Izhaja vsak dan iveirr, izimsi nedelje iti praznike, ter velja po p o§ t. i prejeman za a v str i j sk o-op e rs k e dežele za vse leto IG »ld, za pol letu h >-l<l ia Tctrt lata 4 gld, — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za Vbe leto 13 gld., za fetrt leta H gld. 80 kr., za jeden mesec 1 «ld. 10 kr. Za po&ilpinjo na dom nuHina M po In kr. m 106*00, ]><> ;e> kr. za čotrt
leta   —   Za tuje <ležele toliko več, kolikor poŠto i na zna&a Za oznanila plačuje se od četirislopne petit-vrsto p<> 6 kr . Ca m> OlOanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.   če se flvnkrat,  in p<. 4 kr.. če t*e trikrat nI i vri*kr;it tiska Dopisi naj se izvole tVankirati. — BokopiaJ M M yi:m'<-ijo. — Urrdnifttvo m no ravn iSt vo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .OledaltSka stolba'4. D pravni š t v h naj M blagovolijo pošiljati liuroniinr. reklamacije, oznanila, t. j. v m- adv nistnitivne stvari
kakor tudi vdovsk-h in Siroti nskih bfagajttic pod nadzorstvom in s podporo vlade.
9. Volilna pravica nuj se razširi na vse davko placevalce,
10. Slavni državni zbor se naprosi,   da, kadar se zopet snide, kakor hitro mogoče obravnava obrt DiSko postavo in  se  pri  rešitvi  ozira  na izražene želje obrtnikov.
Gospod Kune kot poročevalec odseka pravi:
„Slnvni zbor! Praktičen in vsem dvomljivim nakanom neprijazen obrtnik naorej pomisli, ali ima pričakovati oi denašnjena obrtnega gibanja tudi kaj koristi, in k^r so obrtniki, kakor se od vseh ttranlj čuje, skoraj obupali, da bode za nje «e kaj re>itve, da se bodo vender kdaj njih od dne do dne tri a be je r&žtnere zboljšale, je gotovo potrebno, da previdni in nesebični obrtniki, ki nijso v prvej vrsti knristo-lovci, poskušajo oživeti zaupanja in samosvest mej obrtniki, kajti stanu, kateri se saiu zapusti, ni j mogoče več pomagati. Obrtniki imajo še nekaj na Upanja v boljšo pi ihodnjo>t, akoruvno so uže iziiubdi mnoge obrtne pozicije, nekoliko za rad neugodnih okoliščin, nekoliko vsied lastne malomarnosti.
In to zaupanje stavijo v tdaujo vlado, katera je po dolgem, uže obupu se bližajočem trpljenji in čakanji obrtnikov začela predlagati postavne načrte, ki se ozirajo na blagor ljudstva, in ker je videti, da ima zdanja vlada trden namen, braniti zadnje še di hajoče ostanke obrtnega srednjega meščanskega stanu popolnega propada, katerega mu je namenila prejšnja vlade tako zvana Jiberalna" sistema.
Država neče več rok križem držati, ko vidi, kako se razširja sleparska industrija, uvedena po /, dovskih bogataših, kateri brezvestni) vporabljajo vsa nepoštena sredstva, da uničijo poštenega obrtnika in oAkodijo neprevidnega kupovalca. Poštene, so.idue obrtni je stt obrtniku pij treba bati, bojevati pa se mora napram dopuščenemu in nedopUšČeoemu sle
parstvn   katero pod znakom   prostosti  tlači   in po-dira ljudsko blagostanje«
.Ia/, navajam v potrdilo svoje trditve le, kako se plazijo v Ljubljano hav/irarski zidi, kateri občinstvu po hišah, v stanovanjih silijo ure na obroke po tako neznatnih cenah, da se jim posreči odriniti slabo blago, mej tem ko drugi jednaki sleparji zopet drugo blago le na videz iu na v lase za sleparje užei i/delano prodajajo po tako ni/.kih cenah, da tisti, kateri kupi prvikrat, se le pozneje izpo-znati zamore, kako bil je osleparjen. In jednakih slučajev bi navel lehko v vaeh strokah obrtništva. PoSten obrtnik se nij in se n-* bo nikdar poprijel jednacih židovskih sleparskih običajev, ker mu poštenje tega ne dopušča, a oškodovano in oslepar-jeno občinstvo bede moralo s«' še mnogo vežbati v tej Blepariji, da bode konečuo uvidelo da je ia hode od jednacih prodajalcev osleparjeno.
Ako se zatrjuje, da je to prostost kupčije, se mi zahvaljujemo za tako prostost, in naloga države je, da takim sleparskim pijavkam nit življenja, kakor le hitro mogoče, prestriže
DolžilOBt tedaj in vidni dobiček je za obrtniški stan, da /.dan jo pravično in skrbno vlado a vsemi močni in povsod podpira, in ob jednem ne preneha svojih prošnja ponavljati, dokler bodo rešene glavne težnje.
Več kot, dvajsetletna skušnja nam svedoči, da bivša t.iko zvana liberalna stranka nij za razvoj in korist, ui>t!e obrtnijti storila ničesir, temveč je ono še ovirala, in ostanki liberalne stranke v državnem zboru Se /.daj napenjajo s le. da bi spravili načrt obrtniški* postave do propada, in da bi s tem obrtniškemu stanu napravili nei/merno škodo.
Zato morajo avstrijski obrtniki, ki žele res zboljšanja svojega stanu z vsemi silami stati za zdanjo vlado, jo vsikdir in povsod podpirati, da hod.' zarnogla vztrajati, kajti č>* pade denafluji vladni
Javni zbor kranjskega obrtniškega društva
dne 23. julija.
(Konec.)
Tajnik obrtniškega društva nosp. M. Kune predlaga v imenu upravnega odseka sledečo resolucijo :
1, Obligatorične zadruge na i se v smislu 7. poglavja obrtnega reda od leta 1851). obdrže in re-orgunizujejo  in  sicer samo za samostalne obrtnike.
Kdor hoče pričeti obrtnijo, mora na postavno določeni način dokazati, da se je iste redno izučil in kot delavec več, let praktično izkusil.
3. Vrejenja reda in pogodeb mej obrtnimi učenci naj se popolnem prepuščajo zadrugam.
Prepiri mej delodajalcem in delavcem naj se poravnajo v razsodiščih, katera jednako volita obe stranki.
4. Kdor izdeluje obrtna dela, naj se postavno zaveže, da svoje izdelke pripozna in na iste, če je možno, pridene svoje ime in naslov.
5. Krošnjarstvo (havziranje) naj se po mestih in trgih popolnem odpravi ter dopušča samo za oddaljene samotne kraje.
Potovalne kupčije z obrtnimi izdelki, naj se naznanjajo pod katerim koli imenom, strogo naj se prepovedo.
6. Delo po kaznilnicah, katero krati zaslužek obrtn'kom, naj se popolnem odpravi.
7. Za razdelitev davka naj se napravijo pari tetične komisije, v katerih bode erar, kakor davkoplačevalci zastopani jednakomerno. Potrebno pa je za pov/digo obrtnije, da se temu stanu bremena zlajšajo in primerno nalože po načelu rasocega dohodninskega davka onim, kateri imajo večje dohodke.
8. Priporoča se osnovanje bolnišnih, invalidnih,
LISTEK.
Le hitro, le hitro!
Črtica iz življenja, spisal S.)
„Bog Te sprimi, Mijo, kaj pa Tebe prinese semkaj?" pozdravi me sonoren glas in ko povzdignem oči, stoji pred menoj nekdanji sošolec, zdaj duhovnik Josip M.
„Zdravo, zdravo! Prišel sem po opravilih, kaj pu Ti tukaj?" odvrnem jaz.
„Jaz župnikujern v tej vasi uže pet let. Da, pa kaj bova tu stala, pojdi z menoj v farovž, tam se kaj pomeni«-a, saj si denes vender moj gost!"
Rekši pr me me pod pazduho in vede v prijazni farovž, ki stoji v ozkej dolinici na malo vzvi šenem holmu, pod katerim se vije znana in mnogo opevana reka.
Kmalu sva sedela pri mizi v živahnem razgovoru, ki se je vrtel mnogo o spominu nekdanjih lepih dijaških let in veselih ur. katere sva ntkdaj preživela vkupe. Počasi prešla je govorica na naj:ne zdanje razmere, in ko sem v tej zadevi glede svoje
osobe vstregel radovednosti prijatelja Josipu, pričel: sem i/praševati tudi j:*/, ter delati svoje opazke,
„Čim delj premišljam," povzel sem besedo jaz, „Tvoje zdanje stanja, tem bolj se prepričujem, da si dobro ukrenil, ko si šel v bogoslovje. Zdaj imaš najlepše življenje. Stanovanje lepo in ravno toliko vzvišeno, da imaš prost razgled po dolini; okolo larovža pa, kakor ovčice, bele hiše Tvojih tiranov', železnici blizu, dohodki po volj ni m, kar je glavna reč, Ti živiš mej hribovjem, to je vel ko vn dno. Jaz vsaj sem na vsem svojem potovanji našel v gorah najbolj čvrst a nujmenj pokvarjen nnrod; tu so še poštenjaki doma."
rDa, da," odgovori Josip, „a tudi hribovci imajo svoje muhe."
„Pa vender ue tolikih, da bi komu grenile življenje," opomnim jaz.
„Tega baš ne, a vender take hribovske muhe spravijo človeka ob dobro voljo, ako se jim ne ustavi o pravem času."
nNa primero, — prav radoveden sem."
rMoj prednik, ki je od tu odšel na boljšo župnijo, rekel mi je pri odhodu: Vse bi bilo tu prav, a tam gori pri sv. Lenartu — to je moja najdaljša
in najtežavnejša poddiu/niea. nad dve dobri uri hoda — imajo kmetje to čudno razvado, da pri vsukej Še tako neznatnej priliki pošljeio po gospoda in nij ga skoro tedna, da bi ne moral tja gori. Vesel sem, da mi odslej tega ne bode več treba, studilo se mi je ufce." „No, je-li res tako, pa zakaj V" posežem mu v
govor.
,.Da, bilo je. pa zdaj nij več," odgovori Josip.
„Kako to, povej, povej!"
„Pritožba mojega odhajajočega prednika mi nij gla iz glave, Tu mora hiti nenavaden uzrok, mislim si, kajti hribovci so navadno jako trdni, nikjer drugod tega nij, od kod ravno pri sv. Lenartu ta razvada? Povprašujem, po/.vedujem in kmalu sem dobil rešitev tej zastavici. Meinar tam gori dobi za vsak pot, kadar gr.' po gospoda, tri dvajsetice. Mož rad pije žganje in zdaj si lehko rastolmaciš, zak;«j bodi tako cesto po gospoda''.
„Razumem.   In ti nijsi tega odpravil V"
„l)a, si m, sem iu prav br?o, čuj, kako."
„Tretji dan, ko sem nastopil to župnijo, imel stm mašo pri sv. Lenartu. Stopaje po slabe' in str mej kozjej stezi, ki drži gori, preveril sem se, da je bila nevolja mojega prednika opravičena, kajti
sistem, potem se tadi v tem padci pokopane vse nade obrtniškega stanu in veselili se bodo le naj-veči sovražniki in škodljivci obrtniškega stanu. Ne bodem na drobneje premišljeval in razgovarjal po sameznih točk m še nasvetovane resolucije, le nekaterih hočem nekoliko obširneje omeniti. Posebno bi priporočal skrbi gg. državnih poslancev in v tej vrsti g. Klunu odpravo obrtnega dela po kaznilnicah in posilnih delavnicah, da bi to krepko podpirali ob ugodnej priliki. Nij je stvari, o katerej bi tukajšnji obrtniki in delavci uže toliko let govorili, sklepali, tožili in prosili, kakor ravno ta.
Kamen bi se skoro omajal, le ta stvar ne najde povelj ne rešitve. Kaj je temu uzrok, se ne ve. Trdi se od jedne strani, da se ne ve. kaj bi kaz-nenci, ako se odpravi pri njih obrtniško delo, potem delali. Dosti se je uže stavilo nasvetov v tem oziru. A jaz ne bodem nobenega nasveta stavil, kaj naj kaznenci delajo, to ima. izumiti v prvej vrsti le vlada sama. Konštatujem le, da, ako bi se obitno delo po kaznilnicah ljubljanskih odpravilo, bi imelo stalno delo in dober zaslužek najmenj 20 malih obrtnikov več ko zdaj v Ljubljani in najmenj 200 delavcev. Vprašam pa tudi, ali je pravično, da mej tolikimi mesti v Avstriji, ki nijmajo kaznilnic, ali v katerih se rabijo kaznenci za druge namene, bi morali ravno ljubljanski obrtniki prenašati to tako škodljivo konkurenco v jeduo mer, katera je v ljubljanskem mestu, ki nijrna posebnega prometa in je v kupčijskern iu obrtniškem oziru navezano skoraj le na lastno potrebo, še toliko bolj škodljiva, ker krati obrtnikom še tisti mali zaslužek, na kateri bi za-mogli računati s sigurnostjo. Če mora Ljubljana trpeti, naj trpe še druga mesta, ne pa samo obrtniki ljubljanski, kajti gotovo je, da za take naprave je Ljubljana najmenj umesten prostor.
Tudi havziranje in popotne kupčije z obrtnimi izdelki mnogo škodujejo stalnemu obrtniku, ker ti krošnjarji prihajajo ravno tedaj, ko bi imel obrtnik, ki je tudi za slabeje čase davek plačeval, kaj zaslužiti.
Veliko pritožeb je bilo pri razpravi v društvenem odboru tudi slišati o razmerah zaradi davka. Marsikater obrtnik, ki nijma skoraj nič lastnega premoženja in dela le z zaupanim denarjem, da si prisluži skromen kruh, plačuje več davka kot kapitalist, ki živi ob svojih rentah.
Jaz bi lehko navel krojače, čevljarje itd., o katerih bi nikdo ne mislil, da plačujejo po 100 do 200 gld. dohodninskega davka.
Konečno priporočam gorko g. državnemu poslancu težnje obrtniškega stanu, obrtnikom pa kličem, naj se zjedimjo, da vsaj še to malo obdrže v svoj in blagor države!
Zbor z živahnimi dobro-klici odobri govor poročevalca g. Kunca in potem se sprejmo vse točke resolucije jednoglasuo.
Predsednik g. J. N. Horak se potem zahvali
g. Klunu za trud in predlaga, da bi se izrekla zahvala zbora državnemu poslancu grofu Belcrediju kot poročevalcu obrtniškega odseka in g. Loblichu. G. Klun nasvetuje še pi. Zallingerju, načelniku obrtniškega odseka. Zbor sprejme oba predloga. Konečno zakliče gosp. Horak deželnemu predsedniku g. Winklerju v imenu obrtnikov zato, ker pospešuje mir v deželi, trikrat nslavatt, čemur zbor navdušeno pritrdi, in zbor se konča.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. julija. Nemška opozicija se nič kaj zadovoljno na izraža o obravnavah deželnih zborov, tako goriškega, štajerskega in tirolskega. Vse premiroo vršilo se je našim nemškim srditežem ! Grof Coro-nini je odpadel od vere, ker je v goriškem deželnem zboru glasoval za predlog dra Tonklija, naj bi se razširila — horribile dietu! — voldna pravica. V Tirolih pa je bilo krivo ve.-cev še več: „ liberalci" in pa »klerikalci" sklenili *o mej soboj celo nekakšen kompromis glede volilne reforme v dr. Tonkli-jevem smislu In v štajerskem deželnem zboru jim pa to nij bilo po volji, da je poslanec Herman govoril premalo. „Neue Freie Preese" se jezi zbog tega. To nij nič čudnega pri našej opoziciji, ki lire peni le po „IIetzi'\ ki neti le j>olitiene in narodnostne prepire in ki naperja vse svoje orožje proti Taanvjevej vladi samo za tega delj, ker ta vlada, zvesta poslušnica presvetlega našega cesarja, želi napraviti mir v avstrijskih narodih.
Kakor pred dvema mesecema na zdravniškem shodu v Pragi, tako poudarjalo se je cesko-poljsko in .«»|»loli slovansko prijateljstvo, te dni na shodu učiteljev v Kol orni j i. Prof. Soleski, napil je, kakor pripovedujejo poljski časopisi, »napredku česko-poljske vzajemnosti" ; koncem tega nazdravljanja, ki je vzbujalo kipečo navdušenost, zagodla in pela se je pesen „Kd3 domov miij?J Omenjalo se je tudi poljsko rusinskih razmer, govoril je gospod Koblanski. „Sto in stt> let, dejal je, prepirajo se Po'jaki in Rusini, in vender če se nam je ohraniti, mora nam biti tudi jasno, da so ti prepiri škodljivi in nepotrebni. Mi moramo delati združenimi močmi za namene, ki so nam skupni, in zato ne gre brez lepega sporazumljenja. Prva naloga učiteljem bodi, uže v mladini cepiti ljubezen do prijateljstva in vzgojiti bratovskega duha mej obema narodoma". — Veseliti se nam je vsa-cega pojava, ki govori o mejsobojnej ljubezni slo vanskej, a tudi vselej pristaviti, da bi postale take besede tudi meso in dejanje! Slogo, slogo Bože daj!
Vsa Dalmacija iu Hrvatska kipi od veselja, da je zmagala narodna stranka v Spljetu. Od vseh rod slovanske zemlje došlo je nad sto telegrafičnih čestitek Spljetu in dalmatinskemu narodu. Da naši čitatelji vedo ceniti neizmerno veselje hrvatskega naroda nad to zmago, priobčujemo nekaj s srčno krvjo napisanih besed iz uvodnega članka „Narodnega Lista", izhajajočega v Zadru. Vrli ta list piše v uvodnem članku: . . . ,.Poslie pet dugih dana junačke borbe, izbori Splitski danas su svršeni, i, Bogu hvala, svestranora pobjedom na rodne stranke! Poslie 805 godina okad je Splitski narod krunio svog hrvatskog kralja u crkvi S. Petra
celo jaz, ki sem, kakor veš, trden hodeč, bil sem vesel, ko sem dospel na vrh. Po končanem opravilu govoril sem malo s ključarji, potem pa Be vrnil domov, kamor sem dospel malo pred poludne. Jedva sem se preoblekel, kar stopi mežnar od sv. Lenarta v sobo. Zagledavši ga, sem uže vedel, kaj hoče, vender ga vprašam:
„No, kaj pa Vi V"
„Po njih sem prišel. Dobovičnici je tako hudo, prosim, da bi takoj sli, ker je sila."
„No, če je sila, tedaj pa le hitro," rekel sem jaz in ne čakaie niti na obed, bil sem v par trenutkih v redu in kmalu odrinila sva z mežnarjem Ko stopiva čez prag, mu rečem: „Le hitro, le hitro!" in začela sva stopati malo hitreje. Ko pa prideva k rebri, začne mežnar vbirati prav počasne korake. A jaz mu velim zopet: „Le hitro, le hitro!" in tako sem vzpodbujal njegovo počasnost vso pot, vedno ponavljaje mu: „Le hitro, le hitro!", ker sem mislil, da je nevarnost res istinita in velika.   Bil sem mu vedno trdo za petami in parkrat, ko je stopil po Časneje, stopil sem mu celo nehotoma na pete, kar je še bolj pospeševalo hitro hojo.   Možiček hodil je, kar je mogel, proti vrhu je uže močno pešal, a jaz
bil sem mu neprestano za hrbtom s svojim: „Le hitro, le hitro!" Tresla so se mu kolena, ko sva vsa vzuojena prihitela k Dobovičnici, katera je bila sicer v postelji, a nikakor nevarno bolna, kar mi je dalo povod opomniti, da nij taka sila, zlaBti, ker sem bil zjutraj uže tu.
„Se ve, da ne," pravi ona, „pa mežnar je tako silil in nijsem se ga mogla odkrižati, tega sitneža."
Opravil sem kmalu in šel potem domov, kamor sem popolnem utrujen prišel pozno po polu dne Odslej bil je mir in mežnar je dejal, kakor mi je ključar pozneje smeje se pravil: „Ta gospod so kakor srna, kar naprej so veleli: Le hitro, le hitro! in če sem le malo počasneje stopal, so mi bili uže za petami. Petkrat so mi na pete stopili. Tri dvajsetice so lepa reč, pa če nij prava sila, ne grem več škoda!"
In tako je prenehala ta neopravičena po mež narji upeljana razvada na veliko veselje Šent-Lenar čanov samih.
V vseh petih letih, kar sem tu, sem pozneje le še dvakrat šel bolnika obhajat tja gori k sv. Le nartu, saj jih v tem času tudi več umrlo nij. Mež nar pa zdaj menj žganja pije."
na Lučcu, ovo je prvi put, što je on došao do svoje sviesti i otresao sa sebe talijanštinu, koja ga je gasila kroz toliko vjekova nezasluženog robovanja! — Pod utiskom tako radostnog i zamaši tog dogadjaja, zahman če naši štioci čekati, da njim u ovaj čas istaknemo rojeve mislf i čustva što se ovom sret-uom prigodom naravno pojavljuju u našem, ko što če u svakom rodoljubnom srdcu. — Nek duboki poznavaoc ljudskog srdea odavna je osta-vio napisano, da prava ljubav, ko što duboka bol il veliko veselje, nenadjoše još na svieto, u ni-jednoj azbuki znakove, da ih tumače. Pretrgnuti uzklici na u*tuicam, biserna suza na očima, jedva jedvice da mogu raztumačiti jedan naj neznatni dio prvih otaistvenih izraza istinita osjeeija. S toga mi bismo zaludu danas i tražili da u kičenom članku dademo oduška velikoj radosti kojoui smo obuzeti s pravog historični »g dogadjaja, kog stvori u ne šoj povjesti današnja preznamenita pobjeda hrvatštine nad prekomorskom talijanštinom u bielom Splitu. A i netreba: mi ju čutimo, narod ju čuti! — Slava vam Spitski rodoljubi! Največi i najnadobudniji grad Dalmacije dosad nam mrtav bješe, i eto po vami oživlje; i izgubljen bješe, i nadje se! Slava spase-nom Splitu! Slava preporodjenom Splitu! . . . Slavna pobjeda Splitska nek bilježi novo razdobje u ljeto-pisim ove dosta izkušane naše zemlje; nek usviesti i stare i nove naše odmetnike! Jur složni mal ne svi u misli neograničene ljubavi prama domovini i svietloj kruni, složimo se sad i u radu i nastojanju za obče dobro! U to ime slava opet preporodjenom nam Splitu! Slava opet vrlim Splitskim Hrvatima!"
Viiaujc tlržave.
Na ltolg-arsltcm govorilo se je zadnje čase največ o novem ministerstvu.   Knez Aleksander sestavil je svoj sovet po svojej volji, ne oziraje se na spomenice, tabore in  druge pojave  strank,   ki si nasprotujejo v Bolgariji. Večji del poklical je neke-danje konservativne ministre bolgarskega porojenja v kabinet, kateri pa nij še polnoštevilen, ker se bode jedno izprazueno  ministersko  mesto popolnilo najbrž v jeseni, kadar se knez Aleksander povrne od vojaških vaj. — Generala Kaulbars in Sobolev nij-sta prijatelja nobenej bolgarskej stranki   ni tej, ni onoj.   Konservativni  NBlgurski Glas"   prizadeva si mnogo, da bi ju pridobil na svojo stran, obsipa njiju in vse Ruse v Bolgariji ■ vso prijaznostjo in hvalo;  ali  karlar izprevuii   „Blgarski Glas",  da je ves ta trud zastonj,  govoril  bode  najbrž drugače. Novi vojski ni minister general Kaulbars zbral je koj, nastopivši svojo službo, častnike sofijske ter jim v nagovoru obečal  posebno  varstvo  in  podporo, Če bodo živeli delavnosti in svojemu poklicu; kdor pa bi se mešal v politiko in strankarske intrige, odstranil ga bode, bodi kdor hočeš, iz bolgarske vojske. — Bivši minister naukov dr. J i reče k imenovan je predsednikom vednostnega odbora in prvim voditeljem  državne knjižnice. — Učeni dr. Jireček dosegel je to imenovanje na  svojo lastno prošnjo; koj tedaj, ko sta prišla ruska generala v Sofijo in se je imel sestaviti nov kabinet, spisal je na kneza ?Jsmo in prošnjo, naj bi ga poveril s temi službami, in knez mu je izpolnil željo,  da si ravno bi ga se na dalje rad imel svojim ministrom za nauke.
Mohamedanski fanatizem praznuje zdaj krvave dneve v Egiptu kakor pred šestimi ali sedmimi leti na meji Srbske in Bolgarske.   Zapoznela poročila sicer, ali vender, povedo nam skoraj vsak dan o groznih masakrih kristijanov; zadnjič tekli so zopet potoki krvi v Kafrzevadu in Damankuru, iu nič ve5 čudnega ne bo, če se zdaj zdaj brzojavi, da je Ka-jira v plamenih. Zato pa je čioveku tesno pri srci, če mora gledati, kako počasi se Angleži pripravljajo za resno delo proti Arabi paši.  Zmirom jasneje je, kako je bilo to malo premišljeno, da so Angleži prej začeli bombardirati, predno bi si bili pripravili dovolj vojakov za nadaljnjo vojno.   Zdaj so pa sami Angleži v nevarnosti, zdaj pridejo vojaci prepozno na pomoč, ker ta čas padlo je bilo grozno mnogo žrtev, zgoditi pa se še zamore, da pridejo poslednji angleški vojaci v same razvaline in bodo brodili po človeškej krvi, kajti Arabijevih čet moč in zdivjanost cenila sta se vse prenizko, kakor se to čedalje bolj kaže. Vse torej prepozno!  Prepozno se je tudi Turčija odločila posredovati. V ponedeljek izjavila sta turška poslauca v konferenci, Said in Assim paša, da sultan načelno vzprejema vojaško posredovanje, le da ne pod pogoji, ki mu jih stavijo vlasti.   Ali če je to Turčije resna volja, zakaj uže prej tako sklenila nij ? Koliko nesreče bi bila odvrnila, a koliko tudi koristila sama sebi ? Nij li sultan tak, kot je mnogo pogorelcev, ki spoznajo dobroto zavarovalnic in se hote zavarovati stoprav po tem, ko so uže do tal pogoreli? Stvari pa zdaj tako stoje, da so misli o kacem turškem posredovanji le — prazue marnje.
Dopisi.
Iz litijskega okraja 24. julija. [Izv. dop.j (Naši učitelji.) Vsak pravi rodoljub mora
srčno radovati se, ko vidi, da naša sveta narodna stvar čedalje lep^e napreduje. Narodni mestni odbor naše bele Ljubljane, vpeljevanje slovenščine po uradnih pisarnah, navdušene „besede" in razne veseliee čitalnic in narodnih društev po vsej Sloveniji, „zlata knjiga" prvaka zdanj h pesnikov, živahno gibanje v prid „Narodnemu Domu", ki po dozdanjem vspehu nabir ne bode več ostal  le krasna  vzvišena ideja, ampak bode v kratkem začel rasti iz tal našega narodnega središča, in še mnogo jednikih veselih pri -kaznij na obzorji Slovenije, nij-li to zagotovilo milejših časov za drago domovino našo V   Le nekaj nam greni splošno veselje,  peče nas in  boli globoko v srci to, da učiteljski stan vedno še ne more otresti boječnosti svoje ter da se prilizneno plazi pred stru penimi nasprotniki i.aroda našega, v rečeh celo, ki se šolstva nič ne tičejo. Učitelj, ki poučuje slovenske otroke, ki uživa kruh slovenskega kmeta, on se ponižno uklanja samim željam onih, ki  narodu našemu ne privoščijo njegovih pravic,  narodne samo stojnosti, in vedno še goji skrivši namen ponemče-vanja; ne upa si pokazati odločno, da mu bije srce za narod, čegar sin je, da mu hoče zvesto služiti do poslednjega izdiha.
Novi dokaz temu je zopet učiteljska skupščina v Litiji z 19. julija t. l, o katerej prinaša „Slovenski Narod" št. 1GG kratek popis. Le pet učiteljev je tedaj imelo pogum glasovati za predlog, da naj se zloglasna „Sehulzeitungw izbacne iz okrajne šolske knjigarne ter namesti s poštenim našim „Tovarišem", le pet učiteljev? Vsi drugi so mirno obsedeli ter prihuljeno gledali v tla? Boječi se šibe mogočnega barona višenjskega? In še le predlog, da naj se vsaj poleg ošabne tujke „Schulzeitung" blagovoljno vzprejme v knjigarno tudi ponižni domačin „ Tovariš", dobil je — komaj menda — postavno večino? Iq zoper dopis v „Slovenskem Narodu", ki je oni dan učitelje vzpodbujal k večjej odločnosti v narodnem oziru, protestiralo jih bode 28?
Ta bojazljivost učiteljev litijskega okraja mora obuditi srd in gnjus v srci vseh slovenskih domoljubov. Kakova bode mladina naša, izročena odgoje-vateljem tacega duha? Tužna nam majka!
Možato in odločno postopanje narodne petorice v litijskej Šolskej skupščini pa zasluži javno priznanje in odobravanje. Ko bodo napočili časi milejše usode, domovina ne bode pozabila zvestobe naše, pa tudi ne pozabila kdajalstva odpadnikov.
Iz Idrije 25. julija.   |Izv. dop.] Veselica, ki jo je priredila naša čitalnica pretečeno nedeljo v prid »Narodnemu Domu" na g. I. Leskovčevej pri stavi, bila je zelo obokana,  ljudstva nabralo se je toliko, da je bilo veiiko dvorišče skoraj še premajhno. Le naši c. kr. uradniki, bodi si katere koli branže, Be nas še vedno ogibljejo, se li to godi na višje povelje ali iz kakega druzega uzroka, nam nij jasno. Program se je zvršil vsestransko jako dobro, govor gospoda Hrasta bil je navdušen in z veliko pohvalo vzprejet. Čital se je tudi sledeč, nam od ožjega odbora notranjskih rodoljubov došli telegram:  „V zavednem, samostojnem, delavnem ljudstvu je naš stalni ^Narodni Dom", naša prihodnjost.  Živeli jekleni in vztrajni narodni buditelji, živelo žilavo  in pošteno ljudstvo v Idriji! Živela boljša vseslovenska prihodnjost."  Na to zagromi navdušeno splošno trikratno živijo! Po končanem programu podala se je mladina v zgornje prostore, kjer se je pričel pies, kateremu bo sledile navdušene zdravice.
Tako smo se torej zabavali mi tukaj, a na gorah pri sv. Mariji Magdaleni, kjer je bil shod, se je ljudstvo tudi pri kupici poštenega vinca radovalo po svoje. Ali znani izrek pravi, da si žalost in veselje vedno roke podajata in tudi tukaj je moralo to priti, da smo za veseljem kmalu občutili grenko žalost.
Včeraj 24. julija opoludne ob VtL uri — začuje ee žalosten gla3 zvonu z „Gore" in zagledali smo strašnim plamenom goreti. Veliko posestvo Lužar jevo se je vnelo, in ker je veter proti Idriji pihal se je v tem hipu tudi Hladnikovo in Remčevo posestvo, ter potem cerkev s stolpom vred, farovž in mežnarija vnela, in je pogorelo vse do tal. Lužarju zgorelo je 20 goved, hranilnična knjižica in okolo
150 gold. v gotovini. Skupna škoda se ceni na 10.000 gld., zavarovana je bila samo cerkev, farovž in mežnarija pri „Slaviji", a tudi tu je mnogo več Iko le nego je zavarovanega. Idrij;i bila je v velikej nevarnosti, ker ,;e veter ogorke prav gosto n «11 doli k nam. Vrli Idrijčauje hiteli so takoj na pogorišče, da so rešili, kar je še mogoče, in gasili, da se nij ogenj še naprej razširjal. V novic so se vsi sploh, moški iu ženske, pri tem delu izkazali toliko spretne, kakor vsako najbolj organizirano gasilno društvo; vsem tem res pristoji očitna pohvala.
Zažgala sta dva triletna paglavca, igraje se s klinčki.
Iz po*toJiii«ke|ra okraja 26. julija. [Izv. dop.] Kadar se bližajo volitve v deželni oziroma državni zbor, takrat imamo pri nas gotovo posvetovalne shode, da uganemo, ali da slišimo kandidata, ki se ponuja zastopnikom narodu in njegovih pravic. Nič meuj važno volitev bomo imeli učitelji tega okraja bodočo jesen. Postojinski okraj je največji na Kranjskem. Učiteljskih rnočij je do 50, a to število bode kmalu prekoračeno, kajti več šol se bode deloma razširilo ali na novo otvorilo. — Tedaj v jeseni se bosta v ces. kr. okrajno šolsko korpora-cijo volila dva učiteljska zastopnika. A nij vse jedno, kdo da je voljen, ali komu se mandat v roke da. Energija, vztrajnost, neuStrašljivost, značajnost in duige lepe čednosti, pa sposobnost v svojej stroki naj bi krasile prihodnja naša dva zastopnika. Toda čemu bi našteval lastnosti, vsaj je večina naprednih učiteljev dovolj preuričana, da kimalci in veternjaki vsled pomanjkanja zmožnosti sploh le harlekinade na odru učinjajo, in sicer v posmeh drugim. Nečem denes svetovati (ker istega niti ne mislim), koga naj bi volili v okrajni šolski svet.
Vender moj predlog bi bil: Snidimo se v Razdrtem pri narodnjaku g. Hinkotu, od koder bi naredili ob jednem izlet na Nanos ter ob istej priliki se domenili o navedenih zastopnikih. Veliko jih nij še bilo na krševitem Nanosu, tedaj složimo vkupe: utile — dulei. Gospod, s katerim sva se o tem po govarjala, ki je ondu v bližini, je prav uljudno ni\-prošen, naj potrebno ukrene in naj istim potom naznani dan shoda.
S Mlovc>ii«kc>|fa Štaj«>r«kcRa [Izviren dop.] Velika večina uradnikov o slovenskem ura dovanji neče ničesar vedeti, branijo se ga na vse kriplje. Poslužujejo pa se ti gospodje radičnih pripomočkov. Nekateri trdijo, da nij močij t. j. tacih, koji bi znali pisati ter prepisavati; — drugi sklicujejo se na maso našega naroda, kateri — po mnenji teh gospodov — o slovenskem uradovanji neče ničesar vedeti; zopet tretji trdijo, da ljudstvo našega pismenega jezika ne ume — četrti pa ue-čejo naročiti slovenskih tiskovin. Vse to je, se ve da, prazen, prav otročji izgovor. Mi si usojamo na vesti prave razloge tega ukora do slovenskega ura-dovanja.
Prvi glavni razlog je sovraštvo strani uradnikov do jezika samega in to samo zavoljo tega, ker je jezik slovensk. Da je to istina, navedemo sledeči faktum. Vložila se je slovenska vloga. Ker je bilo vložitelju znano, da dotična sodnija nijma slovenskih tiskovin, prilepi na vlogo slovenski tiskan odlok. A kaj stori dotična sodnija! Slovenski v c. kr. državnej tiskarni tiskani ter prilepljeni odlok kasira ter ga nadomesti z — nemškim. Ali se ne vidi iz tacega dejanja najhujša strast ter sovraštvo do vsega, kar nij nemško? — In kaj je rekel minister Pražak našim poslancem, zahvaljujočim se mu za izdani ukaz od 18. aprila t. 1. na opomnjo jednega poslanca, da okrožnej sodniji celjekej podrejene sodnije slovenske vloge sicer vzprejemajo, a da je še vedno nekaj (? bi moral reči velika večina) tacih, ki jih nemški rešujejo ? Gospod minister odgovori: „kakor hitro za kak slučaj zvem, dal ga bodem preiskati".
Drugi razlog je, da ti gospodje slovenskega ne znajo, nekateri pa n e č e j o znati.   Lenoba in sovraštvo pa sta tisti dve grdi lastnosti, kateri ne pu stita tem gospodom se navaditi našega jezika.
To naše stanje pa se toliko časa ne bode
in če bi izdal minister Pražak še nekaj ukazov, ne pomagalo bi nič. Sicer pa moramo reči, da ukaz od 18. aprila ne veli kaj pozitivnega. So li bili naši poslanci z njim zadovoljni, nam nij znano, a reči moramo, da masa našega naroda barem na slovenskem Štajerskem s tem pohlevnim ukazom nij zadovoljna, ker zadovoljna biti ne more, kajti kratijo se mu tako še zdaj njega narodne pravice, kakor so se mu kratile pred  ifdsnjem  narodnega ukaza.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem bil je govor o ministru Conradu iu kamniških frančiškanih.
— (Gosp. prof. Ilutar) je hudo obolel za egarjem, a obrača se mu uže na bolje.
— (Vojaki  pridejo v Ljubljano) meseca   septembra  in   sicer:   3   batalijoni pešcev Ku h novce v  z Dunaja,  4  eskadroni konjikov n baje 2 batalijona lovcev.   Naši Kuhnovci pri-lejo z godbo. — To  novico zvemo iz sicer zaues-
Ivega vira, in v nadeji, da se vresniči, pozdrav-amo jo z veseljem,   kajti v glavno   naše mesto pride zopet več življenja in dohodka. Posebno pa bi radi imeli mei soboj vrle Kuhnovce.
— („Mrtulek") imenuje se novo najdeni krasni, nad 20 sežnjev visoki slap pri Kranjske) Gori, katerega sem obiskal preteklo nedeljo. Čita-teljem, ki ga hote iti gledat, poročam naslednje: Voznimi iz Ljubljane do Lesec tour in retour stane 1 gold. 00 kr., od Lesec do Kranjske Gore tudi tour in retour 1 gold. 10 kr. V Kranjske] Gori priporočam gostilno gospoda A. Hribarja
Na   pošti".   Od   tod   se   gre   nazaj,   po cesti
do   vasi   „Gozd",   ali   pa po
zboljšalo, dokler nijmamo glede uradovanja postave,
stranskem, z rudečo barvo po skalah in drevji zaznamovanem potu »/< ure do hriba, potem l3/4 ure po zaznamovanej stezi v hrib do vodopada. Pot vsakdo lehko najde brez voditelja.  Ko bi vender kdo želel izpremlievalca, priporočam „Rogarjau kot izurjenega voditelja ne le k slapu, ampak tudi na snežnike, za prehod v Trento In v „Luknjo". Slap „Mrtuleku je jako lep, vodo-snežnico  dobiva  od velikanske  piramide snežnikov .Debela peč", „Špik" in druzih. Ker gre vlak zjutraj ob 7. uri iz Ljubljane in pride ob 10. uri v Kranjsko Goro,  je <asa do zvečer, ko se vrne ob 6V* uri, dovolj,  ogledati si zanimljivi  vodopad in lepi kraj.  Na zdravje! K a d i 1 n i k.
— (Kegljanje „N ar o dnem u Domu" na korist) prične se v Zatičini v gostilnici v „Poli-čanski", lastnini g. F. Fortune, v nedeljo :J0. L m. Kegljanje traja do 3. septembra, v kateri dan zvečer ob 8. uri se razdele dobitki. Dobitki so jako krasni: I. dobitek: 3 cesarski cekini; II. dobitek: 10 tolarjev v srebru; III. dobitek: 5 tolarjev v srebru; IV. dobitek: 8 gl. v srebru; V. dobitek: 15 raznovrstnih srebrnih denarjev. Vsi dobitki so v lepih okvirih. Ker je v gostilni g. Fortune izvrstna pijača in jed, pa skrbna postrežba, upati je, da bode udeležba za blagi namen vseobčna.
— (Tržaško razstavo) obišče cesarjevič Rudolf s svojo gospo soprogo zadnje dni avgusta meseca; presvetli cesar pa pride 28. dne septembra v Trst in drugi dan ogleda si razstavo.
— („ T r ž a š k i Sokol") volil si je predsednikom g. J. V u v k o v i č a.
— (Prof. Leger) bival je osem dni j v Zagrebu in podal se predvčeranjim z drom. Daniči-čem v Beli Grad. Predno je odšel, pozdravili so ga hrvatski vseučdiščniki na kolodvoru goreče. Prof. Leger zahvalil se je mladini v hrvatskem jeziku in izrazil še jedenkrat svoje veselje o hrvatskem napredku.
— (Razpisane učiteljske službe) v šolskem okraji ljubljanskem: Na Črnučah, 400 gld. na leto in stanovanje; v Št. Juriji, 450 gld. in stanovanje; v Št. Kancijanu, 450 gld. iu stanovanje; v Kopanji, 450 gld. in stanovanje; pri sv. Jakobu, 400 gld. in stanovanje; druzega učitelja v Borovnici, 400 gld.; druzega učitelja v Šraariji, 400 gld.; tretjega učitelja s 500 in četrtega učitelja s 400 gl. na štirirazrednici na Vrhniki. — Prošnje do 2. av-
gusta t. 1. ljansko.
na okrajni šolski  svet za okolico ljub-
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
KrskO 27. julija. Pri denašnjej občin-skej volitvi je g. Viljem Pieifer zopet voljen za župana, g. Fran Gregorič pa za namestnika.
Dunaj 27. julija. Poslanik angleški in francoski predložila sta denes italijanske] vladi ponudbo k sodelovanju (cooperation). Mancini, zagotavljajo vzajemno prijateljsko naklonjenost, dokazal je, da je nemogoče izreči se v tej zadevi, dokler mu nij znano mišljenje zastopnikov drugih vlasti pri konferenci.
Carigrad 27. julija. Zastopniki Turčije izjavili so pri konferenci: Porta odločila se je, da pod pogoji identične note poáljti nemudoma vojakov v Egipet. Prvi vojni oddelek odide v par dneh. Porta izreka samo želje glede razpravljanja posamičnih podrobnih vprašanj.
Carigrad 26. julija. Cerkeski častniki, ki so se udeležili zarote proti Arabi paši, odpotovali so včeraj v Aleksandri jo in dobili dva-mesečno plačo kot posebno cesarsko nagrado.
Aleksandrija 26. julija. Kedive imenoval je Omar lufti pašo vojnim ministrom. Pa-lačni uradnik odpotoval je v Kafreldewar, da izroči Arabi paši dekret, da je odstavljen. Železnica, ki drži v Rosette, pretrgana je mej Abukirom in Rainleli-om. Govori se, da je Arabi odšel v Kajiro in da je Tulba Bey prevzel poveljstvo vojske.
Poslano
p. n. gospodom narodnim pevcem.
Pri notranjskej narodnej slavnosti v Postojini dne 3. septembra t. 1. peli bomo skupno tri zbore: „Naprej", Div. Jenko; „Ustaj rode", G. Eisenbut; in ^Jadransko morje", A. Hajdrib.
Vse p. n. gg. vodje narodnih pevskih zborov in posamezne g«, pevce, ki se hočejo dejansko udeležiti omenjene slavnosti, prav uljudoo prosim, da se blagovoltj i prej ko mogoče za Htograñrane note gornjih pesnij oglasiti pri
V Postojini, dne
Termometer: Srednja temperatura pretepenega tedna I je znaSala -}- 221u C, to je za 2,7° C. nad normalom, in je f bila vse dni nadnoriualna. Z ozirom na srednje stanje vsega j tedna je bila temperatura tudi le v sredo in nedeljo pod-j normalna.  Najvišjo srednjo temperaturo, za 12° C nad te-| denskim normalom, je mili sobota; najnižje, za I •'!" C pod tedenskim normaloin, nedelja; razloček  mej maksimom in , miniinoiu srednje temperature je tedaj znašal 35° C. Najvišja v vsem tednu sploh, za ot* C. nad noruialom, je bila temperatura v petek, oziroma v soboto opoludne; najnižja, j za 4*5* C. pod noruialom, četrtek zjutraj; razloček uu< j inaksi niom in minimom sploh je tedaj /našal   11-2" C. Največji razloček v stanji jednega dne. za 103° C, je imel četrtek; najnianjs, za 3* 4° C, nedelja.
Vetrovi pretočenega tedna so MU v primeri s pred« zadnjim tednom nekoliko močnejši, »ploh pa 5o precej mnogovrstni; prevladovali so južni in vzhod i nad severnimi in zahodnimi. Največkrat, namreč 6krat je pihal „vzh< d' , okrat, je bilo ,hrezvetnje', lkrat ,.jugozahod", 3krat ^jugozahod , 'ikrat rburjau, lkrat „gorenjeeu.
Nebo i« bilo največkrat, namreč 1 lkrat ,Jasno", 7krat. ,,deloma iasno 1 in ,,delom;i oblačno", 3krat pa„obhi("uou.
Mokrina: Ker je b lo vreuie pretečeneg* tedna precej stanovitno, je palo tudi prinieruina mulo dežja; pretečem teden je imel samo tlva deževna dneva, namreč soboto In nedeljo, s samo 9*90 mm. dežja.
Poslano.
(54—26)
ZD-u-r^ajiSlsa, borza
dne 27. julija.
Papirna renta......... 77 gld.
Srebrna renta .... ..... 77 „
Zlata renta........                                    .   . €>5
1860 državno posojilo....... 132 „
Akcije narodne banke....... 828 *
Kreditne akcije......... 318 „
London........... 120 ,
Srebro............ — „
Napol.............. lJ t
C. kr. cekini........                                     .   . 5 „
Državne marke    .       .... f»8 „
4°/0 državne srečke ia 1. 1854    250 gld. 120 „
Državne srečke i/. 1. 1864 .   .    ICO   „ 172 „
4u/0 avstr. zlata rent--, davka prosta .   . £4 „
Ogrska zlata robta 6«/0...... H9 .
n ...... 88
„      papirna renta T»0/,..... 86
f)"/*, štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „
Donava rej,', srečke f>°/0    -   .    100 gld. 114 „
Zeiulj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati zaat. listi  . 119 „
Prior., oblig Klizabetine zapad. železnice 99
1'rior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 10» n
Kreditne srečke.....100 gld. 177 „
Ml
I
GLAVNO SKLADIŠTE
najČistije lužne
KTSE1ANE
poznate kas najbolje okrepljujuce pice,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plučevlne I ieludoa bolesti grkljana I proti mehi m Itn kataru,
kas I sla8tloah za probavlls
nalui m kod
(PASTILLEN)
Hinke Mattonija I Karlovi »ari u Českoj).
05 70 05 25
50 40
58 68 90
90 70 10
85
75
25
kr
Hiša št. 25 v Kamniku
z vrtom shrambo se takoj skega Naroda"
in hlevom, ki Ima v pritličji aobo s kuhinjo, In dvema kletmi, v prvem nadstropji pa 3 sobe, firoda. —Natančneje pove opravniátvo .Sloven
(463—4)
meni. 10. julija Josip
blagajnik
1882. Lavrenčič,
ožjemu odboru.
MeteoroloffiČno
.   ,« poročilo.
(Ir*r«»;£l<*ti *v*«?as pretočeni t*?«lo»i.)
Barometer: Stanje barometrovo je bilo v pretočenem tednu sploh srednje in le za 048 lom. višje, kot srednje stanje vsega letaj znašalo je namreč 735 78 mm. iu je bilo vtorek, sredo in četrtek nadnormalno, v ponedeljek, petek in soboto pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 6*66 mm. nad normalom, je imela sreda; najnižjo, za 4*68 mm. pod normalom, p »nedeljek ; razloček mej maksimum iu minfmom srednjega stanja je znašal tedaj 10'33 mm. Najvišje v vsem tednu sploh, za 6 23 mm. nad normalom, je stal barometer v sredo zjutraj; najnižje, za 544 mm. pod normalom, v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 1167 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 3 04 mm., je imel barometer v četrtek; najmanjši, za 0*08 mm., v sredo.
Prodaja opeke in gline.
Opekarna Antona 11< ola. stara uže nad 30 let, v Iterilu pri Viei9 napravlja kakor doslej priznano najboljšo in naj trd nišo
'opeko za streho, zid in tlak,
kakor tudi Koi«<- v raznih oblikah iu velikostih iu prodaje jih po najnižjej ceni.
Tudi se po nizkem kupu dobiva tukaj najboljša glina ini. peci in lii|»:ir*k<* izdelke. — Več v opekarni v llertlu ali pa pri lastniku
Antonu Treotu, jun.,
(474-3) Marije Terezije cesta ftt. 10
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec
priporočane <ui zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, teber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, Slabosti, če ga glava boli. če ima krč v pr ili, mastno zgago. Telo -.e hitro sčisn. V bramoijih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč, ene in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso alnbuóta in vročino, če se zavil vajo po '/i žličke vs; ko aro, ter varujejo naloz« ljivnsti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitri pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. S%«l»tala V IJiin-ljani, á flacón 30 iu 60 kr. av. vHj. (217 — 1Ó0)
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust.  1 steklenica 60 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, pravi zobe
T
vpliva zelo oživljajoče in na-blesteče bele, a 3D kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje ! Mnogo let  vporabljain Vašo **alivllno ustno toda  in  Hn.ieilui   zobni  prašek  i izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu nuj topleje. 1'ošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (466—2) ii.ntoii Slstrcia., župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna ,.pri samorogu",
v Ljubljani, JIČHtni trg it« I.
Začetek kupčije.
Jemljem si east naznanjati činstvu, da sem pričel svoje
► ►
velečestitemu ob- W
►
j trgovino z jermeni in torbami, £
prav trdno in dobro, po ang eških, francoskih in du- k
tiajskih oblikah izdelanimi, in dovoljujem si, za prav ^
mnogi naročila priporočati se velefiestitenau občinstvu. ^ Popravlja se točno in dobro.
Anton Košir,
-4        jermenar in torbar, v Ljubljani, gledališke ulice štev. 6.
i i
< 4
(462-
t
Tujci :
25. julija.
Pri Slonu: Ze' ■ lil iz Trsta. — Ekel iz Kudol-fovega. — Kaudas, Kaiser z Dunaja.
Pri Mallei:  de lía rion  z  Dunaja.  — Aseh-man  iz Koeevja.  — Na-tanski z Dunaja.
Pri avHtrlJHkeui ce-Hurji: Rozman iz Kudol-fovega. —
Umrli n*» \ Ij u bij a n i:
23. julija: Janez Strekel, dimnikarjev sin, 4 incHeco, Florijanske ulice št. 24, za b"žjastjo.
V deželnej bolnici i
20. julija: Janez Zaveržen, delavčev sin, za katarom v črevesu.
21. julija: Jožef Kastolic, dninar, 34 let, za jetiko. 23. julija: Franc Obaha, dnnar, 45» let.      Franc Ku-
5lin, mizar, 27 let, za jetiko. — Gašper Triler, gostač, f)7 let, za otrpnetijem moči.
V vojaškej bolnici:
19. julija: Jurij Černe,  pešec,  22 let,  za vročinsko boleznijo.
Va&mo &€t Kmetovalce Z
Marsikateremu gotov<» v veliko olajšavo prodajajo so tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobru enane
Lanz-ove
ročne mlatilnice, siamoreznice itd.,
katerih se je v malo letih 'zdelalo in razpečalo ogromno Hte«ilo !>M li-.<>«■ komadov,
kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali več skupaj iu ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam Izplača.
BESg~~  Pojasnila in ihisini\ane cenike brezplačno razpošilja
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaji.
Ustanovljena ll^531>. Stanje konec 188 1. leta:
Zavarovan kapital v
26,161 policah
gld. 28,000.000 5,I8S.15<J
Izplačanih za 1. 1881 . . . gld. 403.943 Izphieanihiz/.auHtanovljenjačez „ 7,000.000 Dobiček za I. 1381...... 168.190
(100 »/u) razdeli se vsako leto mej članove in za leto 1882. znaša ta je po čez 20°/o premije.
Rezerv »i fond . .
Cisti dobiček
22°/0 letne premije.
V zadnjih   0 letih povrnilo Be Za naročila priporoča so
£Lgrer^.tuLT3* za I^rstr^o^^o
v b)ubljani9 Mestni trg 14, II. nadstropje.
JL5. Zegner.
(478—2)
zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu
v Ljubljani, Rimska cesta št. 19.
(448—0)
Zaloga najboljših
mineralnih vodft,
Carintbia 20 k r., Franc-Josipova 26 kr., Friedrichs-Haller 35 kr., (iiessbuhler 35 kr., Gleicbenberg 25 kr., Haller Joilwasser 35 kr., Karlabader Miililbriuinun 40 kr., Kron-dorfer 20 kr., Marienbader Kreuzbrunnen  35 kr., Pre-blauer 20 kr., Rakoczv 22 kr, Beltera 30 kr. Naročila izvršujejo hp točno proti postnemu povzetju kupila. (451-3)
Izriatelj in odgovorni urednik Mak»o Ar mir.
Lastnina ai tisk „Narodne tinkarne".