za delo v okviru svojega območja. Pooblastilo III Oseba je pooblaščena za uporabo naprav nizke napetosti, lahko samostojno dela ter nadzoruje delo na teh napravah. Pooblaščena oseba lahko izdaja dovoljenja za delo na nizki napetosti. Pooblastilo IV Oseba je usposobljena za delo na elektroenergetskih napravah samo pod nadzorom pooblaščene osebe. Skladno s Programom teoretičnega in praktičnega usposabljanja delavcev za varno delo smo pooblastila dodelili tudi delavcem, ki nimajo opravka z deli na električnih napravah. Pooblastila se navezujejo na dejansko delo, ki ga delavec opravlja. Za obliko delovne izkaznice je poskrbela služba za VZD ter PV, prav Vzorec delovne izkaznice tako za tiskanje in distribucijo. Da je bila delovna izkaznica lepo sprejeta, je v veliki meri pripomogla tudi fotografija na prvi strani izkaznice. Ob tem gre zahvala pooblaščencem za VZD ter PV na območnih in storitvenih enotah ter »fotografom«, ki so opravili pomembno delo. Zaradi tega v prihodnje pričakujemo, da bo delovna izkaznica vedno prisotna na delovnem mestu. Viri: ZVZD-1 (Uradni list RS, št. 43/2011) Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. l. RS, št. 29/1992) Varnostna pravila za delo na elektroenergetskih postrojih, 2. izdaja,a november 2008 http:// sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodna_organizaci-ja_dela ELEKTRO opinami www.eìekìro-manbtìf.si t 02 22 00 490 i :nio Jabofator;|®eli?klro manboi 4i Besedilo: Karin Zagomilšek • Fotografija: Marko Pigac V Mariboru se je začela elektrifikacija na Slovenskem Ob skoraj sovpadanju treh jubilejev je v sredini julija v dvorani Mestne hiše Rotovž potekala slovesnost, povezana z dejavnostjo skupine Elektro Maribor. Častni pokrovitelj svečanosti je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V spomin na te dogodke je Elektro Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor s sodobnimi svetlečimi diodami (LED) posodobil razsvetljavo prostorov mariborskega Rotovža, kjer je bila pred 100 leti sprejeta odločitev, ki je postavila temelj delovanju Elektra Maribor. Prav na dan, ko je pred 100 leti mariborski mestni svet na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije, kar je bila podlaga za ustanovitev Mestnega elektriškega podjetja, predhodnika družbe Elektro Maribor, so pripravili svečanost in predstavili zbornik, s katerima so počastili skoraj sovpadanje treh jubilejev, povezanih z dejavnostjo družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor, in sicer 130 let začetka elektrifikacije Slovenije, 115 let distribucije električne energije v Mariboru in 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru. Ni naključje, da je dogodek potekal v svečani dvorani Mestne hiše Rotovž v Mariboru. Prav tam naj bi 15. julija, pred 100 leti podpisali pogodbo, ki je bila podlaga za ustanovitev Mestnega elektriškega podjetja, predhodnika družbe Elektro Maribor. Ob slovesnosti je mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, povedal: »Elektrifikacija je bila gotovo eden od glavnih razvojnih vektorjev v 20. stoletju. Ameriška nacionalna inženirska akademija jo je na lestvici 20 najpomembnejših tehnoloških dosežkov v minulem stoletju uvrstila kar na prvo mesto. Sodelavke in sodelavci Elektra Maribor se čutimo naslednike pionirskih podvigov vizionarjev, ki so postavili temelje elektrifikacije. Za razvoj gospodarstva in za dvig življenjske ravni prebivalstva so neprecenljive strokovnost, odgovornost in zavzetost generacij sodelavk in sodelavcev družbe Elektro Maribor in njenih predhodnic. Svojo požrtvovalnost v korist skupnos- ti izkazujejo tudi na najzahtevnejših terenih, v snegu, žledu, vetru, ob nevihtah, v mrazu ali vročini, podnevi ali ponoči, ob prazniku ali delovniku, tudi v zelo zahtevnih družbenih razmerah, v miru in v vojni. Prizadevne sodelavke in sodelavci v dejavnosti elektrodis-tribucije si zato zaslužijo priznanje za plemenito delo, družine pa za razumevanje. Elektrifikacija je namenjena odjemalcem. Vedno so bili, so in bodo najpomembnejši, njihovo zadovoljstvo pa prva skrb distribucije. Hvaležni smo za vso izkazano zaupanje, razumevanje in zvestobo naših odjemalcev ter skrbnost in vizionarstvo lastnikov naše družbe. Električna energija kot ena od najžlahtnejših oblik energije je pomemben razvojni vektor tudi v 21. stoletju. Pred nami je obdobje velikih sprememb, povezanih s prehodom v nizkoogljično družbo in prodorom novih tehnologij. Distribucijo električne energije to postavlja pred velike izzive odgovorno nadaljevati delo preteklih generacij za prihodnje generacije.« Med slovesnostjo Bojan Horvat, direktor družbe Energija plus, pravi: »V 130 letih je električna energija korenito spremenila svet. Vztrajno je prodirala v vse pore našega vsakdana. Prvotne aplikacije so bile usmerjene predvsem v tehnično rabo in so zagotovile hiter gospodarski in družbeni razvoj. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da bi se brez električne energije življenje ustavilo. Dnevno smo priča novim načinom izkoriščanja električne energije za pogon naprav in strojev, ki nam lajšajo vsakdan, omogočajo sodobne načine komuniciranja in mobilnosti. Z liberalizacijo energetskih trgov so se pojavile nove priložnosti za oblikovanje storitev, ki se navezujejo na oskrbo z energijo. Priložnosti v Energiji plus preoblikujemo v nove sodobne storitve, ki so v največji možni meri prilagojene potrebam naših kupcev. Na tej osnovi si ob uporabi sodobnih tehnoloških rešitev Energija plus tlakuje pot uspešnega razvoja tudi v prihodnje.« Miroslav Prešern, direktor družbe OVEN Elektro Maribor, je o poteku dogajanja, spreminjanja in obnovljivih virih energije rekel: »V naravi je pač tako - ne glede na to, kako se trudimo, da bi si jo podredili in jo ukalupili - da se vse obnavlja, teče, spreminja. In če znamo z naravo dobro sodelovati, nam ta njen neprestano spreminjajoči tok ponuja kup priložnosti, ki koristijo ne le nam, temveč tudi okolju. Sonce, veter, voda, rastline, zemlja - vse to lahko s pridom uporabimo za pridobivanje obnovljivih virov energije. In tega se pri podjetju OVEN Elektro Maribor dobro zavedamo. Naši proizvodni objekti tako zajemajo sončne elektrarne s 563 kW skupne inštalirane moči ter male in srednje hidroelektrarne s 2525 kW skupne inštalirane moči. Sonce in voda sta nam tako v lanskem letu skupno pomagala proizvesti 10.413 MWh električne energije. In tako se z izrabo naravnih virov energije ne vračamo le nazaj k naravi, temveč posredno tudi skrbimo za lepšo prihodnost nas in prihodnjih generacij. Poleg tega prav ti faktorji odpirajo tudi nova, t. i. zelena delovna mesta.« O prenovi Ob stoletnici javne službe distribucije električne energije v Mariboru je Elektro Maribor prenovil razsvetljavo v prostorih mariborskega Rotovža, kjer je 15. julija 1914 tedanji mariborski mestni svet sprejel odločitev, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije. Ob prenovi, ki so jo izvedli delavci Elektra Maribor, Storitvena enota Maribor, so 310 žarnic z žarilno nitko moči 25 W in 40 W zamenjali z najsodobnejšimi LED-sijalkami moči 4 W in 7 W. S tem se je priključna moč zmanjšala z 9.250 W na 1.540 W oziroma šestkrat, s čimer bo poraba električne energije manjša za 83 %, življenjska doba pa nekajkrat daljša. Zgodovina elektrifikacije Slovenije 130 let elektrifikacije Slovenije Leta 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna luč. Komaj štiri leta po Edi-sonovem izumu žarnice na ogleno nitko je mariborski podjetnik Karl Scherbaum v svojih poslovnih in stanovanjskih prostorih ter na Grajskem trgu v Mariboru parnemu stroju dodal Siemensov dinamo in električno napeljavo s 36 Edi-sonovimi žarnicami. Gre za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju oziroma za začetek elektrifikacije Slovenije. Začetek elektrifikacije Slovenije tako zahvaljujoč inovativnosti Karla Scherbauma, osrednje gospodarske osebnosti v življenju Maribora v obdobju fin de siecle, časovno sovpada z začetki v drugih državah. 115 let distribucije električne energije v Mariboru Leta 1900 je mariborski podjetnik Franc Neger v svoji tovarni na dizelski motor namestil dinamo. Električno energijo je uporabljal za lastne potrebe, delno pa jo je na osnovi koncesije mestne občine dobavljal 36 obrtnikom in podjetnikom. Leto 1900 smemo torej označiti kot leto začetka distribucije električne energije v Mariboru. Program je povezoval Jure Ivanušič Jubilej smo obeležili s hčerinskma družbama Oven in Energija Plus 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru 15. julija 1914 je mariborski mestni svet na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije, zato so organizirali posebno mestno službo, ki je leta 1914 začela graditi izmenično elek- trodistribucijsko omrežje v mestu in njegovi okolici. Na tej podlagi je bilo leta 1917 ustanovljeno podjetje Städtische Elek-trizitäts Unternehmung Marburg, kasneje Mestno elektriško podjetje, ki je nadaljevalo gradnjo električnega omrežja. Ko sta bila leta 1918 izgrajena hidroelektrarna Fala in leta 1919 še 10-kilovoltni daljnovod med hidroelektrarno Fala in Mariborom, je bila Mariboru dostopna izmenična napetost 10 kV. Distribucija električne energije danes Poslanstvo zagotavljanja kakovostne oskrbe prebivalstva in gospodarstva z električno energijo se neprekinjeno izvaja že sto let. Danes ga ponosno uresničuje družba Elektro Maribor d.d. z 855 zaposlenimi in 1.319 delničarji, ki 214.000 odjemalcev v 73 občinah severovzhodne Slovenije oskrbuje prek 16.544 km elektrodistribucijskega omrežja in 3.462 transformatorskih postaj. Z obiskom so nas počastili kolegi iz Hrvatske elektroprivrede Elektro Maribor je ob častitljivi obletnici izdal zbornik Ob častitljivi obletnici je družba Elek-tro Maribor skupaj s hčerinskima družbama Energija plus d.o.o. in Oven d.o.o. pripravila zbornik, ki v prvi vrsti povezuje tri pomembne jubileje, ki so povezani z dejavnostjo skupine Elektro Maribor: 130 let začetka elektrifikacije Slovenije, 115 let distribucije električne energije v Mariboru in 100 let javne službe distribucije električne energije v Mariboru. Zbornik vključuje številna zgodovinska dejstva, prispevke in slikovno gradivo, ki povezujejo dejavnost celotne skupine Elektro Maribor skozi pomembna zgodovinska obdobja, ob tem prikazuje tudi pomembne mejnike. Zbornik je dostopen na spletni strani družbe Elektro Maribor (zavihek za medije/publikacije). □ © [D l«.lfww:j _ Iklllv ■'IRiERu UJiLri Ml_ 13®, irti' hkiicqe bosffiT#;r-1 tihiliiutfe ekiX'w enosp^.' *Mt!'i tan u tur* iJiöta* die»*» jrjp dlciinffnr § iw$jjB; v Vurinni v J Besedilo: Mihaela Šnuderl • Fotografija: Aleš Damjanovič Elektro Maribor ponovno namenil sredstva za pomoč družinam, posameznikom in otrokom Elektro Maribor je v oktobru že tradicionalno namenil sredstva za dobrodelne organizacije za pomoč najbolj ogroženim družinam in posameznikom za zagotavljanje plačil nujnih šolskih in obšolskih dejavnosti in šolske prehrane ter razvijanje talentov in prepoznane nadarjenosti za otroke iz socialno ogroženih družin. Predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič je Alojzu Kovačiču, sekretarju Rdečega križa Slovenije - Območno združenje Maribor, Darku Bračunu, generalnemu tajniku Nadškofijske karitas Maribor, in Božidarju Raušlu, sekretarju Zveze prijateljev mladine Maribor, predal po 1.500 evrov donacij. Predstavniki organizacij so predstavili izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in čemu bodo namenili prejeta sredstva. Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, je donacije pospremil z besedami: »Sodelavci Elektra Maribor smo bili tudi ob letošnjih številnih neugodnih vremenskih razmerah priča temu, kako pomembni sta solidarnost in medsebojna pomoč. Zavedamo se, kako pomembno nalogo opravljajo humanitarne organizacije v sedanjih zelo zahtevnih razmerah. Tudi zato smo se ponovno odločili priskočiti na pomoč tistim, ki jo potrebujejo, in podpreti delo humanitarnih organizacij. V čast nam je, da lahko podpiramo plemenito poslanstvo in programe Rdečega križa, Nadškofijske karitas in Zveze prijateljev mladine.« Alojz Kovačič, sekretar Rdečega križa Slovenije - Območno združenje Maribor, je predstavil stanje, s katerim se srečujejo vsak dan: »Zadnja leta je največji problem ta, da so prihodki posameznikov, predvsem starejših, ki živijo sami, manjši, kot so stroški bivanja, ne ostane pa sredstev za prehrano, za nakup osnovnih higienskih sredstev. Prav ti posamezniki so kar v 63 % najpogostejši prejemniki pomoči v Skladišču humanitarne pomoči na Ljubljanski ulici 23. Donacijo Elektra Maribor smo namenili kot enkratno denarno finančno pomoč (50 EUR) najnujnejšim socialnim prosilcem.« Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, je o aktivnostih organizacije in stiskah ljudi povedal: »Nadškofijska karitas v svojem delovanju temelji na humanitarni dejavnosti, prostovoljstvu in socialno-varstvenih ter zdravstvenih storitvah. Pod našim okriljem deluje tudi program pomoči otrokom, dijakom in študentom. Donacija Elektra Maribor je namenjena zagotavljanju plačila nujnih šolskih in obšolskih dejavnosti, plačila osnovnih šolskih potrebščin in pripomočkov, šolske prehrane in plačila šole v naravi.« Božo Raušl, sekretar Zveze prijateljev mladine Maribor, je v zvezi s spodbujanjem talentov in nadarjenosti pri otrocih dejal: »Projekt »Omogočimo sanje« je projekt, ki tudi otrokom iz socialno šibkih družin omogoča razvijanje talentov in njihove prepoznane nadarjenosti. Projekt je zastavljen kot resna dodatna dejavnost šolskim programom, znotraj katerega v otrokovem prostem času poskrbimo za ra- zvoj talentov. V programu pričakujemo nadarjene otroke in mladostnike, ne glede na to, kakšno je socialno stanje njihove družine. Donatorska sredstva namenjamo tistim, ki jim starši takšnih dodatnih aktivnosti ne morejo pokriti. V tem šolskem letu načrtujemo skupaj s pomočjo strokovnih služb Zveze prijateljev mladine Maribor, s pomočjo strokovnih sodelavcev v osnovnih in srednjih šolah ter s pomočjo dona-torjev in sponzorjev sofinanciranje tematskih taborov, obšolskih aktivnosti, tečajev in individualne pomoči pri nadaljnjem razvoju že prepoznanih sposobnosti tako posameznih otrok kot manjših skupin mladostnikov. Tako načrtujemo izvedbo 16 taborov, kjer bomo razvijali sposobnosti mladih na področjih vodenja, socialnih veščin, retorike, logike, podjetništva, naravoslovja, kreativne angleščine, drame, kreativnega pisanja, likovne in glasbene umetnosti. Predaja donacije ZGODILO SE JE T Besedilo: Karin Zagomilšek • Fotografija: Boštjan Rous Elektro Maribor sredstva za darila in čestitke poslovnim partnerjem namenja dobrodelnim organizacijam v Prekmurju Elektro Maribor ob koncu leta sredstva, prvotno namenjena za darila in čestitke poslovnim partnerjem, namenja dobrodelnim organizacijam v Prekmurju. Sredstva bodo za najranljivejše skupine prebivalstva; za pokritje finančnih dolgov, tople obroke, prevoze in nego bolnikov ter izposojo bolniških postelj in ortopedskih pripomočkov. Predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič je danes Albini Knapp, sekretarki Rdečega križa Slovenije -Območno združenje Murska Sobota, Jožetu Hozjanu, predsedniku Škofijske karitas Murska Sobota, in Simonu Severju, predsedniku Evangeličanske humanitarne organizacije (EHO) Podpornica, predal po 1.500 evrov donacij. Predstavniki organizacij iz Prekmurja so na predaji predstavili izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in čemu bodo namenili prejeta sredstva. Mag. Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, je na tokratni podelitvi donacij povedal: »Sodelavci družbe Elektro Maribor smo se letos že tretjič odzvali na pobude za pomoč tistim, ki so v stiski. Ob koncu leta tako sredstva, ki so bila prvotno namenjena za darila in čestitke poslovnim partnerjem, preusmerjamo v humanitarne namene. Odločili smo se, da jih tokrat namenimo humanitarnim organizacijam z vzhodnega dela našega distribucijskega območja, iz Prekmurja, in s tem podpremo njihovo plemenito poslanstvo.« Albina Knapp, sekretarka Rdečega križa Slovenije - območno združenje Murska Sobota, pravi: »Naša prednostna naloga je tudi v letu 2014 uresničevanje programov pomoči najranljivejšim skupinam prebivalstva. Razmere v državi in okoliščine, kot sta poslabšanje socialnih razmer, povečanje števila socialno ogroženih posameznikov in družin, so še vedno tema vsakdanjika. Njihovo število narašča vse od leta 2008. Kot učinkovita humanitarna organizacija bomo problematiko zagotovo reševali prepričljivo, dobro in uspešno. Predvsem pa bomo tokrat, tudi z denarno pomočjo družbe Elektro Maribor, marsikomu polepšali decembrske praznike, ko bomo s skupnimi močmi najbolj ogroženim družinam vsaj v neki meri pomagali pokriti finančne dolgove.« Jože Hozjan, predsednik Škofijske karitas Murska Sobota, se je ob prejemu donacije zahvalil: »Hvaležni smo družbi Elektro Maribor za njeno visoko družbeno odgovornost. Še posebej pa smo veseli pomoči, prejete s to donacijo, s katero bomo skupaj z vami mnogo ljudem omogočili vsaj en topel obrok v naši ljudski kuhinji. Hvala vam!« Simon Sever, predsednik Evangeličanske humanitarne organizacije (EHO) Podpornica, je na do- Predaja donacije godku povedal: »Ker so naši finančni viri omejeni, naših uporabnikov pa je zaradi naraščajočih stisk vedno več, smo zelo hvaležni podjetju Elektro Maribor za donacijo, ki jo bomo namenili za naš najširši program, program 'Mobilne diakonije'. Le-ta zajema pomoč uporabnikom na domu; ne samo v obliki dnevne dostave toplih obrokov hrane, s katerimi sicer dnevno na terenu oskrbujemo tudi do 80 uporabnikov, ampak tudi pomoči z različnimi ostalimi službami, kot so občasna preskrba s prehramb-nimi artikli v obliki prehrambnih paketov, prevozi v bolnišnice in ostale zdravstvene ustanove, pomoč pri negi bolnikov, predvsem v obliki izposoje bolniških postelj ter ostalih ortopedskih pripomočkov. V imenu naših uporabnikov in v našem imenu še enkrat iskrena hvala!« Besedilo: Irena Podgrajšek in Matej Lunežnik • Fotografija: arhiv Mentalni trener Kdo pa vam pomaga premagovati stres v vsakdanjiku? Irena Podgrajšek se je pogovarjala z g. Matejem Lunežnikom, strokovnjakom psihologom in izkušenim svetovalcem, ki je ob torkih na voljo zaposlenim v družbi Elektro Maribor, in sicer na telefonski številki 080 22 62. Stresa ne poznate? Kakšna sreča! Premagujete ga sami? Kakšna sreča! A, obrnete se na strokovnjaka? Kakšna sreča! Današnji čas je naravnan tako, da je zelo malo tistih, ki so odgovorili, da stresa ne poznajo. Verjamem, da je kar nekaj takšnih, ki bi odgovorili, da stres, ko se pojavi, obvladajo kar sami. Prav tako verjamem, da bi marsikdo dejal, da pa, ko je treba, poišče pomoč strokovnjaka. Velika sreča za posameznika, da čim prej pride do odgovorov, kje so razlogi za določena dogajanja in kaj storiti, da bo stres manjši ali se bo zaradi drugega pogleda na situacijo enostavno izgubil. Deseti ukrep certifikata Družini prijazno podjetje z naslovom »Psihološko svetovanje« smo začeli izvajati v sredini letošnjega leta. Pri izbiri ponudnikov smo se odločili za Mentalnega trenerja, ki ga vodi Matej Lunežnik, univ. dipl. psiholog, iz Maribora. Z odgovori na anonimne telefonske klice ter z osebnimi srečanji pomaga zaposlenim premagovati stres ter poskuša skupaj z njimi najti pravo pot razmišljanja in ravnanja. Poročila za pet mesecev govorijo o tem, da sodelavci iščejo tovrstno pomoč in Matej Lunežnik med predavanjem da je hitro anonimno svetovanje (HAS) prava odločitev družbe, da prisluhne svojim zaposlenim ter jim pomaga najti izhod iz trenutne situacije. Matej Lunežnik, univ. dipl. psiholog, je gotovo dobro izbran strokovnjak, ki vsak torek od 10. do 18. ure odgovarja na telefonski številki 080 22 62 samo zaposlenim Elektra Maribor. Na neki način je postal del nas in tisti, ki kot izkušeni svetovalec za hitro in učinkovito razjasnitev problema poskuša z nami poiskati rešitve, ki zagotovo obstajajo v vsaki situaciji. Ob tej priložnosti vam ga želimo predstaviti, zato smo z njim naredili in- tervju, ki vam bo dal odgovor, kdo se na drugi strani žice pogovarja z vami. HAS je nov pristop k svetovalnim pogovorom, ko se znajdemo v položaju, ko sami več ne vidimo svetlobe, izhoda. Zdi se mi, da ste pionir na tem področju, saj mi nihče od ponudnikov psihološkega svetovanja ni ponudil te možnosti. Se že dalj časa ukvarjate s hitrim anonimnim svetovanjem? Smo med prvimi, ki smo se odločili za takšen način psihološke pomoči sodelavcem? Najprej bi želel vse bralce lepo pozdraviti in rad bi tudi dodal, da mi je v veliko veselje, ko slišim, da sem del J vas in da ste me izbrali, da vam lahko pomagam! Lepo ste napisali, da je to v Sloveniji relativno nov pristop, ki pa je v svetu v praksi že nekaj časa. Tako imenovani program za podporo zaposlenim (EAP - Employee Assistance Programme) se je razvil v ZDA in tam ni podjetja, kjer ne bi imeli svetovalca za težave zaposlenih. Razlog, zakaj v Sloveniji tovrstnih programov ni, je v tem, da študij poteka le v ZDA in na Irskem, tako da sem za zdaj v Sloveniji edini s tovrstno diplomo. S svetovanjem se ukvarjam že vrsto let in sem deloval v veliko podjetjih v Sloveniji, tako da niste prvi, s katerimi sodelujem. Imate odlične reference in moderen pristop do strank. Kakšna izobraževalna pot in delovne izkušnje so za vami? Kaj vas je vodilo, da ste se odločili za ta poklic? Kot sem že v prejšnjem odgovoru povedal, sem po študiju psihologije v Ljubljani opravil še študij programa za pomoč zaposlenim (EAP - Employee Assistance Programme), ki je potekal na univerzi Galway na Irskem. Nato sem izvajal svetovanja v kar nekaj podjetjih, na primer Pošti Slovenije, Talumu, Primorju, Steklarni Hrastnik, Novi KBM in drugih. Seveda je trenutkov, ki te pripeljejo do trenutnega delovanja in poklica, v življenju veliko, toda naj izpostavim, da me je najbolj pritegnilo delo z ljudmi. Vedno sem rad delal z ljudmi, jim pomagal in svetoval. Že kot otrok sem bil doma mediator, ko sta si starša kdaj pa kdaj skočila v lase. (smeh) Mogoče pa imam to v sebi že od takrat. (smeh) Predvsem pa me žene zavedanje, da zaposleni lahko učinkovito delujejo le, če so na delovnem mestu zadovoljni in obvladujejo svoj stres! Izobraževali ste se v tujini. Kako tam rešujejo »stres na delovnem mestu«? Kakšen pomen mu pripisujejo v Ameriki in kakšen v Evropi? V tujini se podjetja bolj zavedajo pomena dobrega počutja in zdravja na delovnem mestu in temu posvečajo bistveno več časa. Pa tudi zakonodaja je bolj nemilostna, zato se podjetja na drugi strani bojijo tožb zaposlenih v primeru odgovornosti za povzročanje čezmernega stresa in z njim povezanih posledic. Tudi v Evropi v nekaterih državah temu področju pripisujejo veliko pozornosti. To so Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija. Sicer pa je program prisoten že v podjetjih v 57 državah po vsem svetu. Slovenija je tukaj še na začetku. Vemo, da lahko začeten stres, če ga čim prej ne ustavimo, privede do resnega obolenja, predvsem do izgorelosti. Če ni poklicna skrivnost, prosim, opišite eno od možnih situacij oz. kaj svetujete sogovorniku ob prvem klicu? Izgorelost je sicer velik problem, ki se pojavlja vedno večkrat. Vendar so ljudje različni in enoznačnega odgovora tukaj ni. Najprej je treba dobiti dober vpogled v situacijo in ocenitev problema. Predvsem pa je treba odkriti tiste trenutke, kjer si lahko zaposleni pomaga sam in vpliva na izboljšanje situacije. Treba je ugotoviti, zakaj se nekdo žene prek svojih zmožnosti in kaj ga pri tem motivira. Zelo pomembno je tudi, v kateri fazi je, saj so te približno štiri. Sicer pa zaposleni ponavadi kličejo zaradi medosebnih odnosov. Stres jim povzročajo nerazrešeni konflikti. V tem primeru jim svetujem, da ugotovijo, zakaj je konflikt nastal, in da se s tisto osebo o tem odprto pogovorijo. Potem se pogovoriva, kako bo odprl pogovor in kako bo poskušal rešiti konflikt. Včasih se še pogovoriva o možnih scenarijih in kako bo na njih reagiral. Kar nekaj vprašanj je bilo zastavljenih na temo »zajamčene« anonimnosti.Vemo, da etični kodeks osebe, zaposlene v zdravstvu, to zavezuje k molčečnosti o zdravju pacienta. To seveda velja tudi za vas. V kakšnem primeru pa lahko kot zdravnik le spregovorite ali se ta Matej Lunežnik, strokovnjak psiholog možnost popolnoma izključuje? Seveda je anonimno svetovanje popolnoma zaupno in nikomur ne razlagam o težavah zaposlenih, ki mi zaupajo svoje probleme. Največkrat ljudje pomislijo, da sem v navezi z vodstvom in jim prinašam informacije oz. po domače »špecam«, kaj si zaposleni mislijo o podjetju. To ni res! Nihče ne more izvedeti nobene informacije. Le če klient sam želi, da se informacije posredujejo naprej z namenom, da bi se nastala situacija rešila. In seveda če gre za kršitev zakona. Takrat pa sem po črki zakona dolžan določene informacije posredovati naprej. Torej, klicatelji vam lahko popolnoma in brez strahu zaupajo vse težave. Dogovorjeno je, da vas lahko pokličejo tudi njihovi družinski člani. V kakšnih primerih pa boste posameznika ali vso družino napotili k drugemu strokovnjaku, ker boste ugotovili, da zdravljenje presega okvir našega sodelovanja? V primerih, ko so težave globlje in se lahko reflektirajo že v resne zdravstvene težave, takrat jih napotim k strokovnjaku za tovrstno področje. Enkrat je na primer klicala mamica, ki je povedala, da je med njunima sinovoma prišlo do posilstva starejšega nad mlajšim. V tem primeru smo jih takoj napotili k strokovnjakinji, ki se s tovrstnimi problemi ukvarja. Povejte nam še kaj o sebi. Kako vi obvladujete vsakodnevne obremenitve? Ali vam vedno uspe, da ko odložite slušalko ali ko se za nekom zaprejo vrata ordinacije, ostati na profesionalni ravni osebe, ki opravlja svoj poklic kot vsak drugi, ali vas zgodbe pre-tresejo do »temeljev«, kot radi rečemo? Hah, dobro vprašanje. Seveda me določene zgodbe pretresejo. Predvsem tiste, kjer moja pomoč ne privede do rešitve. Zgodbe, kot je tista iz zgornjega odgovora, me seveda zelo pretresejo ali pa situacije, ko nekdo zelo zboli ali pa tragično izgubi ljubljeno osebo. To so situacije, kjer se počutim zelo nemočno, kajti lahko le blažim bolečino, velikokrat popolne rešitve ni. Toda že občutek, da dajem to, kar lahko, mi veliko pomeni. Ko sem od vas dobila prvo poročilo in v njem zasledila zapisane številke, najprej nisem vedela, ali naj se tega veselim ali ne. Ali naj se veselim, da so se ljudje opogumili, da vas pokličejo, ali naj bom žalostna, ker zdaj zagotovo vem, da sodelavci potrebujejo tovrstno pomoč. Torej smo družba, ki ni ubežala stresu, čeprav imamo delo in plače ter ostale ugodnosti. Torej smo družba, v kateri so ljudje pod psihičnim pritiskom. Zakaj? Vem, da mi ne boste odgovorili na to vprašanje, zanima me le, kje so po vašem mnenju vzroki, da je depresivno stanje ljudi v združbah v porastu? Tudi v tistih, ki jim gre dobro? Kje lahko iščemo vzroke? Poglejte, nečesa se moramo zavedati. Brez stresa ne gre! Ko ne boste več imeli problemov v življenju in s tem povezanega stresa, boste nekaj metrov pod zemljo, vsi okoli vas pa bodo žalovali za vami. Med ljudmi vlada razmišljanje, da je stres le nekaj slabega in da ga ne sme biti. Vendar pa to ni res. Pomembno je, da znamo stres uravnavati in si pomagati. Tukaj pa malo škripa v naši družbi. Premalo poznamo stres ter njegove posledice in premalo načinov poznamo, kako ga obvladovati. Predvsem pa v naših podjetjih vlada razmišljanje, da je stres pač problem vsakega zaposlenega in da je treba stisniti zobe, ker je pač takšna situacija! Zato pa imamo drugi najvišji rezultat v stopnji stresa med zaposlenimi v Evropi! Ljudje so pod stresom, obenem pa ne poznajo dovolj načinov za reševanje in obvladovanje stresa. In to je enačba na dolgi rok, da je vedno več ljudi na bolniški odsotnosti ali pa zaradi strahu pred izgubo službe delajo bolni oziroma pod velikim stresom. je, da skrbimo za vseh pet življenjskih stebrov hkrati. To so poklic, zdravje, družina, hobiji in prijatelji. Zato se morate zavedati, da so počitek, rekreacija in sprostitev del življenja in zelo pomemben faktor pri regeneraciji telesa in duha. Po domače, če želite vdihniti, morate tudi izdihniti. In ne moremo samo vdihovati in se pumpati, ker bo prej kot slej naš balon počil. In iskanje kosov in lepljenje sta potem zelo naporna ... Hvala za vaše odgovore, gospod Lunežnik. Pa še eno provokativno vprašanje. Želim si, da je klicev čim manj, in če je treba, naj jih bo čim več. Kaj si želite vi? Ne gledam na to, koliko bo klicev. Želim si le, da se bo čim več ljudi, ki imajo težave, opogumilo in poklicalo. Meni je pomembno, da bomo z vašim razumevanjem potrebnosti tovrstne pomoči in z mojimi izkušnjami pomagali čim več ljudem v vašem podjetju. Želim vam vsem uspešno delo in čim več zadovoljstva v poklicnem ter zasebnem življenju! Kaj nam kot strokovnjak svetujete, da storimo takrat, ko se pojavijo prvi znaki izgorelosti? Kaj v prvi fazi lahko naredimo sami in kje se naša moč obvladovati situacijo lahko konča? Zelo pomembno je, da skrbite za počitek in preusmerjanje pozornosti na druge aktivnosti. Zelo pomembno Psihološko svetovanje za sodelavce družbe Elektro Maribor Od sredine letošnjega leta je sodelavcem družbe Elektro Maribor in njihovim ožjim družinskim članom na voljo brezplačno, hitro in anonimno telefonsko svetovanje. Program temelji na telefonskem svetovanju in ozaveščanju zaposlenih o duševnem zdravju. Telefonsko svetovanje je na voljo vsak torek od 10:00 do 18:00. Pokličete lahko na brezplačno telefonsko številko 080 22 62. Po potrebi se lahko dogovorite za osebni obisk. Pokličite 080 22 62 Besedilo: Irena Podgrajšek • Fotografija: Janez Platiše Elektro Maribor prejel polni certifikat v 1 B ■ ■ I ■ a ■ Družini prijazno podjetje POLNI CERTIFIKAT H Družini prijamo podjetje V letošnjem maju so minila tri leta, odkar smo v družbi Elektro Maribor d.d. prejeli osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, ki ga podeljuje Ekvilib Institut iz Ljubljane. Nadaljujemo z naborom novih ukrepov. Sprejeli smo in izvajamo deset ukrepov. Ti so: 1. Komuniciranje z zaposlenimi in zunanjo javnostjo. 2. Mnenjske raziskave med zaposlenimi. 3. Izobraževanje/informiranje za vodilne za področje usklajevanja dela in družine. 4. Delovni čas z izbiro prihoda in odhoda. 5. Otroški časovni bonus. 6. Načrtovanje letnega dopusta. 7. Novoletno obdarovanje otrok. 8. Delovna srečanja. 9. Filozofija/načela vodenja - pri vodenju se upoštevajo naslednja načela/filozofija vodenja: Naklonjenost družini in enakopravna obravnava žensk in moških, vodenje se razume kot storitev za sodelavce in sodelavke. Način vodenja upošteva interese sodelavcev, pri čemer upošteva tudi usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. 10. Psihološko svetovanje in pomoč - anonimna zunanja pomoč. Julija letos nas je obiskal zunanji revizor. Na osnovi njegovega poročila smo v septembru prejeli polni certifikat in na naših dokumentih oranžni znak zamenjali z modrim. Nabor novih ukrepov za obdobje 2014-2017 Vodstvo družbe se je odločilo za nadgradnjo sprejetih ukrepov z novimi ukrepi, ki bodo še bolj približali delovanje družbe posamezniku v smeri do družine prijaznega podjetja. Nove ukrepe bomo začeli izbirati še ta mesec. Projekt v celoti živi Ponosni smo na to, da nam je v tem kratkem obdobju uspelo, da projekt v celoti zaživi, kar je ugotovil tudi revizor. Mnenj-ska anketa (ukrep št. 2) pa je pokazala, da zaposleni uporabljajo sprejete ukrepe v polni meri. Težko bi izločili tisti ukrep, za katerega bi lahko rekli, da se je najbolje prijel, saj jih je kar nekaj, ki so prijazni do vseh zaposlenih. Takšen je na primer ukrep št. 4 »Delovni čas z izbiro prihoda in odhoda«, ki pomeni razpolaganje s prihodom in odhodom z delovnega mesta v razponu 30-45 minut vseh zaposlenih. Za mlade družine je zelo dobro sprejet št. 5 »Otroški časovni bonus«, ki omogoča staršem prost dan za prvi vpis v otroški vrtec in spremstvo osnovnošolčkov do tretjega razreda. Z ukrepoma 6 in 7 smo potrdili že ustaljeno prakso načrtovanja letnih dopustov in tradicionalno novoletno obdarovanje otrok do sedmega leta starosti. Velikega pomena za nemoteno delovanje družbe je izvajanje sklepa št. 8 »Delovna srečanja«, za katera se je v praksi pokazalo, da jih je treba izvajati vsako četrtletje in se na njih pogovoriti o vsem, kar je nujno za izvajanje nemotenega delovnega procesa in počutja zaposlenih. Ukrep št. 9 »Filozofija/načela vodenja« smo razobesili po vseh oglasnih deskah in ga objavili na naši intranetni strani, saj se mora med zaposlenimi utrditi način razmišljanja o naklonjenosti družini, enakopravnemu obravnavanju žensk in moških, da vodenje upošteva interese sodelavcev ... Poudarjene so naše vrednote, kot so poštenost, kakovost in poslovna odličnost. Z veliko začetnico so napisana Načela vodenja. Zelo odmeven je ukrep št. 10 »Psihološko svetovanje«. K sodelovanju nam je uspelo pritegniti Mentalnega trenerja, ki ga vodi Matej Lunežnik, univ. dipl. psiholog, in je usposobljen za hitro anonimno svetovanje (HAS). Mesečna poročila kažejo, da je bila izbira ukrepa dobra in času primerna. Verjamemo, da bomo v nadaljevanju izbrali primerne ukrepe, ki ne bodo samo črka na papirju, ampak bodo zaposlenim prinesli to, kar nam že naziv projekta in certifikata obljublja: do družine prijazno podjetje ne glede na razmere, v katerih se od časa do časa znajdemo. Elektro Maribor je na svečani prireditvi v decembru prejel priznanje za pridobitev polnega certifikata DPP L VPRAŠALI SMO J Pripravila: Irena Podgrajšek • Fotografija: arhiv Mateja Lorenčič, Matej Pristovnik in Stojan Vujinić Odgovori sodelavcev v SE Maribor na vprašanje »Kaj menijo o psihološkem svetovanju?« Zaposlene v SE Maribor smo vprašali, kaj menijo o ukrepu psihološko svetovanje, ki se izvaja v okviru projekta Družini prijazno podjetje. Odgovori: Mateja Lorenčič: Ukrep je odličen. Sama še nisem uporabila te možnosti, ker imam trenutno veliko prijateljev, s katerimi se pogovarjam. Ljudje delajo napako, ko ne povejo, kaj jih teži. Povedati nekomu o svojih težavah je zame največje zdravilo. Skupina pod vodstvom Mateja Pristovnika: (Aleš Petek, Uroš Veil-guni, Tadej Žvegla in Stanko Kozel) iz Slovenske Bistrice je odgovorila kar kolektivno, in sicer: »Pozdravljamo ta ukrep in v primeru težav se bomo rade volje obrnili na mentalnega trenerja, ki za nas odgovarja na tel. 080 22 62.« Stojan Vujinić: Ne morem govoriti za druge, vendar sam nikoli nisem imel potrebe po posvetovanju s psihologom. Hitro anonimno svetovanje je namenjeno reševanju: težav na delovnem mestu, družinskih težav, krizne situacije, psihičnih težav. Težave na delovnem mestu Verjamem, da ima kdo težave na delovnem mestu. Ampak naše težave se ne morejo primerjati s težavami delavcev v katerem drugem podjetju (Mura, Prevent ...), ki jih gledamo na televiziji in ki delajo nekaj mesecev brez plače in ne vedo, kaj bo jutri. Če pa ima kdo resne težave na delovnem mestu, se mi zdi bolj primerno, da gre na pijačo s kakšnim delavcem, ki dela pri privatniku. Če je težava povezana z mobingom ipd., pa se mi zdi bolj primerno pravno svetovanje. Družinske težave Vsak najbolje pozna svojo družino. Tako da ne verjamem, da lahko pri tem druga oseba prek telefona kaj pomaga. Krizne situacije Krizne situacije so večinoma povezane s finančnim stanjem. Tukaj bi bolj potreboval finančnega svetovalca kot pa psihologa. Psihične težave Ponovil se bom: ne verjamem, da lahko resne psihične težave kdo reši kar prek telefona. Če ima kdo resne psihične težave, naj poišče pravo strokovno pomoč. Mogoče kdo potrebuje psihološko svetovanje. Sam bi potreboval bolj svetovanje na ekonomsko-pravnem področju pri urejanju kreditov za nepremičnino ipd. Mogoče tudi kakšno konkretno rešitev, recimo dogovor med našim podjetjem in banko o boljših kreditnih pogojih (ugodnejših obrestnih merah). Recimo bobu bob: Skoraj vse težave so povezane s finančnim stanjem, brezposelnostjo partnerja oz. otrok itd. Za te težave pa ne vem, ali jih lahko reši psiholog prek telefona. Besedilo in fotografija: Mihaela Šnuderl L Želimo si konstruktivnega sodelovanja z vodstvom in odprte komunikacije s sodelavkami in sodelavci Intervju z Andrejem Rusom, predstavnikom sveta delavcev iz OE Gornja Radgona in predsednikom sveta delavcev družbe Elektro Maribor d.d. Pred petimi meseci smo dobili novega predsednika sveta delavcev, g. Andreja Rusa, s katerim smo se pogovarjali o aktualni problematiki. Mesto predsednika sveta delavcev je pomembna funkcija. Kakšni so vaši vtisi po nekaj mesecih dela? Zavedam se pomembnosti funkcije, ki sem jo prevzel. Prepričan sem, da bomo delali v dobro družbe Elek-tro Maribor in v dobro zaposlenih. Poudariti moram, da smo do zdaj uspešno sodelovali in nam je tudi uspelo doseči določene dogovore. Naj omenim samo dogovor o mesečni izravnavi delovnega časa in o spremembi letne uspešnosti v polletno obdobje. Vsi prejemniki letne oz. polletne uspešnosti se bodo lahko s podpisom na dopisu tudi odločili, ali želijo, da se njihovo ime objavi na oglasnih deskah kot prejemnik uspešnosti. Kakšne smernice in cilje ste si zadali pri svojem delu oz. kaj lahko od sveta delavcev pričakujemo v prihajajočem letu? Seje SD želimo imeti vedno na drugi enoti, saj se s tem neposredno seznanimo z delovanjem in željami posamezne enote. Upravi bomo podali pobudo, da se pri vzdrževanju infrastrukture več ne varčuje. Mišljeno je varčevanje tako finančnih vložkov v infrastrukturo kot tudi zaposlovanja mladega kadra v skupine. Vsekakor bi Andrej Rus, predsednik sveta delavcev se odhajajoči monterji morali dosledno nadomeščati z novimi. Prav tako se predstavniki sveta delavcev želimo izobraziti na področju participacij-skega managementa, kar potrebujemo za kvalitetno opravljanje dela. Določene smernice smo si zadali tudi z ustanovitvijo odborov za posamezna področja. Naši cilji so pridobitev vseh odgovorov na vprašanja ter pobude za sistemizacijo in reorganizacijo ter nadaljnje konstruktivno sodelovanje z upravo družbe. V okviru sveta delavcev ste formirali posamezne odbore. Katere in kakšen je namen formiranja odborov? Odbore smo formirali zaradi učinkovitejšega delovanja sveta delavcev. Slednji namreč obravnava vsebinsko različno problematiko, za katero pa je pred sejo ogromno gradiva, ki ga posamezni odbori do seje pregledajo. Na seji odbori predstavijo glavni problem, ki se potem obravnava. Vsak odbor ima prav tako strokovnega sodelavca s posameznega področja, ki se kot zunanji član vključuje pri delu odbora. Tako bodo vsi predstavniki sveta delavcev imeli določene zadolžitve, tako bo tudi večja angažiranost vseh predstavnikov sveta delavcev. Formirali smo naslednje odbore: odbor za varnost in zdravje pri delu, odbor za sodelovanje in komunikacijo s sindikatom, odbor za kadrovsko področje, motivacijo, nagrajevanje,plačno politiko, odbor za izobraževanje in usposabljanje, odbor za spremembo Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju in Poslovnika sveta delavcev, odbor za delovnopravno in socialno področje in spremljanje izvajanja pravilnikov, sprejetih znotraj podjetja, odbor za počitniške zmogljivosti in stanovanjske zadeve, odbor za organiziranost poslovanja. Kako bomo lahko zaposleni v družbi Elektro Maribor spremljali delovanje posameznih odborov? Delovanje odborov bodo zaposleni lahko spremljali na intranetni strani, oglasnih deskah, iz zapisnikov sej SD in zapisnikov posameznih odborov. Predstavitve bodo potekale tudi na srečanjih Družini prijazno podjetje (DPP) po posameznih enotah. V nadzornem svetu družbe sta nova predstavnika zaposlenih g. Dušan Kovačič in g. Darko Nemec. Kako poteka delo sveta delavcev v korelaciji z delom predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu? Na vseh sejah sveta delavcev je posebej izpostavljena točka delo članov zaposlenih v NS. Tam predstavnika zaposlenih in sveta delavcev, ki sta tudi predstavnika v nadzornem svetu, predstavita svoje delovanje. Prav tako po vsaki seji NS obvestita svet delavcev o delovanju na sejah NS, tako da smo z delom predstavnikov seznanjeni. Predlogi so bili, da bi se predstavniki SD v NS zamenjali vsakih osem mesecev, vendar glede na zdajšnjo prakso ocenjujemo, da je rok prekratek, in bi predlagal menjave predstavnikov SD v NS vsaj na vsakih 16 mesecev. Kako sodeluje svet delavcev s sindikatom družbe? Svet delavcev seznanja sindikat družbe z vsakokratnim dnevnim redom seje, z zapisniki s sej, prav tako je predsednik sindikata vabljen na seje sveta delavcev. Potekajo tudi neformalna srečanja in sodelovanje je dobro. Predsednik reprezentativnega sindikata je tudi član odbora. Pogovori s sindikatom so potekali tudi v zvezi s koriščenjem letnega dopusta do konca marca, kjer potekajo razgovori za t.i. mehek prehod, to je v treh letih - vsako leto mesec prej (leta 2015 do 30. 5., leta 2016 do 30. 4. in leta 2017 do 30. 3.). Pogovori s sindikatom so potekali zato, ker, omenjeno pomeni poseg v kolektivno pogodbo, za katero pa svet delavcev meni, da ni potrebe po spreminjanju. Zakonsko je najdaljši rok do 30. 6., kot je bila tudi v naši družbi praksa do zdaj. Veljaven poslovnik sveta delavcev je bil sprejet leta 2007. Menite, da je le-ta še vedno dovolj aktualen oz. lahko pričakujemo kakšne spremembe? Podani so bili predlogi širiti sestavo 13-članskega sveta delavcev tudi na hčerinske družbe, česar pa ZSDU ne omogoča, saj je do 1.000 zaposlenih določena sestava 13-članska. Predlog je podal predsednik uprave, hčerinski družbi pa bo svet delavcev pozval, da se glede tega opredelita. Na naslednjih sejah sveta delavcev bo omenjena pobuda obravnavana, šele potem bo moč podati zaključke in morebitne spremembe poslovnika. Bomo pa poslovnik revidirali in prilagodili veljavni zakonodaji. Zaposleni lahko informacije o delovanju sveta delavcev pridobijo pri svojih predstavnikih, na intranetu, prek elektronske pošte. Kako v teh nekaj mesecih ocenjujete sodelovanje med svetom delavcev in zaposlenimi? Ocenjujem, da je sodelovanje zelo dobro, zaposleni pošiljajo pobude, predloge, vprašanja vse leto, ne samo pred sejami. Ob tem bi želel opozoriti na skrinjice, ki so nameščene na vseh enotah, tako da je omogočena komunikacija z vsemi zaposlenimi, torej tudi tistimi, ki nimajo dostopa do intraneta. Sporočilo vsem sodelavcem družbe Elektro Maribor ... Sij lučk oznanja praznični čas. Čas, ko se v lahnem naletavanju snežink poslavlja leto in se poraja upanje po novem, boljšem, srečnejšem času. Upanje in želje se združijo v tisoče voščil, ki se prelita v besede dotaknejo naših src. Ob takšnih trenutkih si zaželimo srečo, in ko se ena vrata sreče zapro, se druga odpro, toda pogosto tako dolgo zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se nam med tem že odprla. V svojem in imenu članov sveta delavcev vam želimo lepe božične praznike in srečno 2015 z željo, da srečo najdemo tudi v majhnih stvareh, saj se bomo nekoč ozrli nazaj in ugotovili, da so bile velike. L IZ STROKE Besedilo: Karin Zagomilšek, Mihaela Šnuderl • Fotografija: Aleš Damjanovič Elektro Maribor na prireditvi Srednješolski naravoslovni in tehnični dan mariborskih šol »Po stopinjah Nikole Tesle v Mariboru« Ob 850-letnici Maribora smo sodelovali na prireditvi Srednješolski naravoslovni in tehnični dan mariborskih šol, ki sta ga 15. in 16. septembra v Mariboru organizirala Evropski kulturni in tehnološki center Maribor in Mestna občina Maribor, in sicer v povezavi s prireditvijo »Po stopinjah Nikole Tesle v Mariboru«, saj se letos obeležuje 135-letnica kratkega bivanja znanstvenika in izumitelja Nikole Tesle v Mariboru v obdobju od leta 1878 do 1879. Mladi in drugi obiskovalci so v prostorih Energije Plus na Vetrinjski ulici 2 sodelovali pri posameznih eksperimentih Centra eksperimentov Maribor in Tehničnega muzeja Bistra s področja električne energije in življenja izumitelja Nikole Tesle. Predstavitev električnega vozila Pred poslovalnico Energije Plus je družba Elektro Maribor omogočila ogled in predstavitev električnega vozila mitsubishi i-MiEV, odgovorili smo na številna vprašanja o električni mobilnosti, uporabi električnega vozila, polnjenju vozila, možnosti gostovanja na polnilni infrastrukturi ter na številna druga vprašanja, povezana z električno mobilnostjo. V dveh dneh smo zabeležili izjemno velik obisk, skupaj 640 obiskovalcev, to je osnovnošolcev, srednješolcev in tudi zunanje javnosti. L IZ STROKE J Besedilo: Karin Zagomilšek, Mihaela Šnuderl • Fotografija: Aleš Damjanovič Elektro Maribor na Evropskem tednu mobilnosti V aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal med 16. in 22. septembrom 2014, je bilo vključenih 1732 mest, od tega 36 slovenskih, med njimi tudi Maribor. Glavni namen aktivnosti je bil ozavestiti ljudi, da bi nekaj naredili za zmanjšanje onesnaženosti in hrupa, kar bi posledično povečalo kakovost življenja. Elektro Maribor je sodeloval pri promociji električne mobilnosti tako v Mariboru kot tudi v Ljutomeru. 19. september 2014: Elektro Maribor je sodeloval na Evropskem tednu mobilnosti v Mariboru V sklopu projekta Evropskega tedna mobilnosti je Elektro Maribor zainteresirani javnosti, ki nas je obiskala na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, predstavil aktivnosti na področju električne mobilnosti, kar je poleg predstavitve električnega avtomobila, informiranja o gostovanju (roamingu) na polnilni infrastrukturi ter drugih aktualnih tem pritegnilo pozornost številnih obiskovalcev. 22. september 2014: Elektro Maribor je sodeloval na Evropskem tednu mobilnosti v Ljutomeru 22. septembra 2014, ko je v Ljutomeru potekal dan brez uporabe avtomobila, smo se udeležili predstavitve električne mobilnosti. Na Glavnem trgu v Ljutomeru smo bili prisotni z električnim avtomobilom ter številnim mladim pred- Evropski teden mobilnosti v Mariboru Evropski teden mobilnosti v Ljutomeru stavili električni avtomobil, prednosti električne mobilnosti, možnosti polnjenja električnega avtomobila in gostovanja na polnilni infrastrukturi ter odgovorili na njihova številna vprašanja. Prireditve se je na Glavnem trgu udeležilo 400 obiskovalcev. Besedilo: Simona Vauhnik V_y Novosti, ki jih prinaša nov Zakon o izvršbi in zavarovanju Sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je začel veljati 30. 7. 2014, prinaša precej novosti in dopolnitev na področju izvršb na plačo Po novem dolžniku ne bo več na računu ostala celotna minimalna plača, razširil se je seznam prejemkov, na katere je mogoče poseči z izvršbo, ter spremenil vrstni red izvrševanja sklepov pri delodajalcu. Sprememba zneskov omejitve izvršbe Ena od pomembnejših sprememb ZIZ-J je sprememba določbe o omejitvi izvršbe. Z izvršbo je po novem možno seči pri denarnih terjatvah do dveh tretjin dolžnikovih prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % bruto minimalne plače. Do zdaj je veljalo, da mora dolžniku ostati celoten znesek neto minimalne plače, ta je znašal 603,32 evra. Zdaj pa bo dolžniku na računu ostalo najmanj 552,41 evra. V praksi to pomeni, da je možno z izvršbo poseči tudi na minimalno plačo. Dolžnik z minimalno plačo na mesec bo torej prejemal 50 evrov manj, kar za socialno ogrožene ni zanemarljiv znesek. Samo v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je po ZIZ-J minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati, lahko manjši. V takšnem primeru je minimalni varovani znesek v višini 50 % minimalne plače, torej 394,58 evra. Navedena minimalna varovana zneska, na katera z izvršbo ni moč poseči, veljata za vse dolžnike, ki ne preživljajo nobenega družinskega člana. Če dolžnik preživlja družinskega člana, se namreč ta znesek zviša še za znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Upravičenost do višjega zneska omejitve, na katerega z izvršbo ne moremo poseči, dolžnik izkazuje z javno listino ali po zakonu overjeno listino, kadar to ni mogoče, pa z ugovorom iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki je sodne takse prost. Uveljavljanje ugovora je mogoče tudi po izteku roka za ugovor, odloča torej delodajalec ali v primeru ugovora, sodišče. V praksi navedeno pomeni, da lahko zaposleni, ki prejme sklep o izvršbi na plačo in želi, da mu ostane večji znesek od 552,41 evra, delodajalcu predloži dokazilo, da preživlja še kakšno osebo, npr. rojstni list otroka, potrdilo o šolanju ipd., zaradi česar se mu minimalna omejitev 552,41 evra lahko poveča še za znesek, ki je določen glede na status vzdrževane osebe za dodelitev denarno socialne pomoči. Delavec mora sam poskrbeti za navedena dokazila. Zneski so dostopni na naslednjem spletnem naslovu: www. mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/so-ciala/denarna_socialna_pomoc/. Delodajalci morajo upoštevati navedene zneske omejitev, ne le če izvršujejo sklep o izvršbi, temveč tudi v primeru upravno izplačilne prepovedi. S spremembo ZIZ-J je bilo to izrecno določeno. Denarni prejemki, na katere je možno poseči z izvršbo Posebej opozarjamo na spremembo 101. člena (Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe) in 102. člena (Omejitve izvršbe) zakona, ki urejata izvršbo na plačo. Po novem se bodo omejitve izvršbe nanašale na vsa denarna sredstva oziroma dolžnikove prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Do zdaj je za osnovo veljala »plača«, po novem pa so osnova »dolžnikovi denarni prejemki«, kar poleg plače zajema vse, kar delodajalec izplačuje delavcu (regres, božičnica, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarnostna pomoč, povračila potnih stroškov in dnevnic, povračila stroškov za prehrano in prevoz, sejnine, dohodki iz avtorskega dela, pokojnina, nadomestila plače itd.). Vrstni red poplačila upnikov Spremenjen zakon (ZIZ-J) določa, da imajo terjatve iz naslova zakonite preživnine pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika absolutno prednost pred ostalimi terjatvami drugih upnikov. Delodajalci, kot izvrševalci sklepov, morajo upoštevati novo pravilo o absolutno prednostnem vrstnem redu terjatev iz naslova zakonite preživnine tudi v postopkih izvršbe na plačo, ki že potekajo. Podaljšuje se tudi čas, za katerega se lahko v okviru splošne ureditve izvršbe na denarno terjatev dolžnika predlaga izvršba za terjatve iz naslova zakonite preživnine brez ponovne vložitve predloga za izvršbo, in sicer z enega na dve leti. Prednostni vrstni red izvrševanja sklepov si sledi tako: 1. Sklep za preživnino - absolutna prednost. 2. Davčni sklep za neporavnan davek iz dohodkov, terjatev, premoženja - ne prehiti preživnine, vse os- Elektro Maribor d.d. tudi letos izplačal dividende Na 18. redni seji skupščine dne 27. 6. 2014 so delničarji družbe Elek-tro Maribor d.d. sprejeli sklep, da se del bilančnega dobička za leto 2013, to je v višini 3.014.579 EUR, razdeli med delničarje. Bruto dividenda na delnico znaša 0,09 EUR in je enaka kot za leto 2012. Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2013 znaša 3.815.092 EUR. Dividende pripadajo tistim delničarjem, ki so bili na dan zasedanja skupščine vpisani v delniško knjigo družbe Elektro Maribor d.d. Le-teh je bilo 1319, od tega 16 nerezidentov. Dividende smo začeli izplačevati 25. 9. 2014, in sicer tistim delničarjem, za katere smo pridobili vse potrebne in pravilne podatke za izplačilo. Dividende je tako do zdaj prejelo 1.163 delničarjev, od tega 51 pravnih in 1.112 fizičnih oseb. Bruto znesek izplačanih dividend je znašal 2.904.388 EUR, od tega je bilo pravnim osebam izplačano 2.836.920 EUR ter fizičnim osebam 67.468 EUR bruto dividend. V primerjavi s preteklim letom se je število delničarjev podjetja Elektro Maribor d.d. zmanjšalo za osem delničarjev. Promet z delnicami EMAG je bil na prostem trgu skromen, beležimo 58 poslov nakupa oziroma prodaje, ki vključujejo tudi prenos lastništva zaradi dedovanja. Novih delničarjev, pravnih in fizičnih oseb, je 16, od tega pet pravnih oseb. Besedilo: Simona Vauhnik tale sklepe prehiti, tudi upravno izplačilno prepoved. 3. Upravno izplačilna prepoved - prehitita jo davčni sklep in sodni sklep za preživnino, ne pa navadni sodni sklep. 4. Navadni sodni sklep (globe, RTV-prispevek ...) - prehitijo ga sklep za preživnino, davčni sklep in upravno izplačilna sposobnost. Vrstni red poplačil več upnikov je odvisen od dneva, ko je delodajalcu vročen sklep o izvršbi. Če je več upnikov pridobilo pravico do izvršbe na isti dan, so vsi na istem mestu, če vseh ni mogoče poplačati, se poplačajo sorazmerno. Upravno izplačilna prepoved Po novem je zdaj jasno urejen status upravno izplačilne prepovedi, natančno so določene dolžnosti delodajalca in posledice potrditve le-te. Pri upravno izplačilni prepovedi gre v bistvu za prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril dolžnik in s katero dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Mogoče ji je pripisati naravo asignacije - nakazila. Pomembna je torej potrditev delodajalca, čeprav delodajalcu ni treba za delavca izvrševati njegovih prostovoljnih prepovedi, ampak zgolj prisilne sklepe. Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo o preklicu, dano delodajalcu. Preklic ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku. Upravna izplačilna prepoved ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi veljajo enaki zneski omejitve, ki morajo dolžniku ostati, kot smo jih omenili zgoraj (70 % minimalne plače oz. 50 % minimalne plače pa tudi znesek iz naslova vzdrževanja in preživljanja). Pred upravno izplačilno prepovedjo imajo pri poplačilu prednost naslednje terjatve: terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Spremembe ZIZ-J veljajo za vse izvršilne postopke. Tudi za tiste, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele. Delodajalci imajo zahteven položaj in odgovornost kot izvrševalci sklepov, saj so odškodninsko odgovorni za škodo, povzročeno upniku, če sklepa o izvršbi ne izvršijo oz. ne izvršijo pravilno, torej če ne upoštevajo pravilnega vrstnega reda in obsega izvršitve. ELEKTRD fflARIBDR Energija zame! J-- ___J Besedilo: Mihaela Šnuderl, Karin Zagomilšek • Fotografije: arhiv Elektro Maribor Znani so zmagovalci razpisa »Naj zaposleni« in »Naj skupina« za leto 2014 Razpis za naj zaposlenega in naj skupino, ki je bil objavljen v oktobru, zaključil pa se je v novembru, je dobil zmagovalce letošnjega leta. V nadaljevanju jih z veseljem objavljamo. O razpisu za naj zaposlenega in naj skupino Razpis je potekal med 21. 10. 2014 in 20. 11. 2014 (do 8. ure). Glasovnice so bile na voljo v tajništvih, na nadzorništvih (ki niso na lokaciji OE/ SE, uprave) pa pri vodji nadzorništva. Z glasovanjem na glasovnicah sta vsaka OE/SE in uprava izbrali po enega naj zaposlenega in po eno naj skupino. Komisija v sestavi Darja Lapov, Karin Zagomilšek in Mihaela Šnuderl je sodelovala pri pripravi razpisa, prav tako je preštela vse glasovnice in sodelovala pri podelitvi priznanj. Namen razpisa Izbira, priznanje in nagrajevanje naj zaposlenega in naj skupine je način motivacije ter povezovanja zaposlenih. Hkrati omogoča predstavitev dobrih praks v načinu dela in vedenja, ki ga velja posnemati. Zavedamo se in ponosni smo na ves trud ter prizadevnost sodelavcev, ki ju vsak dan znova vlagajo v svoje delo. Z iskanjem naj zaposlenega in naj skupine pa si želimo v svoji okolici poiskati ljudi, ki bi jim sodelavci radi še posebej izrazili priznanje za trud, ki ga vlagajo v svoje delo, in pozitivnost, ki jo izžarevajo do sodelavcev. Nagrade Nagrade so finančne - za vsakega naj zaposlenega in za vsakega člana naj skupine. Vrednost posamezne nagrade je 80 evrov za naj zaposlenega in 30 evrov za posameznega člana naj skupine. Naj zaposleni in člani naj skupin prejmejo priznanja na novoletnih srečanjih posameznih OE, SE in uprave. Rezultati razpisa so naslednji: KATEGORIJA »NAJ ZAPOSLENI« Lokacija NAJ ZAPOSLENI SE Ljutomer Franc Kralj OE Maribor z okolico Matej Malek, Silvester Skerbinek OE Murska Sobota Herman Kisilak OE Gornja Radgona Damjan Pansi OE Slovenska Bistrica Vojko Brence, Ivan Štern OE Ptuj Boštjan Cvetko Uprava Aleš Kramberger SE MARIBOR Simon Pliberšek KATEGORIJA »NAJ SKUPINA« OE Maribor z okolico: Nadzorništvo Hoče - skupina Skerbinek (Silvester Skerbinek, Igor Hecl, Matjaž Cvilak, Boris Šef, Matej Kralj, Klemen Berd-nik, Štivić Antun) OE Gornja Radgona: Služba odjema (Feliks Gumilar, Dejan Zemljič, Ivan Roškar, Damjan Pansi, Milan Gri-lanc, Branko Murekar, Miran Škrjanec, Anton Foršek, Mirko Štefanec) OE Slovenska Bistrica: Nadzorništvo Rače (Sebastjan Greif, Franc Kresnik, Janez Fingušt, Milan Šega, Danilo Šturm, Boštjan Pongračič, Damjan Vacac, Matjaž Vidovič, Kristjan Koronik, Klemen Rampaher, Peter Mihurko, Goran Vorih) SE Ljutomer: Skupina Veršič (Bojan Veršič, Franc Tigeli, Miran Štebih, Branko Šiško, Branko Zavratnik, Beno Walch) OE Ptuj: Nadzorništvo Ptuj - skupina Bezjak (Marjan Bezjak, Hinko Šoštarič, Marjan Gradišnik, Robert Emeršič, Andrej Resman, Tomas Serdinšek, Peter Markež) OE Murska Sobota: Nadzorništvo Murska Sobota - Skupina Kisilak (Herman Kisilak, Branko Meničanin, Jože Mesarič, Renato Grah, Jernej Lukač, Martin Korpič, Kralj Igor) Uprava: Skupina plezalcev na letnih športnih igrah 2014 (Marko Bračič, Drago Časar, Mirko Grah, Danijel Prajndl, Andrej Praprotnik, Matjaž Vrabič) SE Maribor: Gradbeno-montažna skupina Pristovnik, ki jo sestavljajo Matej Pristovnik, Aleš Petek, Uroš Veil-guni, Tadej Žvegla in Stanko Kozel Lastnosti zaposlenih, ki so bile na glasovnicah navedene najpogosteje: delavnost, naloženo delo opravi z veseljem, hitro in učinkovito opravi delo, pridnost, ustvarja pozitivno klimo in dobre odnose med sodelavci, vesten, zagnan pri svojem delu, marljiv, natančen, požrtvovalen, medsebojna pomoč (pripravljen pomagati), trudijo se pri svojem delu, kvalitetno opravljeno delo, točnost, kolegialnost, strokovnost, hitra odzivnost, doslednost, zanesljiva izvedba, poštenost, dober s sodelavci, prijazen ... Vsem naj zaposlenim in naj skupinam iskrene čestitke! Podelitve priznanj za naj zaposlenega in naj skupino Podelitve so potekale na novoletnih srečanjih po posameznih območnih, storitvenih enotah ter na upravi OE Gornja Radgona Naj zaposleni OE Gornja Radgona je Damjan Pansi Naj skupina OE Gornja Radgona je služba odjema, priznanje je prevzel Feliks Gumilar Naj zaposleni SE Ljutomer je Franc Kralj Naj skupina SE Ljutomer je Skupina Veršič L NAJ ZAPOSLENI J Naj zaposleni OE Murska Sobota je Herman Kisilak. Naj skupina OE Murska Sobota: Skupina Kisilak iz Nadzorništva Murska Sobota je tudi naj skupina OE Murska Sobota (Herman Kisilak, Branko Meničanin, Jože Mesarič, Renato Grah, Jernej Lukač, Martin Korpič, Kralj Igor) OE Maribor z okolico in Matej Malek, ki sta prejela isto število točk Priznanje za naj skupino OE Maribor z okolico - skupino Skerbinek je prevzel Aleksander Bele, vodja nadzorništva Hoče Naj zaposleni OE Ptuj je Boštjan Cvetko Naj skupina OE Ptuj je skupina Bezjak iz Nadzorništva Ptuj Naj zaposlena na OE Slovenska Bistrica sta Ivan Štern... in Vojko Brence L NAJ ZAPOSLENI J Naj zaposleni SE Maribor je Simon Pliberšek Naj skupina SE Maribor je gradbeno-montažna skupina Pristovnik Naj zaposleni na upravi je Aleš Kramberger infotok / december / 2 / 2014 38 L DOBRO JE VEDETI J v Načrt delovnega časa za leto 2015 " ■—.— MESEC DAN Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. 1. P N N 1. P 1. 1. S 1. 1. N / P 1. 2. KD 1. 1. 2. S / P 2. 2. N 2. 2. 1. 2. 3. S 2. 2. 3. N 3. 3. 1. 3. S 2. 3. 4. N 3. 3. S 1. 4. S 2. 4. N 3. 4. 5. 1. 4. 4. N 2. 5. N 3. S 3. 4. S 6. 2. 5. 5. P 3. S 4. 4. N 4. 5. N 7. 3. S S 4. 4. N 5. 5. 5. 5. S 5. 8. 4. N / P N 5. 5. 6. 6. S 6. 6. N 6. 9. 5. 6. 6. 6. S 7. 7. N 7. 7. 6. 7. 10. S 7. 7. 7. N 8. 8. 6. 8. S 7. 8. 11. N 8. 8. S 6. 9. S 7. 9. N 8. 9. 12. 6. 9. 9. N 7. 10. N 8. S 8. 9. S 13. 7. 10. 10. 8. 8. S 9. 9. N 9. 10. N 14. 8. S S 9. 9. N 10. 10. 10. 10. S 10. 15. 9. N N 10. 10. 11. 11. S / P 11. 11. N 11. 16. 10. 11. 11. 11. S 12. 12. N 12. 12. 11. 12. 17. S 12. 12. 12. N 13. 13. 11. 13. S 12. 13. 18. N 13. 13. S 11. 14. S 12. 14. N 13. 14. 19. 11. 14. 14. N 12. 15. N 13. S 13. 14. S 20. 12. 15. 15. 13. 13. S 14. 14. N 14. 15. N 21. 13. S S 14. 14. N 15. 15. 15. 15. S 15. 22. 14. N N 15. 15. 16. 16. S 16. 16. N 16. 23. 15. 16. 16. 16. S 17. 17. N 17. 17. 16. 17. 24. S 17. 17. 17. N 18. 18. 16. 18. S 17. 18. 25. N 18. 18. 16. P S 17. 19. N 18. P 26. 16. 19. 19. 17. KD N 18. S 18. 19. S / P 27. 17. 20. 20. P 18. S 19. 19. N 19. 20. N 28. 18. S S 18. 19. N 20. 20. 20. 20. S 19. 29. 19. N 19. 20. 19. 21. S 21. 21. N 20. 30. 20. 21. 20. S 20. 22. N 22. 22. 21. 21. 31. S 22. N 23. 21. S / P EG Redne delovne ure 160 160 176 160 160 160 184 168 176 176 168 168 Delovni dnevi 20 20 22 20 20 20 23 21 22 22 21 21 S - sobota S / P - praznik na soboto EG - dan elektrogospodarstva N - nedelja N / P - praznik na nedeljo 1...n - delovni dan P - praznik KD - kolektivni dopust Besedilo: Jurij Tretjak l_J Novodobna družba je neusmiljena, nehumana in predvsem dobičkonosno usmerjena Spoštovane kolegice in kolegi, živimo v nenavadnih časih, časih, ki so vse prej kot prijazni. Danes smo del njih, nekoč pa niti sanjali nismo, da se lahko dogajajo zasuki, tako v življenju posameznika kot v življenju vseh službujočih. Nikakor ni prijetno poslušati, kako se podjetja zapirajo, o stečajih, likvidacijah, odpuščanjih, prezaposlitvah ... Nikakor ni prijetno gledati statistike o velikem odstotku državljanov in državljank, ki so na pragu revščine ali pod njim. Pojem »prag revščine« bi moral v socialni državi izginiti iz besednjaka, iz razgovorov, iz vsakdanjika. Zanimivo je dobro pogledati tiste, ki določajo, kaj je to prag revščine in kaj lahko človek »dobi« od države za to, ker je pošteno delal 30 in več let, ker je na delovnem mestu pustil zdravje, ker se je odrekal marsičemu v dobro družbe in v slabo svoje družine, da je prek svojih zmogljivosti ustvarjal v dobro neke družbe, ki bi mu morala biti hvaležna. Pa mu danes, na žalost, ni. Pravzaprav mu od države ni nič dano, vse je prisluženo. Težava je le v tem, da ne vemo, kako so tisti neki, gospodarili z zaupanim denarjem in vsem, kar se je stekalo v skupno vrečo. Zakaj sem se lotil takega začetka? Morda zato, ker mi ni vseeno za ljudi, ki so toliko žrtvovali, delali in se razdajali, zdaj pa jih ta družba - novodobna, dobičkonosno usmerjena, kapitalsko neusmiljena, nehumana in, če hočete, tudi brezsrčna - enostavno odpika kot nebodigatreba. Na trenutke se mi zdi, da koordinacija med mladimi MBA-jevci in realnim dogajanjem v nekaterih podjetjih sploh nima nikakršnega stika in ne funkcionira, ker ni želje po skupnem funkcioniranju. Da je kapitalizem kruta oblika družbene ureditve, ni nič novega, o tem so pisali eminentni filozofi, revolucionarji in misleci preteklega stoletja. Da se to lahko z našo dobro voljo in velikodušnim pristopom zgodi tudi nam, pa si je malokdo predstavljal. No, zdaj je, kar je. Mi smo tu in vse ostalo, ki ga ne bi bilo treba, je prav tako tu. Treba je biti bitko naprej! Zaskrbljen pa sem, da nekako nismo znali v vseh teh 20 in več letih najti dobre, zgledne in ekonomsko učinkovite (skandinavske?!) poti, ki bi nam resnično kazala, ne luč za naprej, ampak reflektorje za naše prihodnje generacije. Pa pustimo za trenutek tegobe, o katerih pišem, čeprav se jim ne moremo izogniti. Poglejmo, kaj se v zadnjem času dogaja z našo energetiko. Prejšnja vlada je osvajala vesolje s pogledi o prodaji energetskih družb pa tudi objektov za kupnine, ki bi lahko na neki način pomagale zapolniti državni primanjkljaj. Zdajšnja vlada ne odstopa bistveno od vsega prejšnjega, le da ne igra na vse naenkrat, ampak malo, po malo. Vsaka družba, ki ji je osnova energetska dejavnost, se srečuje z zahtevami lastnikov in na drugi strani z realnimi možnostmi za doseganje teh ciljev. Smo družbeno odgovorno podjetje, imamo certifikat Družini prijazno podjetje, imamo poslovne uspehe, ki so epohalni po ustvarjenem dobičku v lanskem letu, imamo zaposlene, ki so entuziasti, so privrženi do maksimuma in se Jurij Tretjak nadpovprečno trudijo izpolniti zadane naloge in uresničiti cilje, za katere je vodstvo trasiralo pot naprej. Pri vsem tem je treba dodati samo še nekaj »malenkosti«, da nam pot do uresničitve ciljev ne bi bila ovirana ali preprečena. Ljudje! Ja, ljudje! Ti so naše največje bogastvo! Morda malo patetično, pa vseeno. Ja, kaj pa smo zaposleni? Verjamem, da smo zaposleni tisti, ki ustvarjamo, ki želimo dati svoj košček v ta mozaik, ki želimo s svojim delom utrditi položaj družbe in ne nazadnje tudi svoj socialni ter materialni položaj. Saj zato tudi hodimo v službo. Zakaj govorim o ljudeh? Zato, ker me muči izrečena misel, da bo treba z manj ljudmi narediti več kot do zdaj. To se zgodi tedaj, ko se problematika obstoja družbe poraja, ko so odpuščanja zaradi zmanjšanja obsega dela, ko so razmere na trgu sicer neusmiljene in je treba radikalno poseči v poslovanje, odločanje in sprejemanje odločitev, ki niso vedno dobre za zaposlene. Pri nas, v naši družbi to ni potrebno. Res pa je, da se s pomanjkanjem kadrov in ne nadomeščanjem ob odhodih v pokoj ali drugače srečujemo vrsto let, to pa je tudi del zaposlovalne politike iz preteklosti. Vedno in znova poudarjam, da sta se obseg del in s tem tudi zahtevnost opravljanja del izjemno povečala, da stremimo za visokimi strokovnimi standardi, da si želimo zadovoljne odjemalce in kvalitetno oskrbo z električno energijo ter še marsikaj. Toda upoštevaje, da je politika zaposlovanja restriktivna, to pomeni dodatne obremenitve za zaposlene, ki poleg vsega takega pritiska ne bodo zdržali. Dobro bi bilo pogledati stanje bolniške odsotnosti pa tudi tistih simptomov izostajanja od dela, ki so nam do zdaj bili neznani in nezanimivi. To so izčrpanost, stres in posledice obeh na zaposlenega, psihološki pritisk, še posebej pa to, da več kot 33 % zaposlenih ne dosega povprečne republiške plače. Materialni položaj zaposlenih je najpomembnejša kategorija, saj sta od tega odvisna kvaliteta življenja in s tem povezana delovna učinkovitost. Zakaj tako? Tudi o tem bo v kratkem tekla debata. Znotraj distribucije pa se sindikati že od leta 2007, ko je bil »rojen« SODO, borimo za podelitev koncesije vsem EDP. V zadnjem času se je povečal pritisk na povečanje vloge obstoječega SODO, ki pa po do zdaj že velikokrat dokazanih dejstvih SDE nima osnove, saj le najeda substanco EDP, na drugi strani pa si želi uzurpirati pravico po omrežnini, po priključninah, odjem-nih mestih itd. To za nas distributerje ni sprejemljivo in verjemite mi, da bomo skupaj z upravami družb EDP poskušali najti skupni jezik in potrditi skupni interes, tako za zaposlene kot za vsako posamezno družbo. V bližnji preteklosti smo našli kar nekaj skupnih točk, čeprav se nikoli v celoti nismo strinjali z vsem predloženim in predlaganim. Zavedamo se svoje vloge, izredno veliko napora in aktivnosti kot SDE Slovenije vlagamo v aktivno razreševanje problematike RTH, TET, EDP, z vsemi sredstvi nasprotujemo prodaji energetskih družb, plačujemo tudi študije, ki jih izdelujejo priznani strokovnjaki s področja ekonomije, prava in ustavnega prava, s katerimi argumentiramo naše prepričanje. Če stroka ne more prepričati lastnikov, da so predvidena dejanja že vnaprej obsojena na neuspeh (praksa drugih držav!), kaj nas loči od uličnega dialoga?? Ni smisel vseh aktivnost reševati probleme ne ulici, ampak za mizo in ob treznem razmisleku upoštevati predstavljena dejstva. V zadnjem mesecu nas je ministrstvo za infrastrukturo zasipalo z uredbami (štiri), ki nam lahko kar mirno zagrenijo življenje, če se ne bomo znali obraniti. V SDE Slovenije si prizadevamo za obrambo in smo proaktivni, prav tako so tudi uprave EDP aktivne. Še nekaj bi želel omeniti, nekaj, kar me muči že nekaj časa. Gledam in sem ponosen, ko grem po naših hodnikih in vidim mlade kolege ter kolegice, ki so vešči svoje stroke. Kaj me muči? Predvsem to, da nikogar ne zanima, kaj se dogaja na področju lastništva, problematike EDP, našega obstoja in napredka, kaj je s podeljevanjem koncesij, kako bi se morebitno združevanje EDP v neke holdinške oblike odrazilo na naša, njihova delovna mesta, kaj prinaša EZ-1, kakšen pomen imajo uredbe, ki jih piše ministrstvo, zakaj v sindikatu plačujemo tuje zunanje strokovnjake, da utemeljujejo naša in vaša prizadevanja, če pa imamo doma v hiši trust možganov, da ohranimo primat nad našo dejavnostjo in ne dovolimo, da nam jo nekdo drug vzame pod krinko nekih direktiv, ki sploh niso predstavljene v duhu, kot so bile pisane. Pogrešam strokovno agresivnost mlajših sodelavk in sodelavcev po ugotavljanju dejstev in predlogih, ki jih lahko skupaj implementiramo v združene dejavnosti proti nelogičnim in posebnim interesom, ki niso družbi in nam v korist. Sindikat ni teniško društvo ali skupnost za zaščito drobnih živali, smo organizacija, ki lahko spremeni, če hočete, tudi nemogoče. A samo skupaj smo močnejši! Ne glede na članstvo ali nečlanstvo, vedno so bili vsi vabljeni na razgovore, debate, pomisleke in predloge. Tako bo tudi v prihodnje, zato, drage sodelavke in sodelavci, na plan z idejami in zami-slimi. V večidejnosti in različnosti tiči možnost uspeha zamišljenega. L DOBRO JE VEDETI Besedilo: Franjo Lavrenčič Predstavitev Elektrotehniškega društva Maribor V Elektrotehniško društvo Maribor je bilo pomembno vključenih mnogo zaposlenih družbe Elektro Maribor, ki so mu ostali zvesti tudi ob odhodu v pokoj. Vabljeni novi člani z novimi idejami. Začetki delovanja Elektrotehniškega društva Maribor (v nadaljevanju ED) segajo v leto 1951. Takrat je bila v okviru Društva inženirjev in tehnikov Maribor (DIT) ustanovljena Elektrotehniška komisija. Po ustanovitvi sorodnih strokovnih društev v zvezo« ZDIT« je bilo leta 1963 ustanovljeno Elektrotehniško društvo Maribor za območje severovzhodne Slovenije. CILJI DRUŠTVA Osnovna cilja delovanja društva sta bila združiti ves strokovni potencial za čim hitrejši razvoj gospodarstva in zagotoviti pomoč izobraževanju v obliki tečajev, seminarjev, z organiziranjem poklicnih šol, srednjih šol in kasneje višjih šol. RAZVOJ DRUŠTVA Že v zasnovi je ED delovalo na območju takratnega podjetja Elektro Maribor. Z razvojem internetnih povezav so bila ukinjena le poverjeništva na posameznih poslovnih enotah PE oz. prej TOZD-ih. Vse to kaže na močno vez med ED in EM, še posebej v zadnjem obdobju, ko so ugasnili veliki giganti mariborske industrije. Iz njihovih energetskih služb je prihajalo veliko tehniških strokovnjakov, kar je omogočilo širino delovanja ZDIT in ED. DEJAVNOSTI DRUŠTVA Med osnovne dejavnosti delovanja ED štejemo vsakoletno posvetovanje Kot-nikovi dnevi, namenjeno aktivnim strokovnjakom, ki prihajajo iz vse Slovenije; izvajanje seminarjev za vzdrževalce elektronaprav s preverjanjem znanja; organiziranje strokovnih ogledov proizvodnih objektov ter energetskih naprav s prisotnimi razstavljavci in predstavniki tujih podjetij. EKSKURZIJE Prav po tem je ED prepoznavno, saj so bile ekskurzije izvedene v Evropi in po svetu. Med pomembnejše štejemo: Malezijo in Singapur, JAR in Zimbabve, ZDA in Kanado. Na teh potovanjih smo si ogledali elektroenergetske objekte izjemnih razsežnosti in moči; kot takrat največji HE na svetu Itaipu ter slapove Iguazu na meji treh držav - Brazilije, Paragvaja in Argentine, elektrarno in center vodenja za velik del New Yorka. Na krajših potovanjih smo obiskali Španijo, Gibraltar in Portugalsko, skandinavske države, sosednje države, ogledali smo si polje vetrnih elektrarn na Gradiščanskem, tovarne ABB, Siemensa, edinstveno HE na morsko plimo in oseko v Franciji, ogromen zaščitni nasip s pretočnimi polji na Nizozemskem, številne tehniške muzeje itd. ČLANSTVO Ob ustanovitvi je imelo društvo 110 članov. V naslednjem obdobju je bil trend hitre rasti in v letu 1996 dosegel svoj maksimum, 745 članov. Sledilo je postopno upadanje članstva - v letu 2001 jih je bilo 560. Ob upoštevanju plačane članarine beležimo v letu 2013 349 članov. Ob tem je skrb vzbujajoče, da se članstvo vse bolj stara. Mladi se vse manj včlanjujejo, zaposleni so obremenjeni in delo v društvu pa le ni donosno. Posledično prehaja delovanje društev vse bolj na ramena upokojenih članov. To velja tudi za ED, v katerem je iz vrst upokojencev Elektra Maribor 40 članov. Izmed teh jih je kar pet v ožjem vodstvu -organih našega društva. KJE SMO IN KAJ DELAMO Po denacionalizaciji Vetrinjskega dvorca, kjer je ED v okviru ZDIT-a imelo sedež, smo se morali izseliti. Zahvaljujoč uspešnemu in varčnemu delovanju v preteklosti nam je uspelo pridobiti dve pisarni na Glavnem trgu 17/b, kjer smo dosegljivi vsak de-lovnik med 9. in 12. uro. Aktivnosti, ki potekajo, so: • sprotno zbiranje prijav za seminar porabnikom energetskih naprav, • izvedba ekskurzij, ki so še predvidene v tem letu, udeležitev na predavanjih v okvirju ZID Maribor (zveze inženirskih društev), • zaključna razširjena seja IO in NO ED. V prihajajočem letu se bodo v prvem kvartalu razvrstili: • zbor članov društva, • vsakoletni tradicionalni pustni ples (tudi za nečlane), • 36. Kotnikovi dnevi - Radenci 26. in 27. marec 2015. ZAKLJUČEK »ED Maribor je pomemben član Elektrotehniške zveze Slovenije, kjer s svojo prisotnostjo aktivno deluje v njenih organih. Dejavnost društva in njegova prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru sta rezultat aktivnega dela nekaj posameznikov, ki s svojo zagnanostjo in prizadevnostjo skrbijo, da načrtovane aktivnosti tečejo naprej,« je v zborniku 60 let ED Maribor zapisal njen predsednik mag. Gerhard Angleitner. In še zaključna misel avtorja prispevka S kratkim kronološkim zapisom sem želel predstaviti ustanovitev in delovanje ED v njegovi 63-letni zgodovini tudi tistim bralcem Infotoka, ki manj poznajo naše društvo. Glede na število upokojencev družbe EM, ki presega število 530, se bo morda le kdo od njih našel v naših vrstah, še vedno se najde tudi »(n)imam čas«. Aktivne bralce Infotoka, »še zaposlene« v EM, pa vabim, da se nam pridružijo, počasi zmanjkuje svežih idej. Uporabljeni viri: zbornik 50 let in 60 let Elektrotehniškega društva L ŠPORT J Besedilo: David Gril • Fotografije: arhiv Elektro Maribor 20. letne igre EDS Škofja Loka Končale so se 20. jubilejne letne igre EDS v organizaciji Elektra Gorenjska. Tokrat so vsa tekmovanja za spremembo potekala v oddaljenosti 500 m, tako da so si tekmovalci lahko ogledali tudi druge panoge. Tokrat so prvi začeli kegljači, in to že ob sedmi uri, nato je sledil zbor vseh tekmovalcev in tekmovanje po urniku se je začelo. V okrnjeni sestavi (razlog pri marsikom so bile trgatve) nam letos ni uspelo ubraniti prvega mesta iz preteklih let. Nekatere ekipe so tako kot do zdaj svoje delo opravile z odliko. Tako so, denimo, strelci in odbojkarji zmagali že devetnajstič, vidno se poznajo tudi treningi odbojkaric, ki so prvič v zgodovini posegle po prvem mestu. Nekoliko razočarane so bile ekipe v krosu, kolesarjenju, malem nogometu, balinanju in tenisu, kjer se je poznalo, da ženske ekipe sploh nismo imeli. Tudi ekipi plezalcev se treningi obrestujejo, saj so vso konkurenco premagali z ogromno prednostjo, kar so videli tudi nepoznavalci te discipline. Ko je ekipa Elektra Maribor končevala nastop, je namreč zadnji tekmovalec zasledovalne ekipe začel z zadnjo nalogo. Začelo se je slavje plezalcev in čestitke za dobro opravljeno delo so kar deževale. Poglejmo še skupno uvrstitev na 20. letnih igrah EDS: MESTO PODJETJE ŠTEVILO TOČK 1. mesto ELEKTRO GORENJSKA 64 2. mesto ELEKTRO LJUBLJANA 58 3. mesto ELEKTRO MARIBOR 58 4. mesto ELEKTRO CELJE 55 5. mesto ELEKTRO PRIMORSKA 43 S podelitvijo pokalov in medalj ter predajo skupne zastave Elektru Ljubljana, ki je gostitelj zimskih iger, so se tako 20. letne igre končale. Naši tekači Nogometna ekipa _J _J Besedilo: Marko Bračič • Fotografija: arhiv Elektra Maribor Letne igre EDS: Prepričljiva zmaga naše ekipe v plezanju na drog V nadaljevanju lahko preberete, v čem je skrivnost naše ekipe, ki je na letnih igrah EDS v disciplini plezanje na drog ponovno pokazala veliko premoč nad drugimi ekipami. Pogovarjali smo se z Markom Bračičem, vodjo zmagovalne plezalne ekipe Kdo so člani ekipe? Ekipo plezalcev sestavljajo najboljši monterji iz Elektra Maribor. Mirko Grah prihaja iz Nadzorništva Ljutomer, Drago Časar in Danijel Prajndl iz mojega nadzorništva, torej iz Gornje Radgone. Matjaž Vrabič je iz Nadzorništva Slovenska Bistrica, iz Nadzorništva Slovenske Konjice pa je Andrej Praprotnik. Člana ekipe sva še Andrej Zemljič, dolgoletni odlični plezalec in danes sodnik, ter Marko Bračič, vodja plezalne ekipe. Se zasedba ekipe spreminja ali ostaja enaka? Zadnjih sedem let ekipa ostaja bolj ali manj enaka. Leta 2007, pred igrami v Novem mestu, sta prišla v ekipo Matjaž in Andrej iz OE Slovenska Bistrica. Drago in Mirko sta člana že več kot deset let. Danijel se je ekipi pridružil pred dvema letoma, sam pa sem član od leta 2001. Najdaljši staž v ekipi ima Andrej Zemljič, ki je sodeloval na vseh igrah EDS. V čem je skrivnost tako dobrega rezultata? V čem je skrivnost? Dobro delo vse leto na terenu in dobro vzdušje v ekipi. Motivirana ekipa, delo brez napak in odličen sveder. Kako potekajo priprave na tekmovanje? Priprave potekajo vse leto, v dobrih in slabih razmerah na našem omrežju. Pred igrami se dobimo pri RTP Radenci, kjer je postavljen drog za trening. Posebej pomembna pa je psihična priprava na tekmovanje, za kar dobro poskrbimo. Vsega pa ne moremo izdati. Čez leto poskrbimo tudi za pripravo svedra. Ta je zelo pomemben »član« naše ekipe. Naše plezalce odlikuje velika natančnost. Kaj menite o tem? Natančnost je pomembna, saj lahko po nepotrebnem dobiš pribitek kazenskih sekund. Udeleženci iger EDS se bodo spomnili, da je drog, na katerem smo delali mi, vizualno videti dobro, z natančno določenimi razmiki in monti-ranimi nosilci. To potrjuje, da so v ekipi odlični monterji, ki obvladajo svoj posel. Kaj bi želeli sporočiti sodelavcem? Sodelovati na igrah EDS s svojim hobijem ali zaradi rekreacije ali pa tekmovati s svojim delom je huda razlika. In če s svojim delom zmagaš, pomeni, da si pri svojem delu najboljši, korak pred vsemi. Mi smo zmagali zase in za Elektro Maribor ter tako postali državni prvaki. Elektro Maribor in vsak zaposleni bi moral biti ponosen zaradi tega. Ponosen in vesel sem, da vodim ekipo plezalcev. Ob tej priložnosti bi se jim še enkrat zahvalil za vložen trud in napor, prav tako pa se moram zahvaliti vsem udeležencem iger EDS za podporo in glasno navijanje. Zmagovalni ekipi v plezanju na drog je čestital predsednik uprave mag. Boris Sovič L ŠPORT J Besedilo in fotografija: Boštjan Rous 9. športno srečanje sodelavcev Območne enote Murska Sobota 10. oktobra smo se sodelavci Območne enote Murska Sobota srečali na tradicionalni, že 9. športno-družabni prireditvi, ki so jo letos na športnem igrišču v Križevcih na Goričkem odlično pripravili sodelavci iz Nadzorništva Mačkovci. Dogodek je imel poleg družabnega tudi tekmovalni značaj, saj smo se pomerili v šestih disciplinah, in sicer v odbojki, ribolovu, teku z lestvijo, metanju žoge na koš, kartanju in montaži števca. Najprej so se tekmovalci pomerili v odbojki, kjer so po zelo zanimivih dvobojih slavili domačini, ki so izkoristili prednost domačega igrišča in bučno podporo domačih navijačev. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v ribolovu, kjer je moral tekmovalec z zavezanimi očmi in po navodilih sotek-movalca sneti klobuk z glave tretjemu tekmovalcu. Tudi v tej igri so prevladovali domačini, ki so klobuk ulovili v pičlih 23 sekundah. Drugouvrščeni ekipi Uprave Murska Sobota je to uspelo šele po 2 minutah in 34 sekundah. Prave salve smeha so poželi tekmovalci v igri tek z lestvijo, kjer so morali štirje tekači preteči slalomski poligon v čim krajšem času. Kot se je izkazalo, so bili na koncu najboljši tekmovalci iz Nadzorništva Murska Sobota. Za vse druge, ki pri športnem udej-stvovanju najrajši sedijo, pa so letos organizatorji pripravili tekmovanje v kartanju šnopsa. Tudi v tej igri so se še posebej izkazali tekmovalci iz Nadzorništva Murska Sobota. Kot se je izkazalo po koncu igre metanje na koš, so sodelavci iz Nadzorništva Murska Sobota tudi najbolj natančni, saj so v 1 minuti in 46 sekundah zadeli šest košev in osvojili nove štiri točke. Paradna disciplina letošnjih iger je bila znova montaža števca, kjer je tako kot že nekaj zadnjih let znova slavila ekipa Nadzorništva Lendava. Vse igre so se točkovale. Po preštetih točkah je slavila ekipa iz Nadzorništva Murska Sobota. Ta je prejela spominsko nagrado, ki sta jo družno podelila g. Vlado Vlaj in g. Uroš Kolarič. Po uradnem delu tekmovanja in podelitvi nagrad sodelujočim smo se ob glasbi in domačih specialitetah zabavali do jutranjih ur. Rezultati tekmovanja športnega srečanja sodelavcev Območne enote Murska Sobota: Odbojka Tek z lestvijo Montaža števca Metanje žoge Kartanje Ribolov SKUPNO Nadzorništvo Mesto/točke Mesto/točke Mesto/točke Mesto/točke Mesto/točke Mesto/točke Mesto/točke Murska Sobota 2/3 1/4 2/3 1/4 1/4 3/2 1/20 Mačkovci 1/4 3/2 3/2 3/2 2/3 1/4 2/17 Lendava 3/2 3/2 1/4 4/1 4/1 4/1 3/12 Uprava MS 4/1 4/1 4/1 2/3 3/2 2/3 4/11 Montaža števca Tek z lestvijo L DOBRO JE VEDETI J Radio Brezje - radio dobre volje - 24 ur na dan Poslovni center Brezje, Ulica borcev 1b, Maribor Informacije - komercialna služba: 02 46 22 921 (v ponedeljek, sredo in petek od 16.00 do 17.00 ure) L DOBRO JE VEDETI J v Vse^orsen .. Ze°d*ivstajatnniP°trebno Boisn, Šentjan2 P kChcr tyw&hCr èri ■■ Lh % J h$ pivi Sprnd po Svežem vpadem Sngu ...in tit tv ti škripa Sneg pod( čev a golta Meni je najbolj všeč trenutek zime, ko sem z otrokoma zunaj in skupaj delamo »snežeka«, saj sta prava srčka z rdečimi lički :). Simona, Loče M se* obotf«11 ,ecetto