Štev. 32. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 11. augusta 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, Ina posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 B. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 doL, ravno tak naročniki iz Canade, Australijo i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D, M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, ½ strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Zgodovinski dnevi 17. avgusta pred desetimi leti se je vršo v Beltinci velki tabor, na šteroga je prišla vnožina, našega lüdstva, da pokaže svoje veselje da je zlomleno bolševiško i kratko Tkalcovo potüvanje i da se je naša krajina priklüčila velkoj narodnoj državi gde bo red i pravica. Dne 1. augusta je namreč bilo sklenjeno na mirovnoj konferenci v Parizi, da Prekmurje pride državi Srbov, Hrvatov i Slovencov, te sklep je bio naznanjeni že drügoga augusta pismeno našoj delegacija 6. augusta je dobila naznanilo naša Vlada v Belgradi, 12. augusta so pa že prišle jugoslovanske čete v našo krajino. Kak si je naše lüdstvo od-dejnolo, gda je prišla po telki žmešnjavaj v 18. i 19. leti redna vojska v naše kraje, štera je brez bojov zasedla našo krajino, kaže, da se je že peti den po tom brez posebnoga bobnjanja zbrala silna vnožina lüdi v Beltinci i pokazala tam javno svoje veselje. Naše davne žele i žele naši voditelov so se spunile, zdrüžili smo se s Slovenci prek Müre. Vnogo veličastnejši od tabora pred desetimi leti pa bo Proslava našega lüstva ob desetletnici naše zdrüžitve. Naše veselje je ne malo, bilo bi pa ešče vekše, če bi mogli to obletnico slaviti tüdi z vsemi tistimi našimi brati, šteri so dnes ešče izdak pod tühinskim gospodarom. To so v prvom redi naši rabski Slovenci gde so ništerne popunoma Slovenske fare kak Dolnji Sinik, Gornji Sinik i Štefanovci, kak tüdi Monošter či ravno je v mesti samom preci nemški i vogrski naseljencov. Več popunoma slovenski občin je tüdi v radgonjskoj okroglini i to občin, štere gučijo naše prekmursko narečje kak Potrna, Zetinec Dedonci, Zenkovci i Slovenska Gorica. Nemremo se s temi zdaj vküp veseliti, ne smo pa pozabili na nje i njim pošilamo z naši lepi dni svoje srčne pozdrave. Zdajšnja slavnost je za nas Zgodovinski den tak, kak pred desetimi leti. Na zdajšnjoj slavnosti ščemo tüdi pred svetom neprisiljeno pokazati vso svojo radost i veselje da smo zdrüženi z velkov domačov narodnov državov. Z zdajšnjov slavnostjov pa ščemo tüdi pokazati svoje napredüvanje na vseh poljih, posebno pa v medsebojnoj lübezni. Spored proslave: V soboto, 17. augusta večer ob 8. vöri se prižgejo po vsoj našoj krajini kresi i to na krajaj, da bo daleč na okoli vidno. Pri kresaj bodo govori o pomeni proslave, v veči občinaj tüdi muzika, razsvetlava, baklada i obhodi. V nedelo, 18. augusta je glavni den proslave i to v Soboti, Črensovci i Lendavi. Sobota, 18. augusta Slovesna boža slüžba pred katoličanskov Cerkvov bo ob 9. vöri i se začne s predgov. Pri evangeličanaj je cerkveno opravilo ob 8. vöri zajtra. Boža slüžba pred katoličanskov cerkvov bo pod milov nebov i se je vdeležijo tüdi vsa drüštva. Zastave katoličanski drüštev se zberejo pred Cerkvov na dva kraja oltara. Med slüžbov božov bodo popevane domače Slovenske cerkvene pesmi. Zbiranje ob pol 9. vöri Vsi ki nastopijo pri obhodi, to so konjeniki, bičiklisti, drüštva i tak naprej, majo določena posebna mesta, gde se zberejo. Vsi morajo biti na svojem mesti že ob pol devetoj vöri, ar se ob deveti začne že boža slüžba i nesmi biti več nikše rivanje i nemir. Zbirajo se po naslednji vulicaj: Konjeniki v Maloj kaniži i to od Kolodvorske vulice naprej proti Ledavi. Biciklisti pred špitalom v Bolniškoj vulici do stare verske šole. Kelko ji ne bi melo mesta na vulici stopijo prek v park pred špitalom. Vojaška godba i pevci na južnoj strani stare kat. Šole. Dijaštvo i zastopniki občinski odborov pred trgovinov Erdöši. Med dijaštvom se razmijo tüdi vsa naša dijaška drüštva, akademiki z akademskimi trakovi. Kolo jugoslovanski sester i žensko drüštvo, Narodna oddána, Učiteljsko drüštvo, prosveta i drüga drüštva, poleg dijaštva i občinski zastopnikov na sredi ceste nasproti cerkve. Orli, Spotni klub Mura, Sokoli, Dobrovoljci na sredi cerkvene ulice včasi za drüštvi (Kolo j. sester, žensko dr. i t. d.) vse to do Sodne ulice. Gasilc v Sodnoj ulici Belo oblečene dekle i dečki z rožami, dečki s kakšim rdečim klinčekom ali drügov rožov v kaputi, stojijo od gostanovja na južno stran proti farofi. Moški i ženske pri božoj slüžbi se razdelijo tak, da bodo moški na severnoj strani gostanovja vse nazaj kre cerkve, ženske pa na južnoj strani tüdi vse nazaj kre cerkve, nesmijo se pa rivati naprej i delati nereda. Kola z narodnimi šeganli se zbirajo na prostori, gde zavije pot proti Bakovcom na tistom malom travniki. Red sprevoda: Po slüžbi božoj se podajo zastopniki drüštev i gosti na pokopališče, gde položijo vence na grobe junakov, šteri so spadnoli za našo svobodo. Med tem se vsi, šteri bodo šli v obhodi pripravijo, da se na dano znamenje včasi celi sprevod pomakne naprej. Obhod se začne ob 10 vöri. Konjeniki Biciklisti Dijaštvo Občinski zastopniki Drüštva: Kolo jug. sester, žensko dr. i t. d. Orli, Orlice Sportni klub Mura, Hazena v sportni oblekaj Sokoli, Sokolice Godbe Dobrovoljci Gasilci Dečki, dekle belo oblečene Vozovi z narodnimi šeganli. Ceste po šteri ide Obhod so: Bolniška, Kolodvorska, Mala Kaniža, Lendavska, Aleksandrova, Šolska, Slovenska na Glavni trg. Slavnostno zborovanje na Glavnom trgi i govori, po zborovanji banket pri Dobraji za povablene goste i obedi po vsej gostilnaj. 18. aug. v Crensovcih Ob pol ednoj idejo biciklisti iz Sobote v Črensovce i se stavijo pri hiši Bedrnjak Ivana, v šteroj že 18 let prebivajo g. Klekl Jožef, voditelj slovenskoga ljüdstva Slov. Krajine. V Črensovcih do meli obed i ostanejo tü do 3. vöre. Ob trej je Otvoritev razstave v Črensovcih na ogradi Bedrnjakove hiše. Po otvoritvi idejo biciklisti taki v Lendavo i se stavijo pred hotelom „Krona“. Otvoritev razstave. Zastopniki oblasti idejo z automobili ob pol treh iz Sobote v Črensovce i tü ob trej otvorijo razstavo domače obrti, kmetijskih pridelkov i šolsko razstavo. Zastopniki oblasti ido ob štiraj iz Črensovec v D. Lendavo. — Razstava v Črensovcih se lehko pogledne v nedelo celi den notri do kesnoga večera pa ešče v pondelek i tork. 18. aug. v o Lendavi Ob 4. popoldnevi morajo vsi biti na svojem mesti v sledečem redi: Konjeniki pred Tomkovov hišov Biciklisti pri hoteli „Krona“ Dijaštvo pri sodniji Občinski odborniki pri dr. Strassera hiši Vojaška godba pri dr. Peterlinovoj hiši Drüštva v tom redi: Kolo jug. sester, Učiteljsko drűštvo, Narodna obrana, Orli, Sokoli, Gasilci i drüga drüštva ki se prijavijo Dečki i belo oblečene dekle pri fabriki dežnikov Pred slávolokom bo pozdrav gostov, šteri se pripelajo iz Črensovec Vozovi z narodnimi šegami v Vodnoj vulici čakajo pri vagi i idejo za zastopniki oblasti Za vozovi moški za njimi ženske, zberejo se pod slavolokom. Vsi idejo proti cerkvi na zahvalno božo slüžbo. Po požoj slüžbi Obhod po mesti do hotela Krone, kje bodo govori. Po govoraj „gostüvanje“ na prostom. Zahvala. Celokupni odbor se toplo zahvaljüje našemi ljüdstvi vseh vereizpoved za tisto neprisiljeno, ljübeznipuno navdüšenost z šterim se pripravlja na najvekšo slovesnost Slovenske krajine. Z posebnov zadovoljščinov pa še povdarja, da je istoga čütenja tüdi madjarska manjšana, kakšega je Slovenska večina, vsi ščejo célomi sveti pokazati, da so verni Sinovje te domovine, za štero živeti i vmreti so pripravljeni. Spominski znaki Odbor za proslavo desetletnice osvoboditve náše krajine je dao v spomin toga dneva delati posebne znake, štere si küpi vsakši naš človek, da bo meo kak špomin te lepe slavnosti. Znaki so domáča zmiseo i predstavlajo posebnost naše krajine, to je lepi topolov drevored z ranjenim trpečim srcom na nebi. Lepi je napis ki veli: Po trpeči ljubezni k svobodi, zmes so pa trnjeve vejice, klinčkov cvet i lipovo listje. Kre kraja sta letnici 1919. i 1929. odspodi pa napis Slovenska krajina. Znaki bodo najlepši špomin nam i našoj deci na te lepi den i bodo za nikelko let kak redkost meli tüdi posebno vrednost. Delani so iz kovine i koštajo brončene farbe 3 Dinare, pozlačeni s pravim zlatom pa 10 Dinarov. To je tak nisika cena, da se da ravno telko za nje, da so nej šenkani, tak nisika cena je pa zato postavlena, ar ščemo, da si té znak lehko küpi vsakši naš človek. Ar je dužnost vsakšega, da ma te znak t bo na proslavi v Soboti noso vsakši udeležence takši spominski znak, razpošlemo že te tjeden nikelko takši spominski znakov okoli po faraj i vsakši naj pride v Soboto že s tem znakom na prsaj. Što je H mogoči naj si küpi zlati znak, ar bo to dugi lepi spomin na te slavnosti, brünčani znak pa mora meti vsakši, tak dete, kak Odraščeni. 2. NOVINE 11. augusta 1929. Počastitev junakov Na sobočkom pokopališči počivlejo tisti, šteri so dali nájveč za osvoboditev naše krajine, tisti, šteri so dali svoje živlenje za našo svobodo. Našá krajína je siromaška i njim je ešče ne mogla postaviti primernoga vidnoga spomenika, zgodi se pa to v najkračišem časi. Tej so se borili za nas i za našo svobodo, zato njim naše lüdstvo tüdi postavi primeren kamenit spomenik. Zaednok je pa njüv spomin zapisani samo v naši srcaj i vsa naša krajina moli za mir njüvim düšam. Na den proslave, 18. avgusta, prižgemo na njüvi grobaj sveče, zastopniki naši drüštev i našega lüdstva pa položijo v navzočnosti gostov vence na njüve grobe i to včasi po slovesnoj slüžbi božoj. Vse náše lüdstvo pa prosimo, da te den v lepom redi obiščejo sobočko pokopališče i zmolijo malo molitvico za düšni mir mrtvi junakov. Telovadni nastop v parki Slavnost proslave desetletletnice se v Soboti zaklüči z slavnostnim obhodom, zborovanjom i banketom za povablene goste, zadvečera se pa vrši Proslava desetletnice v Lendavi. V Soboti pa bo v nedelo popoldnevi poleg razni zabav v vsej gostilnaj, kak glavna točka telovadni nastop lotmerčkoga orlovskoga Okrožja v šterom so včlanjena tüdi vsa orlovska drüštva v, našoj krajini. Tak nastopijo ob toj priliki pri javnoj telovadbi vsi Orli i Orlice Murskoga polja i naše krajine. Vso prireditev pela Prosvetna zveza, štera priredi po telovadbi tüdi domačo lüdsko zabavo v soboškom parki. Zato se vsi udeleženci proslave podajo popoldnevi v Szaparijov park, gde se z orlovskim nastopom najlepše zaklüči naša narodna slavnost. Slüžbe bože i spevanje Pred poldnevom ob deveti bo slovesna slüžba boža za ka- toličane pred katoličanskov Cerkvov vünej pod milim nebom. Med mešov bo spevalo vse naše lüdstvo domače cerkvene pešmi. Da bo spevanje te den kem lepše, vabimo vse dobre pesmare iz sobočke fare pa tüdi iz drügi far, tak moške kak ženske, da se vdeležijo sküpne vaje v Martinišči i to na Marijin svetek v četrtek zadvečera po večernici, to je ob pol tretjoj vöri. Spevale se bodo naslednje pesmi po naši starinski vižaj: Verni kristjani, Lepa si lepa, Veš o Marija, Pridi molit o kristjan, Marija, nebeska kralica. V katoličanskoj cerkvi bo slüžba boža ob pol sedmoj vöri i potom ešče nikelko, samo stalno ešče ne vemo kelko gospodov dühovnikov pride te den v Soboto. Zato naj bodo drüštva i tisti ki nastopijo v sprevodi pri ránejši slüžbaj boži. Gospode dühovnike po faraj prosimo, naj majo doma te den rano slüžbo božo, da se lüdje lehko vsi udeležijo slavnosti v Soboti. V evangeličauskoj cerkvi bo za evangeličane cerkveno opravilo ob 8 vöri. Razstave v Soboti ob priliki proslave desetletnice so : 1) Razstava Skupne obrtne zadruge v lastni prostoraj na Aleksandrovoj cesti Štev. 3, 2) Obrtna razstava, razstava soboške obrtne šole i srezka Šolska razstava, vse v osnovnoj šoli. Te razstave bodo odprete ves čas i si je naj vsi naši lüdje zagotovo oglednejo. Polovična vožnja je dovoljena za vse navadne vlake od vsej strani naše države do Sobote i Lendave i nazaj. Vsakši si küpi na domačoj postaji celo železniško karto do Sobote ali Lendave i te karte nesmi oddati ar dobi v Soboti ali Lendavi vsakši posebno izkaznico i s tov izkaznicov i tistov kartov, štero je küpo na domačoj postaji se potom kšenki nazaj odpela. Izkaznice se bodo dobile v Soboti na den proslave, što pa šče že zdaj naprej meti izkaznico, jo tüdi dobi. Izkaznice koštajo za vse kraje v našoj krajini kak tüdi za kraje do Gornje Radgonje, Ormoža i Varaždi- na po 2 Dinara, za vse bole dalešnje kraje pa 10 Din. Polovična vožnja vala od 15. do 21. augusta. Posebni vlaki Ar redne železnice ne bi mogle vse vnožine lüdstva pripelati i odpelati iz Sobote i Dolnje Lendave, so dovoljeni posebni vlaki. Z Goričkoga bota pelali zajtra dve železnici v Soboto i zvečer nazaj na Goričko tüdi dve železnici. Na den 18. augusta ide iz Hodoša zajtra ob 7. vöri i 7. minut duga železnica, štera je namenjena za lüdstvo od Hodoša do Mačkovce. Iz Mačkovce pa ide posebna železnica ravno v tom časi zajtra to je ob 7. vöri i 7. minut i pobere vse ludi od Mačkovce do Sobote. Tisti tüdje, od Mačkovce naprej proti Soboti, se zato naj spravijo vsi poldrügo vöro prvle na železnico i telko prvle tüdi pridejo v Soboto, ar bo redna železnica že do Mačkovce tak puna, da od te postaje naprej nede mogla več dosta lüdi gori vzeti. Iz Sobote na Goričko pa vozita te den večer dve železnici i to edna ob 7: vöri, drüga pa ob pol 9, Tista železnica, štera vozi iz Sobote popoldnevi ob pol 2. vöri, te den nede vozila. Prosimo vse župane i prijatelje po Goričkom, da te železnične spremembe všem lüdem naznanijo. Tak bo meo vsakši v Soboti zadosta časa, da si vse lepo ogleda i se zadvečara ešče nikelko poveseli. Iz Ljubljane bo šo posebni vlak ob trej zajtra i se priklüči tistomi vlaki, ki odhaja iz Maribora ob pol šesti zajtra. To je redni vlak, šteri pripela goste od Ormoža i Gornje Radgone i pride v Soboto ob 9 i četrt zajtra. Iz Gornje Radgone bo šo poseben vlak tüdi zajtra, tak da pride v Ljutomer že ob 8 i četrt i bo meo redno zvezo za Soboto. Nazaj proti Ormoži i G. Radgoni vozi reden vlak iz Sobote ob tri četrt na šest zvečer. Te ma zvezo tüdi na Gornjo Radgono. Vozi pa ešče eden poseben vlak ob tričetrt na 11. zvečer do Ormoža, gde se priklüči brzovlaki za Maribor i Ljubljano, tak da bodo tüdi tej dalešnji gostje meli najlepšo zvezo za našo krajino i nazaj domo. Automobili Ar bo poleg slavnosti v Soboti, gde je tüdi te dni Obrtna razstava domače kmečke obrti, v Lendavi pa ob 5 vöri zadvečara, velka narodna Proslava z obhodom i govori, bi si Vnogi radi poleg Sobote tüdi to vse oglednoli. Zato bo med Sobotov i Lendavov vozilo več automobilov, šteri bodo po nisikoj ceni prevažali lüdi po tej cestaj. Med večimi autopodjetji že obstojijo pogodbe, šteri so pripravleni prevažati lüdi za 75 par na kilometer. Od Sobote do Lendave je 26 kilometrov, tak bi znašala cena vožnje za edno pot 20 Din. Naročnikom M. Lista. Meseca decembra bomo poslali v lepe, drage table vezan Marijin List sv. Oči, rimskomi papi za dar na njegovo zlato mešo i za spomin 25 letnice M. Lista. Njegova Ekscelenca H. Pellegrinetti, papov nuncij v Belgradi so nam obečali, da bodo naš dar izročili sv. Oči i bodo prosili njihov blagoslov za vse naše naročnike, pisatele i širitele. Da moremo kem lepši dar poslati sv. Oči, prosimo naše Vrle naročnike, goreče častilce Marijine, sledeče: 1. Naj nam vsaki naročnik da bar eden dinar podpore, ka moremo te dar sv. Oči izročiti; 2. prosimo lepo vse naše širetele, naj nam naznanijo do konca meseca septembra: keliko katoličanskih hiš je v njihovoj vesi, keliko katoličanskih familij je v njej i keliko katoličanskih hiš i keliko katoličanskih familij na Marijin List. Svetomi Oči to najmre naznanilo kak se časti pri nas po tom Listi Mati Zveličitelova i njim tak veselje napravimo. 3. Širitele oprosimo, naj naberejo pri vsakom naročniki i pri vsakom Marijinom častilci eden dinar podpore za sv. Očo, ka njim pošljemo lepo zvezani M. List za dar. Lepo vas prosi na to naročnike i širitele Vredništvo M. Lista v Črensovcih. Z zmagovalci v Prago Vzorna ves. V Olomuci smo bili edno noč i drügi den do poldneva. Okrog pol edenajste pred poldnevom je bila slüžba boža na grobi srbski i jugoslovanski vojakov, šteri so spomrli v različni špitalaj v Olomuci i na Češkom. Mešo so opravili Prezvišeni püšpek ljubljanski g. dr. Jeglič. Pred tem smo se pa že zajtra rano ništerni odpelali v Prikaze, vesnico, ne daleč od Olomuca, štera je v gospodarskom i v vsej pogledaj v istini vzorno urejena. To je preci bogata ves na sredini rodovitni pol, gospodarje so razumni i vučeni lüdje, zato so pa dobili tüdi od države nikelko podpore i so si zdaj vredili svojo ves tak, da slüži vsem drügim za peldo, kakše mora biti gospodárstvo na ednoj vesnici. Že vožnja z automobilom proti toj .vesnici nam je pokazala, da smo v krajini, gde se skrbno i razumno gospodari i gde je tüdi zemla sama posebno blagoslovna i rodovitna. Cesta, lepa Vednaka i kak sto gladka, kre nje krasno mlado sadoveno drevje, samo tü pa tam se je malo poznalo, da je tüdi tü bila nesmilena zi- ma. Njive skrbno obdelane zato je pa tüdi sad na tej njivaj, da bi človek samo stao, gledao i Občüdüvao. Dve vesnici smo prevozili, pa smo bili v Prikazi. Že včasi v začetki vesnice smo vidli lepi mali park, šteri bi se šikao vsakšemi vekšemi mesti i v parki je edna deklina z malim ročnim mašinom kosila travo. Stavili smo se pred občinskov hižov i se napotili najprvle proti maloj vesničkoj kapeli od tam pa k zadružnoj pekarni. Kapela je okrogla, v istini krasno zgrajena, posvečena sv. Cirili i Metodi, zidana je pa v spomin v bojni mrli vojakov iz te vesnice, zato so Odzvüna na dvej mramornati ploščaj zapisana tüdi imena vsej tisti vojakov. Resan vreden spomenik tistim, šteri so darüvali svoje živlenje za negotovo bodočnost domačinov i skoro žalosten sam bio, gda sam se Spomno na našo krajino, kak malo mi genemo za kaj takšega. Nekaj posebnoga za nas je zadružna pekarna kak je v toj vesnici. Sploj smo opazili, da Čehi silno skrb polagajo na zadrüžništvo i ravno tü smo meli najlepšo priliko viditi kakše haske rodi pravo dobro zadrüžništvo. V celoj občini Prikazi na priliko ne peče niti edna ženska doma krüja, nego vse to opravi zadružna pekarna. Lüdje gda zmlatijo, dajo svoje silje zadrugi, zadruga njim da za to, ka si želejo, ali peneze, ali melo ali pa rženi ali pšeničen krüj. Za sto kil žita dobi vsakši 90 kil krüja. Tak lepo kmet odpela svoje žito v Zadrugo, tam njemi zvagajo, nato pa Vertinja hodi celo leto po friški dober krüj. Račune napravijo na konci meseca, ali po šesti mesecaj ali pa na konci leta, kak se pogodijo. Če do konca leta menje krüja znosijo iz pekarne, kak pa majo pravico po tom kelko silja so notri dali, te k novomi leti dobi tisto v penezaj izplačano. Tak vertinjam nej trbej trošiti drv ne časa za pečenje krüja, zadruga pa tüdi dobro izhaja, ar s tistim, ka bi meli kmetje pri mlenji mlinari kraj dati, zadruga plača peke i opeče krüj. Zadruga pa zrnje tüdi vsigdar drakše oda kak pa če bi vsakši sam odavao raznim kšeftarom i dobiček palig lüdem ostane. Ravnotak pametno majo vrejeno pri živinoreji. Vidli smo v istini krasne bike i kanžare i nišče ne püšča krav ali svinj gde indri kak pri določeni bikaj, zato pa majo tüdi v celoj vesi živino, kak če bi jo što po- sebi prebrao i na razstavo prignao. Ogledali smo si tüdi par tak lepo vrejeni štal i gospodarski poslopij. Prišli smo do toga, da bi vsakši količkaj bogši kmet pri nas tüdi lehko meo kaj takšega, samo teško je naše lüdi pripraviti do toga, da bi v koj malo več penez vrgao i bi njemi potom tisto tüdi več haska nosilo. Ništerne reči so že malo bole künštne, kak na priliko, da majo po štali vdiljek napelano vodo i pred vsakšov kravov je mala jamica, da lehko pije vodo gda šče, kmet pa nema brige z napajanjom. To bi mi že tüdi radi meli, samo vodovod nemamo. Nego, da se pa tüdi napraviti. Oglednoli smo si ešče Občinsko hižo z lepov dvoranov, telovadnicov i prostorami za vsa društva, kak tüdi z lepim kopališčom, da se lehko vsa ves tak v leti kak v zimi v toploj i mrzloj vodi po miloj voli skople. Ločili smo se z vnogimi novimi mislimi i jezero želami da bi konči nikelko toga tüdi mi po naši vesnicaj meli. Par strani Novin bi meo napisati samo od te vesnice i mogoče bo prilika, da od toga ešče kaj spregovorimo i bomo obednim premišlavali, ali je mogoče kaj takšega tüdi pri nas napraviti ali ne. Dale sledi. Murska Sobota — Sobota se pripravla na slavnostni den. Vsešerom se vidi čiščenje jarkov, cest, trgov i tak naprej, da bo naša prestolica na den proslave v istini Čisto i slavnostno izgleda. Prosimo pa vse, da na to čistočo tüdi pazijo. Ne trbe zdaj včasi v prazne jarke Vsefele smetja i spotreti piskrov i podobno nametali. Pri šteroj hiži bomo najmenši nered najšli, naznanimo njenoga gospodara oblasti. Sobota se mora pokazati kak Čisto, kulturno mesto, ka je tüdi v istini. 11. augusta 1929. NOVINE 3. — Okrasitev Sobote na den proslave i na predvečer toga dneva mora biti v istini Veličastna. Vse hiže morajo meti izobešene narodne ali državne zastave, po mogočnosti pa naj vsi gospodarje okrasijo tüdi okna z malimi zastavicami i rožami ali zelenjom. Niti edna hiša nesmi biti te den nekrašena. — Grobe očistimo! Na den proslave 18. avgusta bodo zastopniki našega lüdstva i naši drüštev položili vence na grobe junakov, šteri so spadnoli v boji za osvoboditev naše krajine. Pri toj priliki bodo zbrani na pokopališči vsi Odlični gostje, obiščejo pa grobe tüdi vnožine lüdstva. Zato prosimo vse, da grobe nikelko očistijo, ravnotak naj bo celo pokopališče čisto i v lepom redi, da gostje kem lepše vtise odnesejo od nas. — Polevanje cest. Če bodo dnevi pred proslavov vroči i bodo ceste močno prašnate, prosimo vse gospodare hiž, naj v soboto zvečer tüdi sami močno ceste poškropijo, ar občinska škropilnica gotovo nede mogla, v punoj meri zadostiti potrebščinam. — Gostilničare prosimo, da nam kem prvle javijo, po kakši cenaj dajo falejše cele obede. Javijo se grupe po 50 lüdi, šteri bi radi meli zadosten pa ne predragi obed. Cene i jestvine naj naznanijo gostilničari kem prvle v občinskoj hiži v Soboti, da bomo znali lüdi v tisto gostilno napotiti. Prosimo vse gostilničare tüdi, naj si za te dni preskrbijo potrebno število lüdi, da bodo gostje kem hitrej i kem bogše preskrbleni. Samo če vreme preveč nede mešalo, bo lüdstva te dni v Soboti ogromno, zato se naj delijo poštene porcije i toči dobro vino i slüž bo poleg vsega tüdi lepi i pošteni. — Dve Dijakinji Sprejmem na popuno oskrbo. V vzgojnom i düšnom pogledi najlepše preskrbleno. Sokal Irma, Aleksandrova c. 109. — Dr. Pintèr Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti sta zdrüžila svoji pisarni in še nahaja skupna pisarna v lastni hiši dr. Pintérja. — Sobočki policaj i ženska z grüškami. V sredo predpoldnevom je cela grüča lüdi gledala na ednoj glavnoj cesti v Soboti boj med policajom i ednov ženskov, štera je mela košaro grüšek. Sadje i drüge reči se po Soboti nesmijo odavati od hiže do hiže, nego samo na placi kak je to skleno sobočki občinski odbor i ka je tüdi prav. Dobro bi pa bilo to tüdem na eden način naznaniti i občinski odbor bi dobro delo včino, če bi včasi takše svoje sklepe dao objaviti v Novinaj. Tak bi se izognoli takši bojov med policajom i ženskov kak smo to preminočo sredo meli, priliko viditi i gde je policaj, če ravno jako kuražen, ne igrao posebno častne vloge. Prosimo pa že zdaj, naj se za časa proslave ja kaj takšega ne zgodi, ar bodo ovači naši gostje mislili, da smo policaje gde iz južni krajov pripelali, če bodo vidli kakše sünjavanje, grüške razsipane i jokajočo žensko. — Otvoritev vajeniške in pomočnike razstave skupno z razstavo obrtne šole. Skupna Obrtna zadruga v Murski Soboti naznanja, da bo otvoritev vajeniške in pomočniške razstave v četrtek dne 15, augusta t. leta v prostorih obrtne zadruge. Vabimo posebno prekmursko obrtništvo, da se te otvoritve številno udeleži ter s tem pokaže svojo Stanovsko Zavednost in zanimanje za stanovske prireditve. Odbor. Slovenska krajina — Navuk za tretjired bo v Črensovcih na Velko Mešo popoldne po večernici. — Srebrna sv, meša. Polanski verniki so nam prinesli veseli glas, da so njihov dühovni pastir, vel. g. Ranteša Anton, ekspozit, 7. toga meseca, zdaj v sredo obslüžavali 25 letnico svojega mešništva. Mi g. jubilanti od naše strani iz celoga srca Želemo, naj se počütijo med verniki Slovenske Krajine prav dobro i naj dosegnejo med njimi vse. ka njim srce žele Bogi na čast i düšam na zveličanje. — Najlepši spomin na desetletnice oslobodjenja bo povest iz svetovne bojne „A njega ne ... “, štero je Spisao i posveto Slovenskoj krajini naš domačin Fr. Kolenc, kaplan v M. Soboti. Što šte čteti jako lepo povest, si naj knjigo küpi. Košta samo 15 Din, dobi pa se pri g. kaplani v M. Soboti. — Pozdrav pošilajo iz Francije; Kovač Janoš z Gorjih Slaveč, Smodiš Ludvik i. Franc iz Stanjovec, Baler Aleksander iz Pordašinec, Gumilar Franc iz Rádovec. Pozdravljajo brate i sestre Slov. Krajine, posebi pa šče Kerec Franca, voditela borze. Tomi se zahvalijo za dobro delo, štero majo v Franciji. Naročajo »Novine" naše, drügih šteti neščejo, pišejo ka so to ta prave. Prosijo francosko-slovenski slovar, naj jim ga borza dela poskrbi. — Oskübleni tovaj. Zdaj začne zoreti prvo sadje i najde se preci tákši, šteri v tom časi ne ločijo med svojim i drügim. Pravzaprav so to samo manjacje. Kelko se piše i guči od toga, naj se sadovenoga drevja kem več nasadi, nego dosta mamo takši, šteri za to najmenje ne genejo. Če pa gde vidijo kakši zreli sad, se včasi nad njega spravijo. Mi smo za to, naj se takši tovaji vsigdar ostro kaštigajo. Vsakši ma telko zemle, da si lehko nikelko sadovenoga drevja nasadi, i če idejo kakša deca v lücki sadovnjak rani sad kradnot, je tomi kriv oča i očo trbe tüdi kaštigati. Telko bi se že lehko pobrigao, da za deco posadi kakšo rano grüško ali rano jablan i v tistom časi kak njémi bo dete raslo, njemi tüdi drevo zraste. Lepo so napravili ednomi takšemi sadnomi tovaji v Lipovci, gde so ga zgrabili i so njemi vlasé odrezali. Eden možak so djali pri tom: Jez bi njemi ešče kaj drügoga odrezao, če bi ga zgrabo pod svojov jablanov. — Obed za bicikliste bo pripravlen v Čerensovci po gostilnaj ali pa pri hiži g. Bedernjaka, gde dobi lehko vsakši biciklist toplo klobaso z dvema žemlama za 5 Din. — V novo Martinišče se sprejmejo dijaki iz vseh razredov. Prinesti trbe zadnje šolsko pa zdravniške spričevalo. Starišje dobijo sprejemno pole, štero morajo podpisati i s tem je dijak sprejeti. Da ne bo zadnje dneve preveč stiske, bo dobro, če se vsakši kak najprle zglasi osebno ali pismeno. Našim delavcom. V 27. številki Novin smo naznanili našim delavcom v Nemčiji i Franciji ceno naših listov. Ar ništerni neso razmeli našega razglasa, ga ešče ednok ponovimo. Cena samo Novin, kak je razvidno iz vsake številke Novin, je v Europi 75 din. To je cena zato tudi v Nemčijo i Francijo. To se čte na prvoj strani vsakih Novin od novoga leta. Cena M. Lista pa je kak se čte ravnotak na prvoj strani vsakih Novin 25 din. v Europske države, tak zato tüdi v Nemčijo i Francijo. Na mesec pridejo same Novine okroglo 6 din. 50 par, z M. Listom vred 8 Din 50 par v Nemčijo i Francijo. Dosta naših delavec nas prosi, náj njim naznani-mo ceno. To jo mate. To je cena Novin i M. Lista v Nemčijo i Francijo, če se lista taki doliplačata. Ali naši delavci ne plačajo listov taki doli, ništerni je celo nikak ne plačajo; nadale Vnogi želejo, naj razne pisanje mesto njih opravimo, ali njim kakše spise še pošljemo, ali njim damo kaj naštampati itd. Ar moremo mesto njih plačati intereš v kasi ka naročnine mesece dugo ne povrnejo, ar mamo z raznim pisarenjom velike potroše i ar vnogo naročenih listov se ne plača, naj listi nedo meli zgübe pri računaj, náši delavci pa pri poštenji, smo naznanili v 27. številki, da je cena Novin z M. Listom, kalendarom i drügimi raznimi pisariji i pošiljatvi vred v Nemčijo edna marka, v Francijo pa šest frankov na mesec. Nači ne je mogoče dati listov vseh pa ešče razne drüge spise zraven pošiljati ali drüge posle opravljati. Prosimo naše delavce v Nemčiji i Franciji, naj nam pošljejo taki, kak to številko v roke dobijo, naročnino i to na mesec 6 din 50 par, če samo Novine majo; 8 din. 50 par pa, če majo tüdi M. List, i če ne želejo, ka bi njim kakše pisarije opravljali, intereš mesto njih plačüvali ali poleg listov ešče kakše spise njim pošiljali. Ki to zadnje žele, more plačati na mesec edno marko ali šest frankov. Kde dela vküp, pravimo pet delavcov i majo dvoje Novine z M. Listom, kalendarom i drügimi spisi, pride na ednoga delavca na mesec 40 pfeningov; slüži pa na den eden, dve ali tri marke. Mislimo, ka to vsaki zmore plačati, ki šče i ma dobro volo. Ki pa ma sam samo Novine, pa taki plača te, tomi pa príde na mesec, če ne žele M. Lista i drügih spisov od nas, 50 pfeningov. Ka sledi z toga? To, ka če je eden sam naročen samo na Novine, čeravno plača nisiko ceno, njemi li na dragše prido, kak pa če jih več vküp stopi i naroči i MI., kalendar pa drüge spise z temi vred. Mislimo, ka se zdaj razmimo. Prosimo ešče ednok, naj nam delavci iz Nemčije i Francije taki pošljejo naročnino v pismi, kak te vrste prečtejo i naj napišejo, kak Želejo, da njim naše liste Pošiljamo, jeli samo Novine ali pa tüdi drüge spiše. Opomba. Vsaki naš delavec vu Nemčiji i Franciji, ki plača na mesec za vse naše liste edno marko ali šest frankov, dobi brezplačno eden spominski znak, šteroga si je dala Slovenska Krajina napraviti za 10 letnico. Po tom znaki do se spoznavati Sinovje i hčeri Slovenske Krajine v tüjini. Našim delavcom v državi pa naznanjamo, da, ar menje slüžijo, kak kde indri, njim Pošiljamo Novine za 2 din. 50 par na mesec i njim brezplačno zraven damo i M. List. Dužni so pa tüdi oni taki plačati naročnino, kak te vrste prečtejo. Dragi delavci, Premislite kak dosta delavcov dela papir, dosta jih dela i postavlja litere, dosta jih je zaposleni na pošti, vsi ti teško slüžijo kak ví i želejo redno kak ví, dobiti svojo plačo. Zato pa redno plačajte to malenkost kak smo vam naznanili. Pozdravlja vas vse Upravništvo Novin i M. Lista v Črensovcih. Zapiski. Tudi časnikar g. Stane Melihar dopisnik „Jutra“ se je v „Jutri“ strašno razčemero nad našimi »Novinami“. Naše „Novine“ so njemi smešne, strupene, pita se sam, či so to sploj novine. Na konci se pa poškrable pa dene, da bi od sramu zardel ako bi kdaj izjavil da je sotrudnik „Novin“. Vse to je napisao pod naslovom „Prekmurska idila“. Mi gospoda Melihara dobro poznamo i tüdi njegovo pisanje v „Jutri“ od naše krajine. Iz večine je to pisanje smešenje i grda žalitev naše krajine i naše lüdstvo če bi što samo pomotoma imenüvao g. Melihara za dopisnika „Novin“. Če je pa g. Melihar ešče zmožen zardeti po raznih znanih „idilah“ v Soboti, pa jako dvomimo. Nesramnost. Za časa politični bojov v našoj državi smo večkrat vidli, da so se takzvani naprednjaki raj zdrüžili tüdi s sovražniki naše domovine, samo če se lehko svojemi domačemi nasprotniki s tem škodili. Tak je ešče ne pozableno, gda so naši bivši demokratje svojčas pred volitvami po naši vogrski vesnicaj agitirali, naj se lüdje ne vdeležijo volitev. I ravno takša navodila so dobivate te vesnice z vogrske strani prek naše državne meje, tak da so oboji opravlali isti poseo. Človek, bi mislo da se tej lüdje spametüjejo po odločnom djanji našega zvišenega vladara to je po šestom januari. Pa smo se zmotili. Naša krajina slavi letos desetletnico svojega osvobojenja. Vse naše lüdstvo brez razlike se veselo i navdüšeno pripravla, da te den pokáže pred vsem svetom svojo radost nad tem dogodkom. Naši domači boriteli i voditeli so lepo zaprosili vsa drüžtva i vse stanove, naj nam pomagajo, da te den kem lepše proslavimo. Hvala Bogi so se z veseljom odzvala vsa naša drüžtva i vse naše lüdstvo i dnes že naprej lehko Povemo, da bo to do zdaj najveličastnejša prireditev v našoj krajini, samo naj nam dobro nebo nakloni lepo vreme. Zato je istinska nesramnost od edni napredni novin kakše ščejo biti »Jutro", če zdaj že znova pišejo, da so ništerna napredna drüštva povablene. Ponovno zapišemo, da so bila vsa drüštva povablena i oprošena, da Sodelujejo pri našoj proslavi, če so pa ništerni voditeli tej napredni drüštev bili tak oblastni, da so zahtevali, naj se naši najbole zaslüžni domači boriteli od proslave odstranijo z namenom, da bi oni sami prevzeli Vodstvo v svoje roke, smo mi to gladko odbili. Zdaj so pa na telko užaljeni, da če bi bilo v njüvoj moči, bi najraj proslavo razbili i se sküpno z Vogri veselili, da je Proslava slabo izpadnola. I „Jutro“ je v tom nečastnom deli s svojim pisanjom podpira. Vse naše priprave pa idejo mimo toga i bo naša Proslava telko Veličastna, kelko menje nezadovolni lüdi bo poleg. I 18. avgusta bo svet vido kelko naš je i kak se radüjemo. 4. NOVINE 11. augusta 1929. Gospodarstvo Škodlivci sadnoga drevja. Jabolčni zavijač Samo malo poglednimo na tla v naši sadovnjakaj i vsešerom bomo vidli puno črvivoga sadja pod drevjom. Ar pri nas gojimo največ jablan, si poglejmo malo bole natenko povzročitela črvivosti, jabolčnoga zavijača. Malo šteri Sadjar med našimi kmetovalci se pita, što je povzročiteo črvivosti i predčasnoga odpadanja jabok z drevja. Če je drevje preveč puno ali obloženo, se ešče ništernim dobro vidi, ka ga nikelko doli pade, da ne terejo veja. Tisti pa ne pomislijo, ka navadno najlepše sadje odpadne, slabo pa ostane i zori. Tistim sadjarom, šterim je za to, da dobijo dosta i lepoga sadja to nemre biti vseeno. Da se te škodlivec pri nas tak preveč širi, je vzrok v tom, ka ga večina naši lüdi ne pozna niti po iméni, niti po obliki; liki samo po njegovom škodlivom deli. Če vzememo črvivo jaboko v roke i ga prerežemo na dva dela, najdemo v njem svetlordečkastoga črva šteri ma rjavo glavo. — Poglednimo si, odked je te črv? Če se v drügoj polovici meseca maja v večemom mraki hladimo i po čivamo, zapazimo, da okoli drevja lečejo sivorjavi meteki (metulji). To so meteki jabolčnoga zavijača. — Samice toga zavijača iščejo pogonke i mlade liste, na štere nesejo svoja jajčeca, štera so jako mala i svetlovodene farbe. Za dobri osem dni se s tej jajčec zvalijo gosenice, štere majo 16 nog i so jako Podobne črvom. Te gosanice, štere so na plodi, se friško zajejo v plod, ona na listih pa napravijo to tüdi v kratkom časi. V srdini jabolka si med pečkami napravijo svoj dom i se z njimi gostijo. Vsi njüvi odpadki pa se vidijo Odzvüna jaboka. Takša gosenica se pa ne zadovoli samo z ednim jabokom, liki po vničenji prvoga se zaje v drügo i še celo v tretje, dokeč popunoma ne doraste. Gda je dorasla, te jabolko zapüsti, se püsti po niti navzdol i išče primeren prostor, kde bi se skrila. Najraje ma prostor pod skorjov med mejom i lišajom. Tam se zabubi (zaprede) ešče le drügo sprotoletje. V par dnevaj se zvali iz te bube meték zavijač, šteri začne na novo svoje delo, kak je predi opisano. Pri nas pa mamo to srečo, ka se na leto zvalita dva roda tej škodlivcov. Drügi rod se na konci julija zabubi i včasi zvali metek, šteri nesé jajca za drügi rod. Večina tej se pa že ne more pred zimov zabubiti i je spravimo žive v naše jabolčne kleti. Vidili smo kak se te škodlivec razvija i dela škodo. Bole važno za nas pa je to, kak ga vničimo. Tüdi pri tom škodlivci eden sam vert ne bo dosta napravo, zato, ka samice priletijo iz sosid ovoga sadovnjaka i nanesejo jajca, vse prvejšne delo poedinca je semen. Pá moremo povedati, „v sküpnosti je moč“. Že večkrat so mi pravili kakši oče, da jim naj dam peroti i bodo leteli i je lovili. Jaz pa neman peroti pa je li lovim. Med veje pri stebli denem stari lonec, v njega pa Viljem malo cukrane ali medene vode. Da se začne mračiti opazüjem tiste lonce i da vidim, ka si je metek sedel notri ga pokrijem i vničim. Dosta takši bo, ka za to nemajo časa. To pa ne drži. Če inda ne v nedelo večer. Samo vsako nedelo edno samico vničiti, se pravi 50 gosanic je menje. 4 nedele 200. V vesi pa je, pravimo samo 100 gospodarov i se na te način samo v ednom leti vniči 200 krat 100, to je 20.000 (dvajsetijezero) gosanic od jabolčnoga zavijača. Če bomo delali tak, bo naše sadje Zdravo i bole tečno. Jabočnica finejša, za odavanje jabolka pa drakša. Vse črvivo sadje pod jablanami pobirajmo i ga vničimo. Polagajmo ga svinjam, ali pa z njega delajmo prvovrsten jesi, šteri ostane do novoga močen kak čemér, pa naj bo v ležečem ali gor obmjenom lagvi, pa če tüdi nemo majnikove deževnice vlevati v njega. Večletno takše delo me je v tom zagvüšna. Nikdar pa ne püstimo takši jabok gniliti pod drevjom ali pa na gnoji. S tem samo pomnožüjemo jabolčnoga zavijača i delamo sami sebi i svojemi bližnjemi škodo. Gledati moremo tüdi na to, kda vničimo gosanice, štere so se spravile na prezimovanje. Te se nahajajo v raspokaj skorje ali pa či jim nastavimo prostor v šteroga odidejo same i je potom vničimo. Okoli stebla damo povesalo ali pa zvežemo z drodom papir na stéblo. Da opazimo gosanice je pobererao i zežgemo. Z uničevanjem toga škodlivca delamo jako velko haska. Kda dela jabolčni cvetodor nájveč škode ? Te gda Sadno drevje cvete v slabom deževnom vremeni. Pri nas pa vsikdar, ar ga ne vničüjemo. Pošta Felbar Jožef, Filovci. Po g. Bajleci dobili 1. augusta 40 Din. Da pa naročnina znaša 45 Din. zato 5 še dodajte. Lepoša St. Tešanovci. Počakamo. Malar A. rrancija. Prepisali naslov. Dobiš sliko, Črnela štefana domači Filovci. Vaš nam piše iz Canade, da bi rad meo agrarno zemlo i se toži zakaj so zgübili Filovčarje zemlo, ki leži proti Bogojini. Odgovorite njemi, da se je dosta delalo i se dela, da bi se dve občini pomirile i je nas vseh žela, da bi Filovčarje dobili en tao zemle poleg njuvoga hatara od Bogojančarov, kak prosimo. Agrarno zemlo, ka je dobo, pa njemi nišče ne vzeme. Radoha Štefan, Zagreb. Naročnino sprejeli i 20 Dinarov za sirote. Bog plačaj. Denša Ivan, Chicago. Dajte nam odgovor, jeli ma Zver Ivan 2817 ali 2819 Melvina ave. Hajnal I. M. Sobota. Hvala za odplačilo pri Novinaj Stara istina, da siromak ma srce za dobro stvar. Pozdrav. Pozvek Franc in Fujs Jožef, Roggenstein. Za Novine sprejeli 15 mark. Najlepša hvala. Kozar Jüri, Martinje. Prineste M. Liste višešnje v Soboto v tiskarno i povejte tü, naj je pošljejo v Črensovce. O. Žižek, Ljutomer. Naj Novak Jožef pošlje prošnjo na Okrožni agr. urad v Maribor z občinskim potrdilom, da ma potrebni inventar za naselitev. Mekiš Roza, Trtkova. Do novoga leta naj ostanejo Langove Novine kak so, po no- vom leti je k Vašim spišemo. Gujt Jožef, Borejci. Vso Poštnino si odračunajte, ve je to večkrat bilo že povedano. Drügi je zdaj popravlao naslove, ne navadni ekspeditor i je spregledao vaš Popravek. Odpüstite njemi. Prošeno Vam dopošljemo. Horvat Janoš, Bakovci. Liste smo poslali k g. Hahni. Tam je iščite. Če jih ne zadosta, javite sem. Kepe smo delali z Cankove k g. Celci poslali v Soboto, tü je iščite v Kmečkoj Posojilnici. Beznec Irma, Ersching, Nemčija. Pet mark naročnine smo z zahvalnostjov sprejeli. K odaji je v Raskrškom bregi pri Štrigovi hiža tri plügi goric, sadovnjak i šuma. Ceno pove SMOTKOVIČ FRANC Razkrž. Gostilna pri Čipkeš v Dugoj vesi se da z arende. Oglasiti se je pri lastniki Muhr Duga ves p. D. Lendava. Inaša (vajenca) Sprejmem zvršenov srednješolskov izobrazbov, šteri ma volo za trgovino. MARKO GOLD, trgovina z mešanim blagom VARAŽDIN, Florjanska ulica. K odaji edna hiža v Martjanci št. 47. Hiža ie s ciglom pokrita i v dobrom stanji. Podperajte „NOVINE“ ! — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. Dr. Sedlaček Radenci ne ordinira od 8—24. augusta. (Začne ordinirati dne 25. augusta.) Singer šivalni mašin velki, v jako dobrom stanji se fal oda. BOJNEC JOŽEF Bogojina. Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnice v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 10 — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“ Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. K odaji hiža v Bratoncaj, blüzi ceste, lepa nova, pripravna tüdi za trgovino ali gostilno. Poizvedi se v UREDNIŠTVI NOVIN. Nova živlenjska radost po pravoj goji tela! Napake, štere dajo človeki neprijetno zvünešnjost je potrebno odstraniti ne samo zavolo lepote nego tüdi iz zdravstvenih i düševnih razlogov. Čütiti se lepim i dobro gojenim povekšava veselje do živlenja. Prati vsem napakam kože: Fellerova Kaukaška „Elza“ pomada za lice i kožo. Njeno delovanje iznenadi. Ona čuva, pomlaja i obnavla ovenelo, raskavo kožo lica, šinjeka i rok. Izprobana je pri sunčeni pegaj, sojedice, pršaja itd. Lonček 12 Din. Za gojo kože: za kožo glave, za bujno rast vlasi, odstranjenje lüski, izpadanje vlasi i preranoga oserjenja: Fellerova jaka „Elsa“ pomada za rast vlasi (Tanohina pomada). Lonček 12 Din. Po pošti dva lončeka edne ali po eden lonček obej „Elsa* pomad s pakivanjom i poštov 40 Din. Priporočamo peneze naprej poslati ar Prave žajfe lepote i zdravja: Fellerove „Elsa“ žajfe izvrstno so parfümirane i šparavne v uporabi, oplemenijo kožo i zdržavlejo dobrodelajoče sestavine potrebne za zdravje i lepoto! Mamo 6 vrst ,Elsa' žajf; Elsa liljasta žajfa Elsa žučakova žajfa Elsa glicerin žajfa Elsa boraksova žajfa Elsa katranova žajfa Elsa žajfa za briti. Zahtevajte Vseširom samo Fellerove žajfe z markov „Elsa“. Po pošti za probo 5 falatov „Elsa“ žajfe po izbiri obednim s pakivanjom i poštarinov 52 Din. po povzetji pride poštarina 10 Din več. Naročbe adresirajte na; EUGEN V. FELLER lekarnar, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska. Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Fokovcih r. z. z n. z., ki se vrši dne 31. augusta 1929. ob 9. vöri predpoldnevom s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Sprememba pravil. 2. Sklepanje o pristopi k Zadružni zvezi. 3. Slučajnosti. Če bi ob napovedanoj vöri ne bilo navzočih 1/3 zadružnikov, se vrši edno vöro kesnej drügi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število Zastopanih in navzočih zadružnikov oziroma deležev. Načelstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.