Ogrskem Ogrskih homatij še ni konca. Ta te ima globlje korenine, kakor bi kdo prvi pogled mislil. Ne gre se samo spor med Košutom in Juštom, mar-Irič za to, kako se bo politika na Ogr-" em sploh razvijala. Cesar hoče, naj ri sklenejo splošno in enako volivno •avico, kakor je pri nas. Upati se nam-ič sme, da ljudski zastopniki, ki bi jih ires poslalo ljudstvo v državni zbor, ne 'bi uganjali otročarij s kakimi zastavami in grbi, in tudi ne bi tiščali z vso Bjlo, naj se Ogri gospodarsko ločijo od jias. To se v prvi vrsti nadejajo od de-vskih zastopnikov. Nekaj je že na tem, toda prezreti ne emo, da tisti Oger, kateri res hoče eti svojo od Avstrije neodvisno drža-0, in neče od Dunaja nič vedeti, mora avzaprav zahtevati, naj dobe Ogri ojo lastno banko in popolnoma sa-ostojno carinsko ozemlje. Ogri imajo o 9000 milijonov kron dolga izven svo-države; samo ob najbolj rodovitnih tih toliko pridelajo, da morejo plače-rati obresti. Mogli bi torej redno samo >otem izhajati, ko bi imeli razvito ve-iko obrt, toda te nimajo. Trudijo sc si-!er na vse načine, da bi si to ustano-rili. Država daje velike podpore pri istanovitvah tovaren, daje popust pri iavkih, toda tovarne se vendar ne morejo razviti. Tukaj jasno vidimo, da fnore obrt povspešiti samo to, če se pri-nerno zapro meje proti tujim deželam, la ne morejo s svojim blagom pritiskati cene navzdol. Ravno Ogrsko nam zpričuje, da se more tudi živinoreja amo s tem braniti, da se ji proti tuji ivini zapre meja. Ogri potemtakem hočejo imeti go-ipodarsko samostojnost zato, da' bi lah-o s tujimi državami in tudi z Avstrijo sklepali trgovske pogodbe, in nastavili carino, kakršno bi sami hoteli. Seveda bi v prvi vrsti izdelkom naših tovaren z veliko carino zaprli mejo; naše predilnice, pivarne in železne tovarne bi izgubile velik del svojega trga; naši delavci bi v velikem številu izgubili, vsaj za nekaj časa, priložnost za delo; to bi bila seveda velika škoda. Potemtakem pridemo do tega - le sklepa: Gospodarska samostojnost ogrske države bi bila nam na veliko škodo. Če se pa na Ogrskem zahteva, naj se tam popolnoma ločijo od nas, naj ustanove svojo banko, naj gospodarsko sami odločujejo in sklepajo trgovske pogodbe, je to tudi popolnoma umljivo in drugače skoraj mogoče ni. Zato naj tu naravnost in jasno povemo, kje je glavna napaka: Ogrske razmere se ne dajo drugače urediti, nego tako, da se sedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko popolnoma uredi. Neobhodno je treba, da sc enkrat za vselej urede razmere tako, kakor je za našo celokupno državo potrebno. Majhne državice gospodarsko ne morejo napredovati; kakor majhen gospodar težje dobi potrebnega denarja na upanje, kakor velik, tako je tudi z državo. Mi Slovenci in Hrvatje merimo na to, da se združimo med seboj v skupno pokrajino, seveda v okviru naše države. Čehi merijo zase ravno na to; tako tudi drugi narodi; Ogri naj tudi ostanejo združeni med seboj, toda seveda morajo tudi pustiti Romanom in Slovakom, da mirno razvijajo svoje narodno življenje. Toda pri, vsem tem pa moramo vedno zahtevati: v gospodarskem ozira, glede na trgovinske pogodbe, na denar in ž njim zvezane kreditne razmere, mora biti cela država enotna in edina in mora zato imeti en skupen državni zbor. - Zavoljo tega se pa po pravici vesei limo ogrskih zmed. Konečno mora zmagati pamet tudi na Ogrskem. Tam morajo spoznati, da bi jim bila gospo-, darska samostojnost zdaj tako draga, da bi s tem gospodarsko uničili svojo domovino. Ko bi se ustanovila lastna banka za Ogre, bi bil tam in pri nas de-, nar naenkrat mnogo dražji, na Ogrskem pa gotovo mnogo dražji, nego pri nas. To bi jih silno udarilo in potem bi morali sami zopet priti in iskati ožje gospodarske zveze z nami. Naj pride kar hoče: nezdrava ločitev, ki se je izvršila leta 1867, ko smo dobili namestu ene države dve različni, ki ne moreta naprej, je začela pokati. In kar pride, mora biti gotovo boljše. Deželni zbor kranjski. Minoli teden je bil določen za posvetovanja odsekov. Ustavni odsek je rešil ljublj. mestni statut. Finančni odsek je imel že štiri seje, v katerih se je bavil najprej z računskimi zaključki od leta 1902 do 1908. Kajti zadnji deželni računski zaključek je bil potrjen leta 1901, in od leta 1902 dalje se je gospodarilo brez ustavnega proračuna. Podrobne debate so se vršile o računskih zaključkih za 1908, ki so se vzeli na znanje. Nato je vzel finančni odsek v pretres proračun za 1910. Dalje se je bavil obširno z grmsko šolo, potem pa zlasti z deželnimi dobrodelnimi zavodi. Dr. Gregorič je poročal o nedo-statkih v bolnici in blaznici. Blaznica je skrajno nedostatna; kar se jo skozi veliko let zamudilo, treba je zdaj popraviti. Tudi bolnica, ki je bila zadostna, ko je imela na leto po 4000 bolnikov, že davno več ne 'zadošča, ko pri- V haja v njo na leto čez 10.000 bolnikov. Vlada zahteva napravo prosekture, treba razširiti okulistični oddelek, porodniški oddelek, oddelek za nalezljive bolezni, novo poslopje za sprejemanje bolnikov, stanovanje za sestre in strežnice itd. Vse te stvari pa gredo zelo v denar. Poročevalec odseka Pogačnik se je temeljito bavil z opravičenostjo teh zahtev in o njej poročal. Po dolgotrajnem posvetovanju je odobril končno finančni odsek od deželnega odbora predloženi redni proračun dobrodelnih zavodov za leto 1910. V soboto ob 10. uri sc je nadaljevalo posvetovanje finančnega odseka o reformah in razširjavah, ki se imajo izvršiti v blaznici in bolnici. Sestavlja se splošni program, ki ga bo izvršiti tekom par let. Potem se določi, kaj se izvrši že letos. Pri posvetovanjih je bil navzoč v imenu vlade deželni predsednik baron Sclnvarz z vladnim svetnikom dr. Zupan c c? in. Prihodnji dan, v nedeljo, ob 10. uri dopoldne jo imel sejo ustavni odsek zaradi končne redakcije ljubljanskega mnstnepa statuta. ''■•S IH m Bolnica v Rablju se je pogreznila v zemljo. — Zdravnik in strežniško osebje mrtvo. V soboto popoldne sc je zgodila v Rablju nesreča, ki je med tukajšnjim prcbiv.iNtvom povzročila grozen strah. Zemlja se je namreč odprla ter se je v njo pogreznila rudniška bolnišnica z osobjom vred. Pod Rabljom se namreč razprostirajo rovi državnega rudnika in rudnika, ki jo last grofa Henckcl-Donnermarcka. Pogreznjena bolnica, moderna stavba, je stala na državni zemlji. Od tehnične strani sc je že ponovno opozarjalo na nevarnost rudni-štva za celi kraj. Ponovno so se že v prejšnih letih pojavile na površju zemlje male odprtine, ki pa so jih sproti zasuli. Nihče pa ni mislil, da bi bila mogoča taka katastrofa, kot je bila sobotna. Rudniško oskrbništvo je baje zadnja leta pustilo obzidati stare rove ter je ukrenilo v rudniku tudi druge varnostne naredijo. Kako je nesreča nastala? Pri bolnišnici se je v obsegu kakih sto kvadratnih metrov odprla nenadoma zemlja in bolnišnica sc je pogreznila med bobnenjem v globino. Ko je nastala velikanska globina v podobi lijaka, se je nagnila najprej rudniška bolnišnica na stran in en del je stal že skoro globoko v zemlji. V prihodnjem trenotku se je pogreznilo celo poslopje, katerega je bilo sedaj videti komaj en meter iz zemlje ven. Nekoliko sekund pozneje je izginilo poslopje popolnoma v odprtino, ki je bila globoka bržkone 150 do 200 metrov. Oblak prahu se je dvignil nad krajem, kjer je stala rudniška bolnišnica, ki je služila v prvi 21 vrsti lahkim in akutnim boleznim. Vse se je zgodilo v nekoliko trenotkih. Strah med prebivalstvom. Vsled bobnenja in hrupa, ki je nastal pri katastrofi, je prebivalstvo bilo zelo prestrašeno in je pohitelo iz hiš na prosto. Nihče ni vedel, kaj sc je zgodilo, samo par oseb je bilo priča groznemu dogodku. Sprva se ljudje niso upali približati se kraju nesreče, ker so se bali, da bi se v bližini nc udrla komu zemlja pod nogami. Ljudje so bili tako preplašeni, da se niso vrnili v svojo hiše, ampak so pozneje prenočili na prostem. Roje se, da bi se druge hiše ne podrle, ako bi sc nenadoma znižala zemlja. Oskrbništvo rudnika je ustavilo takoj vse delo v rudniku, ker se je bilo bati, da bi se ne zgodila tudi v rovih kaka nesreča. Obenem sc je poročalo o katastrofi okrajnima glavarstvoma v Beljak in Celovec s prošnjo, naj sc odpošlje v Rajbelj takoj vojake-pijonirje na pomoč. Še tekom popoldneva je došlo vojaštvo. Žrtve katastrofe. Dognalo se je, da je bilo ob času katastrofe v bolnišnici sedem oseh. Med žrtvami je zdravnik, vrl češki narodnjak dr. Vesely, njegova žena, s katero je bil poročen šele dve leti, in edina hčerka Jaroslava, rojena 25. avgusta 1908. Pri zdravniku ste služili dve deklici, Antonija Černula iz Loga in Valburga Eichletter iz Belepcči. V hiši sta stanovala tudi umirovljcni orožni-ški postajevodja Langsteiner in njegova žena, ki sta stregla bolnikom. Vse te osebe so našle brezdvomno smrt. Kot se poroča, ni bilo v bolnišnici ob času nesreče nobenega bolnika. Da pa je nastala nesreča še tem večja, sc jc začel v teku popoldneva napolnjevati velikanski lijak z vodo, tako da se je bati, da bodo ponesrečene osebe utonile, ako mogola v rudni ške rove. Dognalo se je, da greznjene bolnišnice rešil samo e ček, ki je v času katastrofe skočil skol okno in hitro pobegnil. Izmed potiS srečenih niso še nikogar rešili. Vse Uj še v bližini bolnišnice, večinoma kmer ke hiše, so morali prebivalci zapustir Pogreznjeni* bolnišnica. Pogreznjena rudniška bolrtišnit je bila enonadstropno poslopje, ki imelo v pritličju dve veliki sobi za " nike, v prvem nadstropju pa zdrav kovo stanovanje in stanovanja usl bencev. — Nesreča sc je zgodila ob ] 1. uri popoldne, ko je bil zdravnik d, Vesely s svojo družino ravno pri k:| silu. Poslopje jo zginilo pod zemljo I par minutah. — Res grozna nesreča'I 00ooooooooooooooooooooc DRŽAVNI ZBOR se snide zopet začetkom februarja. nuar je določen za to, da se vrše pop janja med strankami, katerim jo i resno delo v zbornici, kako sestavi novo vladno večino in seveda obonet novo vlado. Minister Hochenburg-or prizadeva še sedaj v zadnjem ireno,(-« da bi dokazal, kako upravičen je Ii boj slovanskih strank proti sedanji vit» di. Ukazal je namreč nastopati r, v?' strogostjo proti bojkotu, ki so ga skie nili Poljaki proti izdelkom pruskih to I varen, ker Prusi nastopajo tako krivit no in nasilno proti Poljakom na Pn skem. Tako se torej vleče avstrijski minister na škodo domače industrije j za koristi tujih državljanov. Kaj ta • kega je mogoče gotovo samo pri vlad' nem načinu, kakor ga imamo pri na: v Avstriji. Bosanska vlada so udinja za agenta mažarskih kapitalistov, avstrijski justični minister se pa zavr-cnia z vso odločnostjo za koristi pruske industrije. Svojo nepristranost je pokazal Hochenburger tudi s tem, da so koro ški Slovenci sedaj izgubili še zadnjega slovenskega sodnika. — Sedaj priznavajo krščanski socijalci že odkrito P» javnih shodih, da bo treba dati Slov* | nom več vpliva v vladi. Seveda se * | ne morejo prav odločiti, vsaj javno-* ne, da bi odstopili vse krivično privi^ gije, ki so jih Nemci imeli dosedal' ' Toda gospodje se bodo že morali pri*s* ■)• diti resnice, da Slovani v Avstriji n« beračimo miloščine, temveč zahtevan« | svojih pravic, in sicer v polnem obseg" = ^In se ne zadovoljimo z nobenim polovičarstvom. — Avstrijski Vsenemci so dobili tudi od tam, kamor vedno hrepeni njihovo srce, nič kaj prijeten auk. Glasilo nemškega kanclerja iz-aža namreč svoje veselje nad tem, da e je rešila avstrijska zbornica z last-imi močmi iz močvirja, v katero je bila zašla. Seveda so Vsenemci sedaj isto potrti. — Liberalci so začeli se-ko sg,jerl)rcz njihovih zaslug omo-IT^rzprememba vlade, nastavljati odstavljati jugoslovanske ministre, eveda, kakor povsod, tudi tukaj niso dini. Edini so samo v tem, da bo jugoslovanski minister kak poslanec, men-,_a zato, ker za enkrat ministrstvo sestavljeno iz poslancev ni še mogoče. ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU 'jje grajal dr. Vrstovšek deželni odbor, ker noče pričeti s preureditvijo meščan-ikih šol. Kazal je na nedoslednost emcev, ki nam očitajo, da nimamo ulture, obenem nam pa ne privoščijo otrebnih šol. Med živahnim mlobra-anjem svojih tovarišev je pozival de-lelni odbor, naj vendar že ugodi slovenskim šolskim zahtevam. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR Jje rešil več važnih zakonskih načrtov, joziroma jih je izročil raznim odsekom. Resolucijo glede dveletne vojaške službe je nakazal pravnemu odseku, kateremu je nakazal tudi štatut deželne norišnice. Poslanec Kosmač je stavil jpredlog, naj sc pomnoži osobje pri melioracijskem uradu pri tržaškem na-mestništvu, da bo mogoče hitreje izgo-itoviti načrte za vodovode v krajih, kjer itrpe pomanjkanje pitne vode. Finančnemu odseku je bil izročen predlog deželnega odbora glede prispevkov za izboljšanje kraških pašnikov in predlog deželnega odbora, naj prispeva Jdežela k stroškom za boj proti kobili-icam na Krasu 25%, vendar ne več kot {17.500 K. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki poziva vlado, naj nastavi še ;eiiega klelarskega nadzornika na Go-iSkem ter naj vpliva na ogrsko vlado, a se bo tudi na Ogrskem strogo izvr-val vinski zakon. Znižala naj bi se di železniška voznina vinu, ki gre v ootranje dele države. Prazne posode, Ki se vračajo vinogradnikom, naj bi Ijjle proste voznine. RUSIJA IN JAPONSKA. gi Član ruskega državnega sveta, jtrlasner, se je vrnil s svojega potovanja po Kitajskem in Japonskem. Pravi, da položaj na Vzhodu ni ugoden. Japonci končajo svoje oboroževanje prihodnje lteto. Glasnerju se tudi ne zdi nemogoča zveza Avstrije in Nemčije z Japonci. V AMERIKI jse snuje Sedaj nova zveza držav. Re-iublika Chile ri^la na to, da bi se zve-le vse republike v srednji in iužni merim. Skrivnost naidenke. Povest. — Spisal Reimmichl. (Dalje.) To noč Lokarica vsled skrbi ni mogla zatisniti oči. Najrazličnejša čuvstva so se ji zbujala v srcu. Skrbelo jo je, koliko bridkosti bo morala zopet užiti, ako jo bo njen oče, grof, poizkušal trajno ločiti od njenega moža, obenem pa se je veselila, da bo tako visoko povz-dignjena nad možem in mu bo lahko pošteno povrnila kruto žalitev; navsezadnje so se ji jeli zbujati dvomi, če ni nemara .Toštova povest samo pretkana sleparija. Takoj ob prvem jutranjem svitu se je dvignila z ležišča in je ne- seboj morda že šestdeseto leto; z obličja sta ji govorili preplašenost in bojazen. Ko je uzrla pred seboj Jošta, se je zadrla razkačena in nevoljna: »Glej potepuha, že zopet so motovili tod, da bi me oskubil za nekaj kro-nic! Topot prihajaš zastonj, od mene ne dobiš ne vinarja! — Teh skrbi in muk nisem mogla več prenašati. Prav je, da sem se otresla te dolgoletno more.« »Lucina, kaj si storila ta čas?« je zahreščal Jošt presenečen in razburjen. »Bila sem pri grofu in sem mu odkrila vse . . . vse . . . Prav ti je — saj si me sam pritiral do tega koraka s svojimi pretnjami; odslej ne boš več iz uboge Lucine izsiljeval denarja. Imam čisto vest — hvala Bogu, da je konec tega življenja.« »Pri grofu, praviš, da si bila?« se je razsrdil Jošt in planil v sobo. Lokarica je stopila za njim. Ko je ugledala starka pred seboj mlado ženo, je pobledela kakor zid, za- £ ,a« Abesinski cesar Menelik II. in cesarica Taitu. strpno, z mrzlično nepotrpežljivostjo čakala ure, ko bosta z Joštom odšla v mesto. Še preden je odbila ura devet, je stala na trgu pred župno cerkvijo in se pazljivo ozirala naokrog, od katere strani se bo prikazal njen skrivnostni rešitelj. Ni ji bilo treba dolgo čakati. Jošt je stopil prednjo, kakor da je Sinil iz tal, in jo je spoštljivo pozdravil. Ko sta dospela v mesto, sta zavila v neko stransko ulico in obstala pred nizkim poslopjem, ki je stalo stisnjeno med drugimi visokimi hišami in Jošt je dejal: »Bodi popolnoma mirna! Vsako razburjenje bi bilo nepotrebno! Z miv-nim srcem lahko pripustiš meni, da spravim najino stvar v pravi tir!« Sunil je ob hišna vrata, in ko sta prekoračila temno vežo in dospela do nizke sobice, je Jošt potrkal. Nerazločen ženski glas se je odzval znotraj; takoj nato se je prikazala med podboji vrat neredno in površno oblečena ženska temne, zagorele polti in napol osivelih las. Videlo se ji je, da je imela za : čela braniti z rokami od sebe in zasto-t kala napol v omedlevici: »Madonna! Madonna! — To je raj-, na gospa! — Duhovi, mrtvi vstajajo!« »Neumnica klepetava, nehaj ven« dar!« se je zagnal Jošt vanjo skoraj sirovo. »Kje vidiš duhove ali mrtve? To ni pokojna gospa grofica, kakor ti vpi« ješ, ampak njena hčerka, ki si jo ti za« menjala!« Tu je zdrsnila starka Lokarici pred kolena in vršela okrog sebe kakor blazna; grabila in poljubljala je njeno oble-i ko in se topila v solzah, rekoč: »Misericordia, usmiljenje, milosti na grofica — misericordia, odpustite, prizanesite!--Da, da, ni dvoma, da ste vi — kakor bi videla rajno gospo! Taka je bila, ko je dobila prvo dete, prav taka.. Usmiljenje, grofica! Rav« nala sem z vami nepošteno, hudobno, grešno ... Pa sem se zato tudi stra« hovito pokorila . . Nemirna vest, skr* bi in strah dvajset let in še dalj ... O, ta vražji slepar, kako me je mučil leta in leta!« Zadnje besede so veljale Joštu. Vsa ploha besedi, ki ji je lila iz grla, je bila deloma laščina deloma zasilna slovenščina. Ko so ji pošle besede, je zaihtela še huje in zakrila svoje obličje v Loka-ričinem krilu. »Vstani, ne bodi otročja, sitmca Čemu te norčije, saj nisi blazna!« je iz-nova zahreščal Jošt. »Ne vstanem poprej, dokler mi go-spica milostno ne odpusti. — O gospica Marietta,« jc javkala ženska, »gospod grof mi jc pripravljen \se odpustiti, ako vas srečno najde. In našel vas je ter vas zdaj pošilja k meni, ali ne?« Osupla in zbegana je stala Lokari-ca pred čudno žensko. »Žena, i kdo pa ste pravzaprav?« jo je vprašala kolikor mogoče prijazno. »Jaz — jaz? — Seveda, saj me še ne poznate,« je pričela žena iznova; »jaz sem vaša nekdanja dojilja, vaša pestunja — Lucina Tramonti.« »Kakor vidim, bi mi radi zaupali .neke skrivnosti,« je nadaljevala Tilka; »lo vstanite in povejte brez strahu — postala sem radovedna-.« »Da, gospica, vse vam povem po pravici, če mi odpustite . . . Oh, kako je hudo, hudo . . .,« jc tarnala ženska. Poslanec Eotlar. Govoril v državni zbornici nepretrgoma 12 in pol ure. — »Vašemu očetu, gospodu grofu, sem že priznala svoj zločin, in zdaj naj se obtožim še enkrat . . .? O Madonna! — — Toda najprej mora ta lisjak stran. Če ostane tu, ne bom mogla govoriti odkritosrčno!« »Tukaj bom, imam pravico!« je jezno ugovarjal Jošt. »Jošt, prosim te, pojdi in počakaj zunaj na cesti,« mu je velela Tilka oblastno; »ne boj se, da bi ti ušla!« »Ali ta premetena jezičnica mi bo medtem najbrže izkušala izviti pravico do nagrade!« »Jošt, ali ti nisem obljubila in cclo prisegla? Kaj hočeš še več?« Starec je nekaj hipov pomišlial in zapustil sobo. Ko je ceptal ves nevoljen Skozi vežo, jc mrmral ogorčen: »Lej, lej, kako naglo zna moja varovanka' grofovska gospica, uporabiti svojo moč! Kdo bi si bil mislil, da bo tako naglo!« Medtem je Italijanka primeknila k mizi stol in ga skrbno očedila s predpasnikom. Tilka je sedla in žena je 41 " 1 vnovič zdrsnila prednjo na kolena, da bi kleče govorila svojo obtožbo. Tolika ponižnost je bila Lokarici vendarle preveč. Ukazala je ženi sesti na nizki podnožnik in starka jc pretočila še mnogo solza, preden je pričela govoriti. Slednjič sc je pomirila in pričela, rekoč: »Pred enointridesetimi leti sem dospela s svojo znanko in prijateljico Ma-rietto Sandrinelli iz Trsta v Gorico. Marietta je postala v neki gostilni natakarica, jaz pa sem našla nekod službo pestunje. Nekaj let nama je šlo vse dobro in zaslužili sva si lepe denarce. Shajali sva se vsak teden, časih še večkrat, in se ljubili kakor sestri. Po treh letih je vzela Jošta — oh, ta nepridiprav, ta potepuh! In sedaj se je pričela najina nesreča . . . Svarila sem jo na vso moč in ji branila, kar sem mogla, ali bilo je zaman. Premeteni lisjak je Marietto popolnoma očaral, bila je kakor tica v zanjki . . . Kmalu potem se mi je posrečila krasna služba v hiši grofa Borghetti, kamor so me sprejeli za dojiljo. Nekako pol leta pred vašim ojstvom, milostna gospica, sem prišla ' to visoko hišo. Gospa me je imela srčno rada ter mi je zaupala vse. In ko smo dobili vas, je bila hiša prepolna sreče in radosti. Gospa mi je podarila zlat vratni nakit — o Madonna, in jaz sem ji povrnila tako nehvaležno! Ob istem času se je mudila tudi moja prijateljica Marietta v mestu. Jošt, njen mož, se je tedaj pokoril v ječi za svoj uboj. Ob tej priliki je tudi Marietta po-ila dete, skoraj ob istem času kakor gospa Borghetti, prav tako zalo deklico. Bila sem otroku krstna botra in dali so mu ime Marietta, kakor vam, gospica ... Da ste videli mojo prijateljico, kako je takrat sirota tarnala in jokala! Ni čuda! Mož v ječi, denarja ni bilo, kruha ni bilo, dela ni bilo in ubogi črviček . . .? Bevica se mi je tako smilila, da sem često z njo vred jokala. Semintja jo prinesla svoje ubogo dete k meni v grofovo hišo. In tako se je nekoč pripetilo, da sem tedaj, ko me jc prijateljica obiskala, pestovala ravno vas, grofovsko dete, ter vas položila poleg njenega otroka. Marietta je kar osupnila in se ni mogla dovolj naču-(liti, da sta si bili deklici tako podobni. In potem jc pričela tožiti, da ni na svetu prave enakosti — da se nekaj ljudi rodi v sreči, časteh, izobilju, nekaj pa v bedi, beraštvu in sramoti. Nemara bi ne bila tako strašna pregreha, ako bi vsaj to pot izenačili vnebo-vpijočo razliko med svojima otrokoma. Zdrznila sem se pri teh besedah, toda Marietta je silila venomer, da zamene ne bo nihče opazil, da bo njeno dete na ta način srečno in preskrbljeno za celo življenje in da bo tudi grofovska de-Kiica lehko prebila pri siromašnih starših. Jaz sem se branila, upirala, ugovarjala, toda prijateljica se ni dala omehčati jela je še huje prositi in jokati; rotila me je, naj ji vendar ne od- ximam le trohico ljubezni do nje in če sem otroku prava krstna botra. O nespametnica, nisem imela toliko poguma, da bi bila zavr-nila krivično zahtevo . . . Ugodila sem ji . . . Naglo sva deklici preoblekli iii zamenjali. — Živa duša ni opazila za. mene. Leto dni je preteklo in Šele tc< daj me je nekoč opomnila gospa grofica, kako to, da je imela deklica oli rojstvu dva prstka na levi nogi popolnoma zraščena, dočim zdaj ni opazili niti sledu kake nenavadnosti. Ma* donna, kakšna groza me je -spixick;!a pri teh besedah . . . Gorje mi siroti, sem trepetala sama pri sebi, če prid« najina hudobija na dan . . .!« (Dalje prihodnjič.) Enia maska. Nikjer predpustom tako ne noro, i kakor v Parizu. Tako je bilo od nekdaj, Sami sebe pa so v razbrzdanosti preko , sili Parižani predpustom leta 1811^. \ iš- 1 ji krogi so se zabavali po svojih razkoš- | nih salonih, drugo občinstvo po javnih f lokalih. Glavno zabavišče je bila vc- j Jika opera. Vse je komaj čakalo velike | maskerade, ki jc bila napovedana v teh sijajno okrašenih prostorih. Prav; 1 malo je veseljake motila vest, da jo i pred par dnevi v Londonu izbruhnila kolera. London je daleč, mislili so si Parižani, mi smo pa radi veseli. In vse je drlo na rnaskerado. Že v mraku so bili vsi prostori tako natlačeni, da so se maske, pisa\\o našemljene v vseh mogočih oblekah, komaj gibale. Proti polnoči pa je razposajenost dosegla svoj vrhunec. V tem vrtincu zapazijo pozornejši nenavadno črno masko, ki se pokaže zdaj tu zdaj tam in molče koraka skozi dvorane. Kmalu vzbudi splošno pozornost. Prikazen s svojo slovesno hojo in strogim molkom je tako nenavadna, da vsakogar, ki jo pogleda, napolni z grozo. Vso' šepeče o »strahu maskerade« in veselja ni več tako neprisiljeno kakor poprej* Med navzočimi gosti je bil tudi mlad plemenitaž Viktor d'Erigny, ki se je vprvič udeleževal pariških predpust-* nih veselic. S svojim veselim značajem, s svojo izvrstno vzgojo in s svojim bogastvom si je v kratkem času pridobil veliko prijateljev. Sredi teh ravno sedi pri šumečem šampanjcu, ko zve o skrivnostni prikazni. t Od plesa, vina in občnega veselja' razburjen takoj vstane in pravi, da se hoče seznaniti z nenavadno masko. To-* da še ni zapustil Viktor mize, že našla-ne splošna tihota. Le šumenje svileno obleke se sliši in naenkrat stoji črna maska pri mizi. Mladi mož se šiloma ojunači in za* kliče: »Pozdravljen, strah maskerade) ; Sedi semkaj in povej mi, ali prihajaš i t nebes ali pekla, ali si mlad ali starf srečen ali nesrečen!« j Nobenega odgovora. Črna mask(j vzdigne samo roko jn hoče iti naprej, Tu prime mladi mož masko za ro-in jo hoče zadržati. »Kdo si, skrivnostno bitje?« zakli-»Govori, sicer rabimo silo!« V hipu obstopijo tovariši skriv-dno postavo in Viktor stegne roko, bi maski strgal krinko z obraza. Tu se zasliši votel zamolkel glas ,_„or iz groba: »Kaj hočete? Nazaj, Fjaki, ne veste, kaj delate!« »Le brez ovinkov,« pravi Viktor, ki čii hotel odnehati, »že predolgo si nas mel za norca, sedaj pa hočemo na vsak lačin vedeti, kdo si!« »Krinko doli!« vpijejo drugi. »Vi sami hočete,« pravi sedaj maska z istim grobnim glasom kakor poprej. »Dobro, pa naj bo! Torej vedite: Naravnost iž Londona prihajam; jaz sem — kolera, ki vas bo vse pokončala!« Prestrašeni se umaknejo okoli stoječi in maska izgine. To je bilo okoli polnoči. Že ob treh zjutraj so na. balu zboleli prvi za kolero in morali so jih prepeljati iz opere v bolnišnico, med njimi tudi Viktorja. Ob štirih je bilo že petdeset bolnikov. »Cela vrsta voz, napolnjenih z ljudmi,« pravi Heine, ki omenja tega dogodka, »se je pomikala proti centralni bolnišnici, kjer so ti nesrečneži v pisanih ma-skeradnih oblekah večinoma kmalu nato umrli.« Skrivnostna črna maska pa je izginila in nihče je ni več videl. Njena grozovita šala je imela strašen uspeh. Policija je preiskala vse mesto, a zastonj. Strah maskerade je ostal neraz-jasnjen do današnjega dneva. RHZGLED PO D0II10UIN1 Novoletna sličica — kaj hoče? Spominja nas, kako hitro beže ure, kako brzo potekajo leta! Komaj smo se dobro obrnili, pa je minilo 365 dni in ob dvanajsti uri zadnjega dne — stoji pred nami začetek novega leta 1910.! Upravništvo časnikov pa spominja ta ka, da je potekla naročni-a in da jo bo treba o b n o -t i. Naj bo današnja sličica rahel omin za vse tiste, ki tega do zdaj šc o storili! Nove železnice na Slovenskem. deželni glavar sklicuje na dan 24. jaguarja t. 1. shod zaupnikov, na kate-fem se bode razpravljalo o nameravanih novih železniških progah na Slovenskem. Pi*ed vsem pridejo v poštev tftiri železnice. Prva, katero imenuje g. dfeželni glavar »slovensko transverzalno«, bi bila nadaljevanje proge, ki pelje iz Dunaja preko Wechselna na Štajersko. Peljala bi podaljšana med Krškim in Brežicami čez Savo, potem Ko-itanjevico, .Št. Jernej, Novo mesto, Zu-pmbcrk, Dobrepolje, Bloke, Lož, Stari-g, Ilirsko Bistrico, Podgrad, do po-taje istrskih državnih železnic Hrpe-e - Trst. Druga železnica bi bila pro-Postojna - Gol - Ajdovščina. Tretja Bleznica proga Ljubljana - Idrija - Sv. lucija, bi rešila Idrijo iz njene dose-anje nepristopnosti. Peljala bi iz Lju-Ijane preko Polhovega Gradca, Horju-skozi dolino Račove do Žirov, od tam t skozi predor na istrsko stran in od |d preko Spodnje Idrije mimo Hota- leža do vojaško - znamenite obmejne postaje Sv. Lucija na Goriškem. Četrta proga bi bila zveza že obstoječe proge Celje-Velenje s Kamnikom, iz Kamnika pa nadalje bodisi v Škofjo Loko in potem skozi Poljansko dolino do Žirov, kjer bi se stikala s progo Ljubljana-Sv. Lucija. Te železniške proge bi bile za Kranjsko kakor za Slovence v gospodarskem oziru zelo važne. f Frelat Jože! Smrekar. V petek, S. t. m., ponoči je umrl v Ljubljani preč. g. Jožef Smrekar, profesor bogoslovja v pokoju. Rajni je bil rojen v Ljubljani 20. februarja 1842. ter bil leta 1865. v mašnika posvečen. Na ljubljanskem semenišču je pričel podučevati leta 1874. cerkveno pravo in cerkveno zgodovino. Ostal je na svojem mestu kot profesor do leta 1904., ko je stopil v pokoj. S pokojnikom smo izgubili enega izmed najodličnejših slovenskih duhovnikov. Bil je izredno učen ter se je pokazal strokovnjaka zlasti v cerkveni glasbi in umetnosti. »Društvu za krščansko umetnost« je bil predsednik od početka, to je od leta 1894. do sedaj. Pogreb je bil v ponedeljek. R. I. P.I Dobro se je odrezal. Ko se je lovec Andrej Goljevšek iz Gorice vračal domov v Anhovo, se mu je na državnem kolodvoru pridružil nek zagrizeni liberalec ter ga začel zbadati: »No, Andrej, ali neseš medveda v košu?« Andrej pa ni dolgo premišljal, ampak hladnokrvno ga je zavrnil: »O, ne medveda, ampak propadli gnili liberalizem nesem v Sočo, da ne bode smrdelo, po njem po deželi, ker ga je pri volitvah kap zadela!« Na ta mirni odgovor se je liberalec potuhnil in zginil kakor kafra med ljudi, da bi ne zvedel še kaj več. Dezerter iz LJubljane aretiran. V Trstti so aretirali od 27. pešpolka iz Ljubljane pobeglega infanterista Oli-viera. Dobili so ga skritega pri njegovih sorodnikih. Od 27. pešpolka je pobegnil tudi vojak Karol Polak, rodom iz Celja. Človeško nogo so našli, kakor poroča goriški »Novi Čas«, v Solkanu blizu železniškega mostu. Nogo so prenesli na solkansko pokopališče. Ne ve se, ali se je zgodil zločin, ali je pa narasla Soča prinesla nogo in jo vrgla na suho. Oblast bo preiskala, koliko je na stvari resničnega. Izprememba volivnega reda za ljubljanski mestni zastop ne gre liberalcem iz glave. Ko je prišla predloga v odsek, tedaj je bil liberalen tabor ves pokoncu. »Slovenski Narod« je pričel z dolgimi članki zaganjati se v S. L. S., češ, da pomenja novi statut največjo krivico Ljubljančanom. Ni še mesec tega, ko je »Narod« vabil za naročbo in se pri tem bahal, da je liberalna stranka tudi ljudska stranka. Pokaže naj sedaj svoj ljudski značaj, ko gre za to, da se cld tudi tistemu ljudstvu, ki je bilo doslej brezpravno, vstop v mestni zastop. Kaj so mar liberalci mislili, da se S. L. S. le norčuje, ko je obetala izpremembo mestnega štatuta, da so sedaj naenkrat v takem presenečenju. Državna podpora. Vsled posredovanja poslancev S. L. S. se je določila podpora 50.000 kron poljedelcem na Kranjskem, ki so trpeli vsled toče. Pozimi na Triglavu. V Triglavski koči Slovenskega Planinskega društva na Kredarici je praznovalo Novo leto 12 slovenskih turistov iz Ljubljane, Radoljice in Kranjske gore. Družba je odšla iz Mojstrane na Silvestrov dan opoludne ob četrt na 11. uro proti Triglavski koči na Kredarici, ondot so prenočili in se vrnili drugi dan po-poludne v Mojstrano. Da je bila ta pot lepa in razgled hvaležen, radi verjamemo, ali hvaliti vendar takih izletnikov ne mtfi-emo, imajo namreč čudne pojme o posvečevanju praznikov. Na poti iz Amerike umrla. Žena delavca Antona Pravst v Čikagi sc je zaradi bolehnosti vrnila v svojo domovino. Vzela je tudi svojo poldrugo leto staro hčerko Ano seboj. Deklica pa je 5< med potjo na plučnici zbolela in umrla na vlaku blizu Beljaka na Novega leta dan. Žalostna mati je svoje mrtvo dete pripeljala v Ljubljano, kjer je bilo pokopano na pokopališču pri sv. Križu. Društva v Ljubljani. V letu 1909. je bilo v Ljubljani 257 društev, in sicer 208 slovenskih in 49 nemških. Oblast je eno društvo razpustila. Te številke pričajo o živahnem društvenem gibanju. Nesreča na motorskem kolesa. Na Novega leta dan trčila sta na vogalu Stritarjeve ulice in Mestnega trga pred Globelnikovo prodajalno motorist For-tič in šofer avtomobila št. 343, Vacek. Motorist Fortič je vsled sunka avtomobila padel z motorjem vred ter poškodoval sebe in kolo. G. Fortič ima vsled te nesreče škode nad 150 kron. Policijska straža je konstatirala, da je lesrečo zakrivil šofer Vacek, ker je vo-■ il na desni strani, mesto na levi. Imenovanje. Živinozdravnik gosp. Tepina iz Mokronoga je imenovan za vodjo podkovske šole in za živinorejskega nadzornika. Izgubo 45.000 kron ima »Narodni Dnevnik« v Celju. Kakor poročajo listi, je vso izgubo prevzela liberalna zveza slovenskih štajerskih posojilnic. — Bravo! Umrlo je v Ljubljani leta 1909. 1284 oseb, torej 77 več kot prejšnje leto. Skoro polovica smrtnih slučajev pripada raznim ubožnicam, hiralnicam in bolnicam. Za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani je dalo trgovinsko ministrstvo za stroške v preteklem letu 6000 kron podpore. Zdravniška vest. Za službo okrožnega zdravnika v Št. Vidu nad Ljubljano se ni nihče oglasil. Dobil je to mesto g. dr. Derč, ki je stavil pogoj, da ima sedež v Ljubljani. Prebivalstvo Trsta šteje po najnovejših podatkih 219.777 duš brez vojakov. Zaradi grožnje v smrt. V Sina-dolah pri Senožečah sc je sprla žena črevljarja Ant. Gorželja s sosedom Ko-kolo, kateri ji je očital, da mu je izmaknila en četrt kilograma kave ter da jo bo naznanil orožnikom. To očitanje je ženo tako prijelo, da je skočila v vodnjak in utonila. Ne verujte, ako Vam kdo trdi, da se ne more več dobiti naše »Družinske Pratike«. Založništvo nas pooblašča izjaviti, da se je sicer res že zelo skrčila zaloga »Pratike« za leto 1910, vendar se pa se vedno lahko postreže vsem naročnikom. — Cena izvodu je kot doslej 21 vin.; ako se jih pa naroči več skupaj, se pa oddajajo po 16 vin. Pri naročilih zadošča naslov: »Družinska P r a -tik a«, Ljubljana. Duhovske izpremembe v ljubljanski škofiji. Podeljeni sta župniji št. Lambert č. g. Jakobu Ogrizku, župne-mu upravitelju istotam, in Zalilog č. g. Frančišku Severju, župniku v Št. Lenartu. — Imenovan je preč. g. mons. Franjo Dovgan, prošt in župnik v Metliki, za dekana semiškc dekanije s se-6i dežem v Metliki; č. g. Matija Okorn za ekspozita v Vogljah; č. g. Albin Ilovski za župnega upravitelja v Bukovšici. — Nemški vitežki red je imenoval P. Stanislava Dostala, kaplana v Metliki, za župnika-vikarja v Semiču in P. Raj-munda Kubineka za župnika-vikarja v Črnomlju. — Premeščen je č. g. kaplan Frančišek Rakovec iz Semiča v Metliko. Iz moravške doline. g Smrtna kosa. Umrl je oče gdč. Ivanke Cegnar, vrle učiteljice na Vrh-polju pri Moravčah. Gospodični učiteljici ob bridki izgubi naše sožalje. — V nedeljo po novem letu pa smo pokopali možaka poštenjaka daleč tu okrog znanega g. Tomaža Tome, trgovca in posestnika v Moravčah. Ranjki je bil vrl značajen mož od nog do glave. Stal je trdno in odločno v naših vrstah, bil vnet za dobro stvar. Veliko let je tudi opravljal službo cerkvenika v župnij-sko-dekanijski cerkvi moravški, bil je nekaj let tudi cerkveni ključar farne cerkve. Odkar se je ustanovilo tukaj izobraževalno društvo, je bil blago-pokojni Tomaž ves čas vnet član njegov, rad prihajal v društvene prostore k raznim shodom, predstavam in predavanjem. Ranjki je bil mož globoke vere, hrepenel je silno, da bi že skoraj videl svojega sina pred oltarjem Gospodovim, Bog je ustregel njegovi želji — njegov najstarejši sin Valentin je postal duhovnik in deluje sedaj kot kaplan v težavni fari Šmihel pri Novem Mestu; — a dobro leto potem, ko je videl ves vesel svojega sina pred oltarjem, se je že moral za vselej na tem svetu posloviti od njega. Umevno, da je moral biti tudi pogreb tega vzornega moža sijajen. Udeležilo se je pogreba kot svojega bivšega zvestega člana tukajšnje Katol. izobraž. društvo korpo-rativno z zastavo, nosili so pokojnika člani društva, istotako tudi vence in sveče, vsi z društvenimi znaki na prsih. Društveni pevci so mu zapeli res iz-borno tri žalostinke. Tudi požarna bramba se je ob tej prilika pokazala in pokojnika spremila k večnemu počitku in velika množica ljudstva. Pokopal ga je vlč. gospod dekan Bizjan ob azistenci g. ekspozita iz Vrhpolja in domačih gg. kaplanov. Z ranjkim Tomažem je izgubila moravška župnija enega svojih najboljših mož. Blag mu pokoj, ostali družini pa naše odkritosrčno sočutje! g Naš šolski vodja. Ate Toman vidijo, da nimajo veliko mladine za sabo, zato so se lotili pri malih šolarjih. Kakor smo čuli, so povabili nedavno mo-ravško šolsko mladež v svoje gostilniške prostore. Kaj vse so tam ate predstavljati, ne vemo, samo to vemo, da je prišlo na ta »otroški večer« toliko ljudstva, da je znašala vstopnina celili 8 K. Morete si misliti, kako obilna ude, ležba je to bila. Ne vemo, ali bodo stariši še svoje otroke pošiljali na taks večere. g V moravški fari je onstran gor« pod Grmačo vas z imenom Hrib. Ondi je malo hiš, a je silno živahno življenjo v vasi. Ob občinski cesti sta dve hiši; v eni se toči dan za dnem in tudi ponoči žganje, v drugi pa istotako mošt, Nikdar ni miru, vedni plesi, vedno raz, grajanje in to vse brez vsakega oblast-, nega dovoljenja. Opozarjamo resno dotični dve hiši, da tako življenje ni pravo, in če ne bo miru, bomo govorili drugače. g Zadnja povodenj tudi našim kra< jem ni prizanesla. Posebno občutna je bila v Črnem grabnu. Od Blagovice pa do Doba skoraj je bilo vse pod vodo da veliki cesti. Strašen je bil pogled, kako je voda drla čez travnike in trgala ceste. Tudi Drtijšca je okrog Drtije vse travnike preplavila. V vasi Loke, župnije Krašnja, je povodenj zahtevala mlado žrtev. Vedni, hudi nalivi so iz-podjedli velik plaz zemlje, ta je prihrui mel v nižave, ondi premaknil svinjak, ga potisnil k hiši in stisnil štiriletnega otroka, ki je ravno ondi stal. Kmalu nato je umrl. Škode je vsekako ta po^ vodenj obilo napravila. g Društveni znaki. Da ne bo vodnega povpraševanja, sporočamo, da se dobe znaki moravškega izobraž. društva pri kaplanu Lovšinu; vsak stane 40 vin. Znaki krš. soc. zveze, ki se rabijo kot zaponke, se pa dobijo pri društvenem članu Petru Grilj. Ta jih ima šc precej v zalogi. Vsak stane 70 vinarjev. Iz Križa pri Tržiča. g Ljudsko gibanje v letu 1909. Okli-canih je bilo 18, poročenih 11 parov, rojenih 87, mrličev 55. g Statistični podatki. V zadnjih desetih letih je bilo 275 več rojenih, nego jih je umrlo. Najbolj gospodari jetika. V letu 1909. jih je za jetiko umrlo 15 ali 27 odstotkov vseh mrličev. Ker je podnebje zdravo, iskati moramo vzroka v delavnicah in tvornicah. Čevljarska obrt je po vsej župniji močno razširjena, veliko pa jih dela po tovaiv nah v Tržiču, zlasti v predilnici. V letu 1909. je najstarejši mrlič bila ženska, stara 83 let in 3 mesece, otrok pod 7« letom je umrlo 26. Dva moška sta se obesila, 1 otrok se je ponesrečil in umrl vsled opeklin. g Spomini iz leta 1909. Leto 1909« nam je vzelo župnika Frančiška Poren« ta. Umrl je 10. januarja. Dalo nam je novega župnika, ki je prišel 1. julija« Dalo in vzelo nam je kaplana Martini* Pečariča, ki je pol leta bil tudi župni upravitelj. Prišel je ob novem letu, od< šel iz Križa na Krko dne 19. novembra« g Trobentice cveto tudi pri nas, če< prav smo na Gorenjskem pod planina-i mi. Ob novem letu že so dvigale zaspa< ne glavice iz zimskega spanja, sedaj so pa čisto^ brihtne, gorko solnce jih j® ■fthtalo. Veselo gledajo v svet in se Hlijo, da druge rožice Se spijo. Goto-®3e bodo prehladile, — revice! Ljudje Hivijo, da jim zima ne bo prizanesla. T g »Repoštev«, šaljivi prizori, prav K veseli predpustni Cas, se bodo pred-Hivljali na Svečnico. Fantje se že prav pdno pripravljajo. Tudi tamburice »do zopet privlekli iz pozabljenih pre-iftlov. Začelo se bo novo življenje v izobraževalnem društvu. g časopise pri nas še dosti pridno fero, veliko »Domoljubov« in »Bogoljubov« prihaja k nam. Koliko, pove-tali bomo prihodnjič, ker se utegne ob tfcčctku leta še kdo naročiti. B g Zvfrče pri Tržiča. Nehali so za-asno z delom pri reguliranju Tržiške flstrice. Delo bode menda kmalu go-;0Vo, toda najbrže ne na toliko korist, (&kor škodo Zvirčanov, ako se ne urav-ia tudi gornji del Bistrice, kjer dela [va velika ovinka, kar ima za posle-lieo, da bode izginil iz precejšnega dela nmlje ob Bistrici še zadnji kos in bo »kla skozi in skozi ob zvirskem robu. fega pa je kriva prevelika brezbrižnost Ivirčanov, ker ne vemo ceniti vsake ledi zemlje, ki se topi v Bistrici in pa iesrečna sebična misel, da bi kdo za irugega česa ne naredil. — Pač smo kupili za kamenje in hosto nekaj kron, »da zato imamo sedaj s kamenjem fosuta tla, drevje ob Bistrici okleščeno, grmovje posekano, Bistrico pa skoro popolnoma ob zvirskem robu ter mno-fo manj navzgor zavarovano, kakor na tfi.sprotni strani. Torej pozor pred pretečo nevarnostjo! Nastopiti bo treba »r&vočasno v edinosti kot en mož za »bčno korist. 2 raznih krajev Gorenjske. g Živinorejska zadruga za poli-tini kamniški okraj ima svoj I. letni Kčni zbor v nedeljo dne 23. prosinca S10 ob 3. uri popoldne v dvorani kam-BSkega doma v Kamniku, h kateremu flilbi vse cenjene svoje ude. ^ g Neverjetno! V c. kr. praharni v Skmniku so na Novega leta dan in na lin sv. Treh Kraljev delavci delali v »aharni kakor navadne delavnike, ■izbijanje se je čulo daleč naokrog, ierno naše ljudstvo je bilo zelo uža-jeno, da se v c. kr. podjetju kaj tacega liorc goditi. I g Trata pri Škofji Loki. Kat. slov. jralno in izobraževalno - društvo na trati priredi dne 30. prosinca 1910 polteno zabavno veselico. Igralno osobje le že pridno vežba za dve krasno šaljivi ri. Torej smeha in zabave bo v iz-jilju. Znano je, da ima društvo iz-rstno igralno osobje. Da je to resnica, okazali so že večkrat. Že iz sedanjih tušenj smemo upati, da bodo tudi se-aj uloge mojstrsko rešili. Vsi prijatelji esele zabave, ne le s Trate, tudi iz so-sdnih župnij, pridite v mnogem šte-llu dne 30. prosinca k veselici v društ-eno dvorano na Trati! g Bohinjska Srednja vas. Od vseh rajev poročajo, kako izredno prijetno mo da imajo letos. Tudi Bohinj je w prav posebno deležen te dobrote in je sedaj posebno lep. Snega nič, razen po gorah, solnce sije kakor spomladi, ozračje brez vsake megle, po solnčnih rebrih cveto trobentice, teloh in resje. Vsem seveda to ni po godu, ker ni mogoče »štokov« spravljati v dolino, vsaj ne tako zložno in hitro kakor po snegu. No, gotovo tudi tem letos še Bog uslreže. — Vsem »Domoljubovim« naročnikom v naši dolini želi novičar srečno novo leto in jih poživlja, da ostanejo še naprej zvesti svojemu listu. Žal, da nekateri silno slabo razumevajo sedanje čase in nočejo skrbeti vsaj nekoliko tudi za pravo svojo duševno izobrazbo, sicer bi ne bili lista odpovedali. Ako pomislimo, koliko denarja večkrat človek izmeče za nepotrebne, da, naravnost škodljive reči, potem je izgovor, da je list predrag, naravnost prazen in smešen! — »Domoljub« bo tudi v bodočem letu redno prinašal vse važnejše novice iz naše doline. g S črnuč. Naša na novo ustanovljena hranilnica je potegnila že večino ljudi za seboj. Vloženih je bilo v dobrih štirinajstih dneh nad 20 tisoč kron. Le skupaj, le skupaj! Svoji k svojim! Dobiček bo imela le domača občina. Uljudno vabimo tudi naše dobre sosede z Ježice, naj sc oklenejo našega kmečkega zavoda. — V Marijino družbo se vedno iznova oglašajo dekleta. Naprej, naprej! Bog blagoslovi novo leto! g Iz Stare Loke. Možje volivci sta-rološke občine! Kmalu boste zopet poklicani, da si izberete nove može, ki bodo oskrbovali vaše občinsko premoženje. Koga bodete volili? Ali hočete še sedanjega vrlega župana gospodia Gašperja Trillerja, ali hočete liberalca? Voliti morete samo med dvema strankama, med slovensko-krščansko ali med liberalno-svobodomiselno. Liberalna stranka ni krščanska, ker je na najpodlejši način sramotila in zaničevala vse, kar je katoličanu svetega, ker je zlobno zasmehovala verske resnice in cerkvene naprave, ker je blatila na vse mogoče načine papeža, škofa in duhovnike. Kateri katoličan more taki stranki dati svoj glas? — Liberalna stranka ni narodna. Deset let je imela pisano pogodbo z Nemci v naši deželi, da kmet ni mogel priti do svojih pravic in kmetu koristnih postav, na Dunaju pa se je zvezala z Vsenemci, največjimi nasprotniki cesarja in avstrijske države, da je skupno z njimi blatila naše poslance. Kateri Slovenec more taki protinarodni stranki dati svoj glas? — Liberalna stranka ni napredna. Ona je proti našim posojilnicam in kmečkim zadrugam uprizorila najhujšo gonjo, vsak napredek, ki bi bil kmetu v korist, ovirala in vse postave, ki bi povzdignile kmečki stan in ga osvobodile, hotela ovreči. Kateri napreden kmet more dati tej gosposki stranki svoj glas? — Zato so pa z liberalci pomedli povsod. Vrgli so jih sijajno na tla v zeleni Štajerski, osvobodili se od njih v probujeni Koroški, potrli jih na solnčni Goriški in tudi v Istri se dani. Na (Kranjskem seštejete lahko na prste občine, ki so še v liberalnih rokah. In mi naj bi tej propadli stranki, katere nikjer ne marajo, pomagali na noge? Svet se nam bo smejal, in s prstom bodo za nami kazali, ki v letu 1910., v letu največjega napredka, voli liberalca — največjega nazadnjaka! — Kdor voli danes liberalca, ta najbolj škoduje domači občini, ker liberalna stranka na zgoraj nima nobenega vpliva. Ako hočemo za občino kaj doseči, moramo voliti krščanske može. Možje volivci! Največji dobrotnik našega ljudstva je tisti, ki pomaga pri volitvah liberalca vreči. Tajili bodo, da niso liberalci, ker jih je sram tega imena; če pa zmagajo, se bodo bahali po liberalnih listih, da s j zmagali — svobodomiselci! — Zato pa, možje! Bodite neodvisni od bogatinov in prijateljev, dan volitve je za Vas praznik. Vsi na volišče do zadnjega moža! — Nobeden ne sme ostati doma! Bodite možje, ki se ne plašite vsake zbadljive besede, da bi ne pokazali svojega krščanskega, slovenskega prepričanja! — Na dan volitve — vsi na krov! Z Bogom — za slovensko ljudstvo! —, Meseca januarja 1910. — Osrednji vo-livni odbor. g Komenda. Pred božičem je bila pri tukajšnji ljudski šoli komisija z okrajnim glavarjem na čelu radi razširjenja. Zastopniki vseh sedem v faro pristojnih občin so sklenili, da občini Moste in Suhadole na lastne stroške sezidati dvorazrednico in le, če bi ta ne bila dovoljena, se pri fari poleg triraz-rednice zida še dvorazrednica. — Pod brvjo blizu Komende je v Pšati (čisto plitvi vodi) utonil posestnik Jože Štele iz Podboršta — vzrok alkohol! Neka posebnost je to, da je mrlič v mrtvašnici moral ležati pet dni — v Ljubljani so pri sodišču nanj menda že čisto pozabili! — Zadnjo soboto večer je pogorela Janezu Gašperlinu v Mostah slamnata streha pri hlevu in šupa s klajo vred. Pri isti hiši so v treh letih že ,tri-, krat pogoreli. Sumi se zlobna roka. —i V farni cerkvi smo za božič dobili čc-. den lesen tlak, ki se je napravil iz prostovoljnih doneskov; že davno smo ga želeli. — Preteklo leto jih je v fari umrlo 73 (izredno veliko otrok), rojenih je bilo le 72; torej smo za »eno dušo« nazadovali. — V nedeljo, dne 16. t. m., ob pol štirih popoldne prirede dekleta v dvorani tukajšnjega izobraževalnega društva igrokaz s petjem in živo sliko »Dve materi«. Ganljivi slikoviti prizori bodo gotovo vsakemu všeč, zato pridite v obilnem številu gledat. Vstopnina je navadna. Smrina kosa. V Viševku pri Sveti Trojici pri Moravčah je umrla v ponedeljek dne 10. januarja t. 1. posestnica vdova gospa Marija Rožič, mati tajnika S. L. S. dr. Rožiča. Bila je že več časa bolehna in je udana v voljo božjo prenašala vse bolečine. Ranjka je bila skrbna mati za svojo družino in vzorna krščanska žena. Zato pa mirno počivaj V v Bogu, preblaga žena, ter uživaj večno plačilo, saj si mnogo trpela na tem svetu. (z litijskega okraja. d Kmetijski tečaj se bo vršil od nedelje 16. t. m. nadalje v društveni dvorani. Pričetek v nedeljo popoldne ob 3. uri; predaval bo g. ravnatelj Pire o gnojenju. V ponedeljek zjutraj ob 9. uri g. profesor Pengov o travništvu in pridelovanju krme; popoldne ob 2. uri g. Legvart o živinorejstvu. V torek ob 9. uri g. dr. Pogačnik o zadružništvu; popoldne ob 2. uri g. živinozdravnik Demšar o živinozdravstvu. V sredo ob 9. uri g. Gombač o vinarstvu, popoldne ob 2. uri pa bo za mladeniče tečaj z dvema govoroma. Naj bi sc vsi, zlasti možje in fantje pridno udeleževali predavanj. d Šmartno pri Litiji. Umrl je pri nas Jožef Tomažič iz Grbina, zvesti pristaš S. L. S. in vztrajen naročnik našega lista »Domoljub«. Nad 30 let je delal v tukajšnjem rudokopu in livarni in končno se moral vsled otrovnega dela po mučni bolezni »rak« preseliti v večnost. N. v m. p.! Iz St. Rnperta. d Za Novo leto je poslal Matija Hrib a r iz Amerike za naš dom 87 kron, katere so darovali Hribar, Lu-kek, Iv. Urbič. Iv. Kozlevčar, Jožef Smole, Jože Okrošček, Anton Perše, Franc Mezner, Franc Perjatelj, Gospodaric Jože, Franc Strah, Franc Mavc, Štefan Hribar, Franc Knavs, Anton Strah, Anton Viktorija Jelene, Krištaj, Anžičelc. Bog plačaj obilo! Vsem ameriškim Slovencem srečno novo leto, posebno pa še Matiju Hribarju in tistim, ki so poslali svoje težko prislužene krajcarje! Celo tuji farani so prispevali kakor Udovič, Zupančič iz Treb-nega, Fifolt iz Valte vasi in drugi! Vsem tem neznanim dobrotnikom veselo novo leto! Istotako vsem dobrotnikom po širni domovini slovenski in pnim iz Afrike in Amerike, ki so prispevali že svoj dar za »dom in domovino«, za milo šentrupersko mladino. Prijatelji — dom že stoji — oblečen še m — na delo tedaj — Bog plača najraj! — Ivan Strajhar, kaplan. d Očitna zahvala ob novem letu vsem domačim prijateljem in dobrotnikom, ki so kakorkoli že pomagali pri zidanju društvenega doma! Bog vse-dobri povrni! Zahvala pa tudi mojira ljubim nasprotnikom liberalcem, ki so pomagali z zabavljanjem ali hujskanjem! Tudi tem: Bog plačaj! Veselo novo leto vsem! — Kaplan Ivan. d Prijatelji! Agitirajte, da se ljudje naroče na »Dol. Novice«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Mladost«! 81 d Čebelica je imela 1200 kron pro meta. Dosti za same deklice; fantje imajo svojo. . d Tamburaši-Orll so naročili novo orodje in bodo pri prihodnji veselici že na nove inštrumente igrali. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Loškega potoka. Z letom 1909 dovršili smo tudi naše skupno delo »Društven Dom«. Slikar Božič je za praznike tako okrasil našo dvorano, da jo je užitek pogledati. Tudi oder je končan. Gosp. Božič je zastor in kulise napravil kaj okusne; delo hvali mojstra, ki ga za enaka dela priporočamo. Končali smo delo, ki ga lahko imenujemo veliko ljudsko delo. Telesne in denarne moči našega ljudstva so dvignile to stavbo. Glej, razen obrtnikom ni šel za delavce noben denar. Nad 2500 voz, in niti enega ni bilo treba plačati. Nad 100 dni povprečno po 20 delavcev in delavk pa niso vzeli nobenega plačila. Bili so dnevi, ko je delalo do 70 oseb, a vsi iz proste volje. V košnji, ob žetvi, ko niso imeli ljudje časa podnevi, smo zvečer prižgali luči in delali in vozili pozno v noč do 11. ure. Pustili so mnogi zaslužek v gozdu, na polju in šli na delo brezplačno za »Dom«. Enako so uporabljali vožno živino. Do 20 voz se je zbralo en dan za vožnjo opeke. To je delo ljudskih nc-najetih rok. In material! Kamen ves brezplačno, nekaj tudi apna, obilo peska, les za stavbo docela ves, preostalega lesa smo prodali še 127 kub. čevljev, enako deske, tesanje tudi zastonj. In denar! Nabrali smo do 2700 kron. Samo dva darova znašata po 100 K in trije po 50 K; vse drugo manj in vendar tolika vsota. Dragi »Domoljub«, objavljal si imena darovalcev, a vrsta še ni končana. Darovalo je le pri-prosto ljudstvo vse domače (le 50 K izven fare). Amerikanci, posli, dekle so prinašali tudi svoj dar. Stara ženica, 80 let, pa ni hotela zaostati z darom za »lcaplanovo hišo«. Vasi Mali log, Retje, Hrib, Srednja vas so le redke hiše, ki ne bi prispevale s tem ali onim. Mnogo darov je položil tudi Travnik in Šegova vas. To je pa delo ljudskih požrtvovalnih src. Zabavljic seveda ni manjkalo, a ti »prijatelji« so nam le veliko pomagali. Tako »Dom« priča in bo pričal o požrtvovalnosti našega ljudstva. Včasih slabe letine, slabega zaslužka v šu-mah in Ameriki, pa smo le dvignili ognjišče, ki ga zahteva potreba napredka. Prelep novoletni dar našemu ljudstvu! Ne pišemo pa to v samohvalo, marveč v dokaz, da združenim močem ]e tudi to mogoče; če smo pri nas to zmogli, dvignite še drugod, saj kjer hočete, da bodo društva napredovala, morate imeti skupno ognjišče. Tebi pa Vuf.st™ Potoško, ki si toliko žrtvovalo, bodi Ti v Tebi tako ljubem »Domoljubu« postavljen časten spominek In pa v srcu Tvojega hvaležnega kaplana. d Krka. Dragi »Domoljub«! Pišem ti zopet nekaj novic iz našega kraja. Dobili smo novega gospoda kaplana. Njegov prvi nastop nam je ugajal, Prišlo je, da se mora zidati nov farovž To je tudi edino pametno. Kdo bo sta. re raztrgane hlače vedno flikal. Modri' jan z Vidma, po domače Borštnikov Jožek, je seveda hud, ker mu tudi firžt Aueršperg ni mogel pomagati. Je že smola, Če se liberalec, kakršen je Jo, žek, veže z nemško graščino. Ta liberalni hujskač je ljudem lagal, da bodo zavoljo farovža grunti prodani. Kdaj se je še kaj takega zgodilo? Jožek, (e bo kak grunt prodan, bo le zavoljo tvo, je šnopsarije. Mi kmetje nismo več ta< ko neumni. Zato bomo liberalnega liuj, skača, če pride čez naš prag, zapodili nazaj v njegovo šnopsarijo. Jožek, ne misli, da se bomo krški možje dali ko-mandirati liberalcu. Kam pripelja tvoja komanda, smo videli pri našem silnem društvu, ki je zdaj v posmrii vsem ljudem in tudi videli pri našem županu, ki hoče biti liberalec, pa o li-beralstvu toliko ve, kakor dveleten otrok o Borštnikovem šnopsu. Tega župana, ki zna komaj podpisati svoje ime, ima na vrvici naš liberalni Jožek, da ga pošilja v boj, sam pa je lepo za-dej skrit, da mu ni treba plačevati ka, zni. Tako se je zgodilo v zadevi učitelja Pirnata in tako je naredil nekako tudi načelnikom gasilnega društva Bre-garjem. Tako misli, da bo tudi v boj zoper farovž pošiljal svoje neumne ki-movce, da se bodo opekli, sam pa bo lepo na varnem. Doli s takim liberab cem! — Naj še povem, da je ta »svobodomiselni« Jožek pripeljal gasilnemu društvu za botro neko mojškro tam nekje iz Šiške, čemur smo se vsi sme-, jali in se ustil, koliko bo dala za zasta-i vo. Dala pa ni vinarja. Dokler bo imel komando v društvu liberalec, tudi mi Krčani ne damo solda za društvo, -t Krčan. Iz vlšnjegorskega okraja. Za edinega! sina ali vnuka se smatra tudi isti, ka-. teri ima enega ali več bratov v navadni aktivni vojaški službi, ali če še niso dopolnili 18. leto ali pa im Jo duševne ali telesne napake, vsled katerih ne morejo skrbeti zase. — Zdaj okrog novega leta župani popisujejo živino ten to pošiljajo glavarstvu. Marsikateri po-* sestnik meni, da mora manj povedatr< češ, da se mi davek ne zviša. Ne gledfl na to, da mera zemljiškega davka ni nič odvisna od števila živine, je tako prikrivanje nečastno in nespametno* Županska poročila glavarstvo sešteje< da ve, koliko je glav živine v okraju« ter pošlje to poročilo za cel okraj de-< želni vladi v Ljubljano. Ta izračuni na' podlagi teh poročil število glav za celo: deželo in pošlje to na Dunaj osrednji vladi. Tam zopet izračunajo za celo cen sarstvo. Znano vam pa je, da meščani :n delavci vedno vpijejo, naj se meje odprejo tuji živini. Temu nasprotujejo naši kmečki poslanci. Ako zagovorniki meščanov pravijo: glejte število doma< če govedi ne zadostuje za porabo do< ma, morajo naši poslanci molčati, ako pa zamorejo naši reči: glejte, toliko jo število naše živali, mi lahko zadostimo: •v; i§ 1 vsem domačim potrebam in moremo Se ven pošiljati, morajo oni prenehati s klicem: odprite meje. Zdaj vidite, ka ko potrebno je navesti resnično število živali. Šteje se navadno v jeseni o imajo ljudje najmanj živine, ko odprodajo prešiče, govedo, zato menim, da bi se moralo navesti isto število, ki odgovarja številu v začetku jeseni. — Resnična napoved je pa važna tudi še |z drugih vzrokov. Znano vam je gotovo, da je državni zbor sklenil, da se bode od leta 1910 nadalje nekaj let po Sest milijonov dajalo za povzdigo živinoreje, torej za zboljšanje travnikov, .hlevov, pasmi itd. Ta vsota se bo razdelila deželam, in sicer vsaki po številu domače živali. Kjer so zatajevali, tam bodo dobili manj. Ali mar ni to Škoda? Upamo, da se tudi naš okraj Udeleži te podporo, v to pa je treba naj-prvo živinorejske zadruge, ki naj se takoj po ustanovitvi kmečke zveze Ustanovi, ako ne zadostuje ena, ustanovite jih več. — Čez zadnji dopis so še nekateri jezili. Kaj, ali se mar tudi " pri nas dobe žene, ki mleko prodajajo "n šnops kupujejo? Čaja se res proda o okraju veliko. Iz Boštanja. »Domoljub« je v fari močno razširjen. Veliko je še družin, ki ga nimajo. Možje in fantje, zahtevajte »Domoljuba« povsod. V gostilnah mora biti »Slovenec« ali vsaj »Domoljub na mizi! To bodi naše načelo. Ravno tako tudi v prodajalnah. Kdor hoče -Waš denar, naj bo z nami! Odslej bomo jgledali bolj natanko na to reč. — Po-iVest o dolgem Franceljnu. »Zdaj pa adijo soldaški stan, adijo Ljubljana be-lla. Ti si me razvetljila in mi pokazala cilj mojega življenja.« Tako je rekel dolgi Francelj, ko je slekel vojaško Suknjo in prišel »na deželo« da reformira svojo faro in zaseje v njej seme isli svobodne. In zbrali so se v go-itilni »Pri naprednjaku« in dolgi 'rancelj je govoril kaj da je treba na-«mu kmetu da mu zašije lepša zarja, do je pa vzrok da se kmetu slabo go-i? Kdo, vas vprašam. Duhovniki, du-ovniki sami, ki učijo vero v Boga, ki a ni. Dolžnost nas naprednjakov je, a zanetimo v nerazsodnih ljudskih lavah iskro mržnje do duhovnikov, "erjemite mi, da bo ta iskra sama dalje tlela, ako jo bomo pihali. Kaj praviš ;i Pepe? »Jaz ne držim z nobenim, jaz e vem, kaj se pravi ljudem kaj take-fa pripovedovati.« »Poslušaj mene,« se je oglasil naprednjakov Polde: »Mi paoramo najpoprej s prijaznostjo ljudi la svojo stran dobiti. Ustanovimo jim >evski zbor, napravimo jim kako zaba-ro, in tako bomo počasi in previdno losegli svoj cilj.« — Ali dolgi Francelj ii poslušal nobene modre besede izku-enih ljudi. Tolkel je po mizi in se pri-ušal, da mora vse i ... . vrag vzeti, toliko svitlih lučic je na ta način pri-gal v naši fari, se ne da povedati. Že mo se radovali, že smo mislili da nam asije solnce sreče. Ali takrat je reklo: umf! In dolgi Francelj je pobral šila h kopita in odšel v novodobno Ameri- ko. Solzo smo si obrisali ob spominu nemile usode in si mislili s pesnikom: Gorje ti mili rod, gorje 1 ... Za možem gine mož, za možem mož!! — Cirkus Horvath ima v Dolenji vasi zanimive predstave vsak večji praznik. Pozornost vzbujajo zlasti razne rokoborbe. Vstopnina k predstavam je prosta, vendar se pa darovi hvaležno- spreje maj o. d Sela pri šumberku. Podpisana posestnika in cerkvena ključarja sva bila meseca novembra 1909 v Doberni-čah na shodu, ki je bil sklican po duhovščini in našem državnem poslancu Hočevarju. Midva sama sva bila in nihče drugi iz Sel na tem shodu. O obrekovanju presvitlega gosp. knezo-škofa nisva pred tem shodom, katerega polovico sva bila zamudila, ničesar slišala. Grdo obrekovana, da sva na tem shodu najhujše kričala zoper g. knezo-škofa, dasiravno je eden od naju roko vzdignil k udanostni izjavi, drugi pa pri vratih še slišal ni, o čem je govor, ker blizu ni mogel, oznanjava, da kdor se bo drznil še nadalje naju obreko-vati, ta bo imel pri sodišču z nama opraviti. — Jožef Ozimek, Anton Zupančič. Vipavske novice. n Glede abiskavanja telovadbe šolskih otrok pri Orlu. Tu v Vipavi je prišla konečna dovolitev, da smejo šoloobvezni otroci obiskavati telovadbo. Predno pa začno telovaditi, treba pismenega dovoljenja od starišev, katero se potom Orla da šolskemu vodstvu. Sedaj pa prosimo stariše, skrbite, da pridejo vaši otroci v prave roke v prostem času. Dajte jim dovoljenje, da prihajajo k izvenšolski telovadbi pri telovadnem odseku. Vaje se vrše vsako nedeljo in praznik po popoldanski službi božji. n Vrhpolje. Bližajo se nam občinske volitve in vse kaže, da bodo precej burne. Treba pozornosti, možje in fantje, da nas nasprotniki ne iznenadijo. Na delo! n Vrhpolje. Občni zbor katoliškega slovenskoga izobraževalnega društva v Vrhpolju bode dne 16. januarja 1910, ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Člani in članice se tem potom uljudno vabijo, da gotovo pridejo. .— Odbor. n Pameten sklep je storil vipavski občinski svet. Povišali so davek na pse, in prepovedalo se je voditi pse v gostilne. Pasje zverine je toliko po trgu, da gospod kaplan hodi s palico, v strahu, da ga kak pes ne napade. Idrijske novice. n Iz Spodnje Idrije. Nadučitelj gospod Janko Bajec nas bo zapustil v kratkem. Težko ga bomo pogrešali. Ve- liko je dobrega storil našemu društvu* vedno nam je bil na strani, podučeval v petju, učil v izobraževalni Orlovi šoli, bil je tajnik našega društva in podopr-ni Član Orlov. Hvaležnost vseh društvo« nikov in društvenic mu bodi plačilo za njegov obilen trud. Tudi njegovi za društvo nad vse skrbni g. soprogi, po< sebno v dekliški zvezi, izrekamo najto< plejšo zahvalo. n Iz žirov. Pri nas je vse mogoče, ^ Pa reci kdo, da v Žireh nismo »napred« ni«. Imeli smo civilni pogreb. Simon Kavčič, po domače Trohov Šimon, umrl je v gostilni, sedeč za mizo. Bil je v živ-ljenju vnet »svobodomislec«. Še par un pred smrtjo je grdo govoril zoper Boga, cerkev in duhovnike. V svojem življenju je večkrat pravil: »Kadar bom umrl, hočem imeti pogreb z godbo, če duhovnik gre zraven, ali ne.« K maši in k spovedi ni hodil; zato se mu je odrekel cerkven pokop. Na mrtvaškem odru je prvi dan ležal z doli položenimi rokami; drugi dan so mu dali v roko križ. Čemu neki? No, pa saj so svobo-aomisleci svobodni tudi v nedosledno« sti . . . K pogrebu ga je spremila da-carjeva godba, ki je topot po sodbi vseh ljudi zelo slabo igrala. Za sprevodom je šla velika množica demokratov in svo-> bodomislecev. Šli so pokriti, pogovar-i jali se med potjo in svetili s svečami* Kakšen pomen so neki imele sveče v, njih rokah? Morda: »Večna luč naj mu sveti?!« Uboga nedoslednost! Ljudje, ki so celo komedijo od strani gledali, niso vedeli, ali bi se zgražali ali smejali. Mrliča so položili v mrtvašnico, kjer je imel čakati komisije. Pred mrtvašnico je »pridigoval« sodrug Valentin Poljanšek nekako tako-le: »Ta je prvi, ki ga bomo pokopali brez kadila in kropila. Hvala vam na obilni udeležbi. Mislim, da si marsikdo želi izmed vas takega pogreba. (Klic izmed občinstva: »Če si ga ti želiš!«) Drugič, kadar; bo zopet tak pogreb, pridite zopet mnogoštevilno.« — Pokopali so ga šele drugi dan zvečer. Ves dan je ležal v mrtvašnici »brez kadila in kropila«. Na krsti je bil križ — čemu neki?! Potom županstva so hoteli prisiliti cerkveno oblast, da bi mu bila dala zvoniti. Tega seveda niso dosegli, ker na Francoskem še nismo. Zagrebli so ga drugi večer na neblagoslovljeni zemlji ob silno pičli udeležbi. Zagrebali so ga ta-čas, ko je (sv. Treh kraljev večer) zvonilo k rožnim vencem in tako so ga pokopali vendarle med »zvonenjem«. Valentin Poljanšek je pobožno molil štiri očenaše za drugimi. Ali je molil za njegovo dušo, ali za izpreobrnjenje »klerikalcev«, še ni dognano. Ko se je na koncu četrtega očenaša Val. Poljanšek pobožno prekrižal, je bila demokraška komedija končana. Svetih Treh kraljev, dan je bila po sejmišču in po gostilnah' samo ena govorica: »Dolgočasen je tak pogreb. Živinče mi pogine, ga zagrebem brez zvonila; človek bi moral biti nekaj več kakor govedo!« Mi pa pravimo: Godci bodo zahtevali 20 kron za godbo. Vi pa vpijete o farški bisagi. In vendar 82 so »klerikalni« pogrebi cenejši kot civilni! „ , . n Občni zbor Izobraževalnega društva v Spodnji Idriji se bo vršil 30. t. m. iVse društvenicc in društvenike vabi odbor, da sc ga gotovo udeleže, ker bodo važne stvari na dnevnem redu. Iz razniii krajev Notranjske. n Ivanjske potrebe. Županstvo na Rakeku opozarjamo, naj vendar enkrat ukrene vse potrebne korake, da občinski odborniki ne bodo imeli ob javnih potili plotove iz zobčaste žice. Prigodilo .se je že več nesreč, kar gotovo ni po zakonih za varnost življenja. Kaka nesreča sc lahko prigodi, če kolo spodrsne in pade na napeto žičevje. Šolski otroci hodijo mimo, otroci pa no pazijo na nevarnost. Še manj pa pazijo tisti, ki sc kdaj po noči »sladko ginjoni« zibljejo proti Ivan jem u selu ali pa od tam proti Uncu. Županstvu bomo Ivanjci hvaležni, če nam poskrbi varno pot in •— '/.tira v je. n Z Blok. V nedeljo, dne IG. januarja ponovi izobraževalno društvo šalo-igro »Zamujeni vlak«. Prijatelji smeha in poštene zabave, pridite! n Hrenovice. Umrl jc novega leta dan od kapi zadet g. Matevž Milharčič, po domače Jožca iz llruševja, župnija Hronovicc, v 70. letu starosti. Kako priljubljen jo bil pokojni blizu in daleč, liani jo pokazal njegov pogreb, kakršen se no vidi izlepa. Bil jc čez 25 let občinski odbornik, veliko let načelnik mlekarsko zadruge in gasilnega društva, predsednik kraj nega šolsk. sveta. Vsled njegovega velikega prizadevanja ustanovila se je v Ilruševju enorazred-la ljudska šola. Mil jc daleč na okrog poznan, ker je imel opraviti z vsakovrstnimi trgovinami. Bil je pa poštena duša, stara korenina. Ako ni človeku mogol kaj pomagati, škodovati mu tudi ni Želel. Skozi in skozi je bil priden in marljiv Človek in dober gospodar. Ravno v velikih kupčijah pretrgal mu jc Bog nit ruvljenja ter ga poklical v sredi dela k sebi. Bil je tudi cerkveni ključar in skoro do zadnjega časa cerkvcni pevec, obče priljubljen od gg. duhovnikov. Svetila mu večna luč! n Stara Vrhnika. Rcdkokedaj se sliši kaj iz naše sicer velike vasi. Mislil bi že kdo, da imamo še vedno »polža priklenjenega«. A ni res. Imamo že dve izvrstni napravi. Prvič, vodovod, ki nam daje veliko odveč vode, kakor jo potrebujemo. Drugič imamo prostovoljno gasilno društvo, ki jc bilo za našo veliko vas prepotrobno. A tretje naprave pa že pričakujemo več let; namreč !ri zvonove in nov večji zvonik. Imamo samo dva zvonova. Poglejte druge va-manjše od Stare Vrhnike, pa imajo že tri zvonove. Ali veste Starovrhniča-l»i, kaj nam manjka? Samo resno vo ljel In ker se nam nudi tako ugodna prilika, da nam bi gospod I. M. sam kupil zvon, ako sezidamo mi drugi zvonik, ne zamudimo je. Torej na noge, posestniki in začnimo kmalu, ker zdaj je železo vroče, nc čakati, da bi se shla-Uilol V o o 0 oooooooo Dobre knjige 00000000000000°° »Vrtec« in »Angelček«. Šolski mladini nc zadostuje samo to, kar čita v šoli, marveč hoče brati tudi doma. Saj je znano, da naši otroci radi bero, samo če imajo kaj. Zato jc neizogibno potrebno, da sc mladini od hira in pripravlja primerno berilo, ker bi sicer drugod iskali takih knjig, ki ji niso primerne ali bi ji bile cclo škodljive. V to svrho prav toplo priporočamo naša vrla lista »Vrtec in » A n g e 1 č c k «. Starši, če hočete svojim za šolo godnim otrokom napraviti res pravo veselje, ki je združeno obenem s koristnim, naročite jim ta dva lista! Denar, ki ga boste za to izdali, vam bo prinesel stoternih obresti. Lista izhajata 1. dne vsakega meseca in stane »Vrtcc« s prilogo »Angelček« vred za vse leto 5 kron 20 vin., za pol leta 2 K 60 vin.; »Angelček« sam pa 1 K 20 vin. Naroča se pod naslovom: Upravništvo »Vrtca« in »Angelčka« v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 78. Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Druga izdaja. Cena vezani knjigi 1 K 40 vin. — Cerkev jc vedno priporočala in dušnim pastirjem nalagala, da skrbijo za zadostni pouk za zaročence in zakonske, dandanes pa je taka knjiga tembolj na mestu, čimbolj se majejo temelji srečnega zakonskega življenja. Izmed naših bogoslovnih mesečnikov je eden opozarjal na spretno obravnavo kočljive tvarinc glede na pouk otrokov, drugi pa nasvetoval duhovnim pastirjem, naj imajo nekaj več izvodov Zabukovčcvega »Pouka« vedno na razpolago, da jih dajo zaročencem, ki naj iz te knjige črpajo, kar jim je za novi stan potrebno. Naj bi torej romala knjižica v vsako slovensko hišo, da bode povsodi učila, kako sc pripraviti za resnobni zakonski stan, kako izpolnjevati njega težke dolžnosti. Dobi sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in velja s poštnino vred 1 K 50 vin. oooooooooooooooooooooooo Drobtine ooo ooooooooooooooooooooo Meneiik umira. (K sliki str. 19.) Že parkrat so časopisi prinesli vest, da Meneiik II., abesinski cesar, umira. Te dni sc zopet ponavlja ta vest, ki se bo sedaj menda tudi uresničila. Francoski listi pišejo, da jc »neguš negesti«, kralj kraljev, že delj časa mrtev, a sc namenoma prikriva njegova smrt. Poročen je Meneiik, ki je šc-le 65 lat star, s ccsarico Tai-Tu, ki ima veliko besedo pri vladarskih poslih. Sinov Meneiik nima, zato je za prestolonaslednika določen sin Rasa Mikaela in Mene-likove hčere, ki je sedaj 13 let star in se imenuje Lidi Jeasu. Vsi velikaši so morali priseči, da ga bodo po smrti cesarja priznali za naslednika. Vendar zgodovina spričuje, da je v abcsihskem cesarstvu vkljub vsem prisegam ob smrti cesarja največkrat prišlo do krvavih vojskd za cesarski prestol. Tako se bo najbržc tudi sedaj zgodilo. —, Abesinija leži v Afriki, med izvirki Nila in Rdečim morjem, oziroma Arabijo. Nekoliko jc manjša kot avstro-ogrska država, šteje pa 8 milijonov prebivalcev, ki so temne barve, semitskoga rodu in že od stoletja sem po večini krščanske razkolnc vere, ki se je pa v teku časa precej popačila. En del pre« bivalstva sc prišteva k mohamedanski, oziroma k poganski veri. Glavno met sto je Adis-Abeba z 80.000 prebivalci, najvažnejše pristanišče Harar. Poglavitni deželni pridelki so: žito, bombaž, sol, goveda, zlato, slonova kost, kava, med, vosek, gumi. □□□□□□□auuaancian D □ D __ naannnaaaannaanan Listnica nredntttua 15 d Kakor smo zadnjič napovedali, tako smo uredili današnjo številko: izločili smo vsa poročila o bivših društvenih prireditvah, ker je pač vseeno, ali o takih že minulih stvareh čitatclji berč en teden preje ali pozneje. Ako bi tega ne bili storili, bi bilo moralo izostati veliko drugih stvari v škodo lista. Vse te odložene društvene stvari pridejo na vrsto v prilogi prihodnje »Domoljubove« številke, v »Društveniku«. — Danes še enkrat prosimo vse dopisnike, da se v prihodnje drže navodil, ki smo jih dali v »listnici uredništva« prve številke. Obenem prosimo zopet in zopet: pišite kratko, kratko in zopet kratko! Sicer bo treba predolge in pregosto-besedne dopise kratkomalo polagali na stran, ker ni nobenega druzega sred-, stva, dobiti za nujne stvari v listu pro-i štora! oooooooooooooooooooooooo Za kratek čas O oooooooooooooooooooooooo Dolgost življenja. Ko je Bog ustvaril svet in hotel vsem stvarem določiti dolgost življenja, pride na vrsto osel, ki vpraša: »Go< spod, koliko časa bom živel?« -- »Tri-1 deset let,« odgovori Bog, »ali ti je tako prav?« — »O Gospod,« odvrne osel, »to je dolga doba. Le premisli moje truda« polno življenje: od jutra do večera no« siti težka bremena, vlačiti mehove v malin, da jedo drugi kruh, za zabelo pa udarce in brcel Okrajšaj mi to dol« go dobo.« Gospod sc ga usmili in mu podari osemnajst let. Osel potolažen odide in pes pride na vrsto. »Kako dol" go hočeš ti živeti?« mu reče Bog-, »Oslu je trideset let preveč, tebi bo P« gotovo prav.« — »Gospod/; odvrne peft raše zdravje dosežete I Vaša slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s z. »Elsafluid«. Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko). 2840 »ali je res to Tvoja volja? Pomisli, da Bem neprestano na nogah, tako dolgo »i tega ne prenesel; in ko bom ob glas n zobe, da ne bom mogel več lajati, ne grizti, kaj čem potem druzega početi, kot letati iz kota v kot in renčati?« — Bog vidi, da ima pes prav, pa mu iz-pregleda dvanajst let. Nato pride opica. »Ti bi pa gotovo rada živela trideset let?« ji reče Bog. »Tebi ni treba delati, kot oslu in psu, in si vedno dobre Volje.« — »O Gospod,« odvrne, »to se Je tako zdi, pa je drugače. Če je kaša, pa žlice ni. Vedno naj uganjam burko Sb se pačim, da se ljudje smejejo; če mi pa kdo pomoli jabolko in je ugriznem, je pa kislo. Moje življenje je bolj žalo-igra kot burka. Trideset let ne zdržim.« In Bog ji milostno podari deset let. Naposled pride človek, vesel, zdrav |n čvrst ter prosi Boga, naj mu določi dolgost .življenja. »Trideset let,« pravi og, »ali ti je to dosti?« — »Tako ratko!« vzklikne človek. »Komaj se-idam hišo in zakurim na svojem ognjišču, komaj posajena drevesa začno cvesti in roditi sad, komaj se začnem dobro veseliti življenja, pa naj umrjem! O Gospod, podaljšaj mi življenje.« — »Pridam ti osemnajst oslovih let,« pravi Bog. — »To je premalo,« odvrne človek. — »Pa imej še dvanajst pasjih let.« — »še vedno premalo.« — »Naj bo,« pravi Bog, dam ti še deset let opice, več pa ne.« In človek odide nezadovoljen. Tako živi človek sedemdeset let. Prvih trideset let — to so njegova č 1 o-veška leta; hitro minejo; v tej dobi je zdrav, dobre volje, rad dela in se -peli življenja. Nato sledi osemnajst islovih let; breme za bremenom se iu naprti; nositi mora žito, ki živi ruge, udarci in brce so njegovo pla-lo. Potem pride dvanajst pasjih V kotu leži, tarna in nima zob, da grizel. Življenje pa zaključijo leta, jih je dobil od opice. Človek pope ne slaboumen in norčav ter je v za-ivo otrokom. J Dva umetnika. A.: »Moj prijatelj je tako natančno naslikal zimo, da iakdo misli, da ga zebe, če ogleduje iko.« — B.: »Ti bi moral videti mojo lo, ki predstavlja »beg«. Je pa že ta-naravno, da vsak zbeži, ko jo zagle-laf« V šoli. Profesor zgodovine: »Kralji te rodbine so si bili v tem podobni, ni bil nobeden drugemu podoben.« Prehudo. Zobozdravnik: »To je že preveč! Kakor veste, sem pred mi meseci ustavil baronu nove zobe. eraj grem k i?jemu, da bi mi jih pla-> in ta grdun ni bil le hud name, am-k — še škripal je z mojimi zobmi!« Dozdevni vzrok. Gospa gleda, ka-kravc vodo pijo in pravi: »O, sedaj vem, zakaj je naše mleko tako vo-no!« Izvid g. drja. J. Altmanna ženskega in otroškega zdravnika na Dunaju. Serravallovo kina-vino z železom sem že opetovano priporočil v svoji praksi in vedno dosegel dobre uspehe, celo v slučajih, ko so bila druga sredstva za železo brez uspeha. Na Dunaju, 7. oktobra 1909. Dr. J. A11 m a n n. oooooooooooooooooooooooo o Drobtine o oooooooooooooooooooooooo Kakšno bo leto 1910.? Preroki, ki mislijo, da se ne motijo, nam proroku-jejo, da bo leto 1910. splošno mokrotno leto. Pomlad — pravijo — bo precej mokra in hladna, poletje bo spočetka deževno in mrzlo; obeta se mnogo hudih nalivov. Proti koncu poletja pa bo huda vročina. Jesen bo deževna. Po zimi bo pa obilo snega. Tako pravijo preroki. — Solnce bo letos mrknilo dvakrat in luna dvakrat. Pri nas bomo videli samo drugi lunin mrk, ki bo 16. novembra ob 11% zvečer. 520 samumorov v enem letu. »Extrablatt« je objavil statistiko samo-umorov na Dunaju v letu 1909. Iz teh podatkov je razvidno, da si je v mino-lem letu vzelo življenje 374 moških in 146 žensk. Poizkusov samoumorov je bilo 853. Najmlajši samomorilci so bili eden 12-letni, eden 13-Ietni, dva 14-let-na dečka; najstarejša, neki 87-letni starec in neka 85-letna starka. Samoumorov iz ljubezni je bilo 197, radi bolezni 185, radi bede 138, radi rodbin-skih sporov 172. _ Prehlajenje odpre v mnogih slučajih vsem resnim boleznim vrata. Scott-ova emulzij a J pa zabrani uspešno njih nadaljni razvoj.. Čistost njene sestavine, njena lahka prebava 2614 kakor njena redilna moč, so pri-l dobile pri zdravnikih, babicah, sta-J riših in bolnikih za Scott-ovo' emulzijo sloves kot najzanesljivejše sredstvo, proti vsem vrstam ] prsnih in vratnih bolezni. __Scott-ova emulzija] Prisnn les to se smatra povsod za neprekosno bičem kot vzor-emulzijo. "°znakom'm Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. SCOTT- ove- ga ravnanja i Dobiva se v vseh lekarnah! Kašljajoče osebe opozarjamo naj oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki prlpo-. ročajo. se kot naravna namiznavoda jFwvrsfeinkot zdravilna »oda ' zopet ležhoče organskega dihanja in topeč, bolesti Julodca in mehurja najbolje priporoča. Esenca za želodec. izdelek iz Avgs-burga pri J. G. Kiesow. Izbomo preizkušeno, tek vzbujajoče in prebavo pospeš. sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1 20 in K 2 40. Svarilo: Zahtevajte izrecno ime Kiesow ! Zaloge: Ljubljana lekarna pri zlat. jelenu, pri zlatem orlu; Celje: lek pri Mariji Pom., Maribor: lekarnapri Mariji Pomagaj. B6»i 12 1 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitroin temeljito nastalo gluhoto, teCeitje iz uies, Šumenje po uSesih in na-gluhost tudi ako je že za* 3220 starano. Steklenica stane 1 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo vlekami Sri „Črnem orlu" na tovem trgu, Celovec. _ da je praško domače mazilo v vsa- i kem gospodinjstvu neizogibno potrebno. 2e 10 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. 625" Razpošilja se vsak dan. "Saj 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3*16 se pošljejo 4 pu-šlce, za K pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, iz-' delo vatel ja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga 2960 20-1 B. mmi C. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri Črnem orlu" Praga, Mala strani, vogal Nerodove ulice št. 203. Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske. CUiafifll ,MccCie " M«?1"' J listaš •ifBl /pudpM^ jukavrnki, Miafi. 4an f ti tictczmfi na JuxJfyu, Aoicviifr, -otfovt&Mn- fioJ&u, AnfCumcl. -k- ■■ ---1 $)v8iv te -n«, i f mdpii v Cduvuudt, po X4r okfiCcmcaJ ^Zafavtoju iuww „6loJic"t ^incdManjgjlc pc nasanja. in nadomestilo^ Cez 100 let priznal zločin. V Darma-nesti na Bolgarskem je nedavno umrl nek Simin Maister, star 129 let. Na smr n. postelji je izpovedal, da je pred 100 let s sekiro ubil svojo zaročenko in njeno truplo sežgal, da bi izbrisal sled zločina. Kleparski vajenec snreime pri Mihaelu Belec-u, kleparskem mojstru v Stf Vidu št. 4, nad Ljubljano. 3630 ■«ese /MLINAR dobrem stanu v sredi Vrhniškega trja. Sprejme se po dogoooru. Vpraša se pri posestmci Jeri Simon štev, 178 na Vrhniki. 76 3"1 B.TJ K K K laziianilo. X x Nfiznnnlnm slavnemu občinstvu, da JJ X X X X X X X X X X Im m X Naznanjam slavnemu občinstvu, da kupujem rtu in hrastov les postavljen na mojo parno žaga (prej L)eghenqhi). Prevzamem tudi žaganje vsakovrst, nega losa pn najnižjih cenah. Ponudbe oziroma naročila se naj blagovolijo vposlati v mojo pisarno Ss-lenbnrgova ulici št. 6. 50 2—1 Val. Scagnetti arhitekt in stavbenik, Ljubljana. X in Dobro izurjenega za mizarsko obrt sprejme takoj Primož Berlec, Vrlipolje 3, p. Kamnik. 80 2-1 To n oeniisr ne more Iti taKo naprej! i—. Pol razreda manjka, druga polovica je prehlajena. Hi I Jaz nikakor ne morem doseči povoljnih vspehov. [pil Če bi se vndar hoteli enkrat navaditi, da ne bi }=| pošiljali otrok v šolo brez dvojice Fayevih so-Hl denskih pastilj — in bi s tem sami sebi, otrokom [Fj] in šoli izkazali dobroto. Otroci, ki redno rabijo j={ Fayeve sodenice, so ostali tudi čez najhujšo zimo [■I vedno živalmi in čvrsti. Fayeve pristne sodenske mineralne paslilje se kupijo v vseh tozadevnih prodajalnah za K 1'25 škatljica, ne pustite si pa IBI vsiliti nikakih ponarejanj. — Generalno zastop- [□] stvo za Avstro-Ogrsko: \V, Th. Guntzert, c. in !=! kr. dvorni založnik, Dunaj IV./I., Orosse Neu- 111 gas»e 17. 13 = Proda se po nizki ceni = bencin-motor (tovarne F. Renaucr), rabljen komaj tri leta. Ima moči za 10 konj. sil. Pripraven za mlin ali žago. ^ Obenem se proda tudi mrežna žaga (vollgatter) 60 cm široka. Natančnejša pojasnila daje I. Hribar, p. Medija-Izlake. 82 Nova hiša s štirimi stanovanji v Jar« šah št. 23 blizu nove 5 razredne šole f»ri sv. Petru v Ljubljani je iz proste roke na prodaj, Pojasnila daje F. J, Podboršt 10, Črnuče pri Ljubljani. 72 4-1 Razširjajte Domoljuba! I SlMRimO VSHKOGHR, Najboljše ustne orglice. V zalogi imam le I. kakovost, ter se vsi instrumenti najskrb-neje preigrajo pred odpošiljatvijo. St. 286. Ljudska prijateljica, ustne orgljice, iz-borno orodje za solo in spremljanje, močni toki tremolo, piano in forte, v Škatlji,z20g!asovi K1'30, 28 glasov K ISO, 10 glasov K 2-20. Št.728 28. Fina tremolo-har-moniku z zvonci z glas. cevkami, ;8 glasovi, meden, ploščami, močnimi nikein. pokrovi, 16 cm dolga, v fu-turalu, K1-40. Ista le 21 glasov, 13'/, cm dolqa, cink. plošče v futuralu, K 90. St. 648 32. Fine alpinske tremolo-koncertnc ustne orglice s 4 zvonci, meden, ploščami nikein. pokrovi, 32 glasov, 17 cm dolge v kartonu K 2 60. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Naročila pod 2 K le proti vposlatvi denarja vštevši pošto; naročila nad 2 K proti povzetju izvršuje Jon Konrad, c. in kr. dv. založnik. Brtix št. 2066 Glavni cenik z nad 3000 slikami na zahtevo zastonj ^nfllA in franko. IcSKO. »ilSz&i K ki kašlja, če je hripav, zaslez n, nima pravega tska, če zapazi, da poj mlje te a telesa, če se ponoči poti, se čuti \ lab .ten in izpehan, ali če zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči 0rkenyjev lipov med (sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni. 21 Orkenyjsv lipov med (sirup) prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboliša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. Vzorčna steklenica stane 3 K. 1 večja steklenica 5 K, in 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej Orkenyjeva lRkaroa pri „Apost8lD" Budapešta, Josefsring 64. — Depot 29 JOSIP JANKO s3 urar v Kamniku 1 Velika ulica, pri-jjoroča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budil-nic, verižic, prstanov, uhanov, bro-I sev, kakor tudi vsakovrstnih očal 110 zelo nizki ceni. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Ceniki na razpolago. Pušket Lancaster . od K 26 — Flobartpuika , , 850 PHtola . . . . 2 -Samokrosl , , „ S'— Poprave ceno. Ulustrl-rani cenik franko. 870 F. Dušek. Opočno 123, Češko. ™»H.THIERRY-JHBHLZHM Edino pristen balzam iz lekarne pri angelju d. lirr? v Prsjrafl pri 1'ogaški Slatini. (Postavno zavarovano) Edino pristen je z varstveno znanko REDOVNICA. S,iUj°f Sfi, "jflMS napenjanju, zaslizenju, moteniu prebave, kaliju, pljučnih boleznih, prsnih boleznih, hripavosti itd. Čisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 0 dvojnih steklenic ah 1 velika posebna steklenica S kron. Lekarnarja A. Thlerry-ja edino pristno CEnilFOLIJSKO mHZILO zanesljivo učinkujoče pri priščih, ranah, ranitvah. vnetiu še iafcn starem vseh vrst. 2 lončka K 3 60 Naričiia naj Ve nSl ajo na lekarno pri angelju A. lerry v Pregradi pri Rogaški Slatini. »oM se skoro v vseh lekarnah. n J. PFEIFER poslovodja tvrdke ..Merkur" Kranj, ie otvoril 10. t. m. v lastni hiši (poleg Jahačeve gora stilne) v Kranju 1-1 ter se slavnemu občinstvu priporoča za mnogobrojni obisk.