jJjueedoM 'AND notice... NO. 12 '^ITA8''3-4 0rk /v j?'- ,T „ »N IN ’SPIRIT K,/• 10032 i-ANGUAGS ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 17, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Tacsaka slabo naletel Predsednik japonske vlade Kaknei Tanaka, je po svoji poti po jugovzhodni Aziji povsod slabo naletel, najslabše vsekakor v Indoneziji. TOKIO, Jap. — Predsednik vlade Kakuei Tanaka je v začetku leta odšel na obisk v pet držav južne in jugovzhodne Azije. Na Filipinih je potekalo še vse v redu in Tanaka je obljubil predsedniku F. Marcosu obsežno gospodarsko pomoč in sodelovanje. Obiska v Maleziji in v Singapurju sta bila kratka in sorazmerno mirna. Slabo je naletel Tanaka v Bangkoku na Tajskem. Tajski študentje so organizirali proti Tanakinem obisku obsežne demonstracije. Vlada ni nastopila proti demonstrantom odločnejše, ker deli delno s študenti protijaponsko razpoloženje javnosti, delno, ker se sama ne čuti posebno trdno. Tanaka in Novi grobovi Jura (George) Brozovich V 67. letu starosti je umrl na svojem domu Jura (George) Brozovich, 16402 Huntmere Ave., vdovec po 1. 1968 umrli ženi Barbari, rojeni Gojak, oče Barbare Dudwarski, Ivana, Petra, Josepha, Johna, Ane Gorsic (Jugoslavija) in Branka, 13-krat stari oče, rojen v Freedom, Pa. V starosti dveh let so ga starši odnesli v stari kraj, od koder se je vrnil v Ameriko leta 1971. Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. William Hayes V 64. letu starosti je umrl v Euclid General bolnici William Hayes, 6505 Bonna Avenue, mož Pauline, rojene Koenig, oče Donne Osborne, stari oče Cheryl in Pamele, brat Freda, Hen-ryja v Wickliffu, Tillie Hill in pok. Augusta in Edwarda, rojen v New Jerseyu, od koder je ! prišel v sedanjo okolico leta je skušal študente pomiriti in 11915. Zaposlen je bil 32 let kot odbiti ost protijaponski gonji s voznik tovornjaka pri Dough- tem, da je pristal na razgovor erty Lumber Co. Leta 1969 je z njimi. S tem ni veliko opra- stopil v pokoj zaradi bolezni, vil, Tajci so ostali pri svojem Družina je preje živela v Wick- — Japoncev ne marajo, ker gledajo v njih gospodarske imperialiste in koloniste. Obisk Tanake v Djakarti v Indoneziji je bil prava polomija. Demonstrant j e se prevladali na cestah in japonski gost je moral s svojim spremstvom pod varstvom policije na varno. De-monstrantje so razbij ali, požigali in uničevali na druge načine japonske urade, zastopništva in ustanove ter zažgali japonsko zastavo na japonskem poslaništvu. Predsednik Suharto je moral poslati na pomoč vojaštvo, da je pomagalo policiji obnoviti red in mir. Pri tem je prišlo do streljanja in je bilo baje vsaj 7 oseh mrtvih. Nerazpoloženje po vsej južni in jugovzhodni Aziji proti Japoncem je v zadnjih letih rastlo v sorazmerju z rastjo japonske oholosti in brezobzirnosti liffu. Pogreb bo v soboto ob 11. iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., kjer bodo' tudi pogrebni obredi. Ford Mo udaril po vropa sprejela Nlxonovo povabilo Države Evropske gospodarske skupnosti so se odločile poslati svoje skupno zastopstvo na razgovore o krizi energije, ki jih je sklical predsednik ZDA za 11. februarja. BRUXELLES, Belg. — Na svojem sestanku tu so zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti sklenili poslati skupno zastopstvo na razgovore o reševanju krize energije, ki jih je sklical v Washington za 11. februar predsednik ZDA Nixon. V imenu Skupnosti bosta govorila nemški zunanji minister Walter Scheel, načelnik ministrskega sveta, in Francois Xavier Ortoli, Francoz, predsednik izvršne komisije EGS. V poročilu po sestanku je bilo rečeno, da bodo verjetno posamezne države zastopane tudi posebej po svojih lastnih predstavnikih. Le Francija se o tem še ni odločila, kot je pripomnil zunanji minister Michel Johert. Predsednik Nixon je prvotno povabil na razgovore le predstavnike glavnih porabnikov 0-Ija, pa nato raztegnil povabilo tudi na ostale članice Evropske gospodarske skupnosti, ko je bila izražena taka misel. V svojem odgovoru na pova- Nevarno cvetje v vazah LONDON, Vel. Brit. — Cvetje, ki ga obiskovalci prinašajo bolnikom, je po mnenju britanskih zdravnikov nevarno, ker so v njem povzročitelji okužb. Zato bi bilo treba cvetje prepove-dati zlasti v sobah pacientov po, operaciji. Pregledi kažejo, da se število I bakterij močno poveča uro potem, ko dobi cvetje v vazah svežo vodo, tri ure kasneje pa so mnoge bakterije že odporne proti antibiotikom. Dolar je v zadnjih nekaj mesecih porastel v taki meri, da je napram nekaterim valutam sedaj celo več vreden, kot je bil pred uradnim zmanjšanjem svoje vrednosti v lanskem februarju. Nekateri gospodarski opazovalci se boje, da bi to utegnilo postati škodljivo za ameriško mednarodno trgovinsko in plačilno bilanco, ki se je komaj povzpela do novega prebitka. ATLANTIC CITY, N.J. - apujsi krili po zadnji vojni Poskus rešiti krizo energije s pogajanji s predstavniki delavskih unij ni uspel. Vlada odločitve ne bo več I dolgo odlašala. LONDON, Vel. Brit. — Vlada Edwarda Heatha je skušala rešiti svoj spor z unijo premogar-jev potom pogajanj s predstavniki osrednje zveze delavskih u-nij. Ti so obljubili, da druge u-j nije ne bodo vzele prekomerno ! povišanje plač rudarjem v premogovnikih za povod zahtevam po povišanju plač za njihove člane. Nekaj časa je izglodalo, da bo vlada to sprejela, pa je v zadnjem trenutku začela dvomiti, če se na obljube unijskih vodnikov lahko res zanese. ; LONDON, Vel. Brit. — Ko je ----------------------—------ dolar ta teden raste! dalje na- Novi položaj je preobrnil vse pram večini evropskih valut in | na glavo in treba je iskati nove napram jenu, se sprašujejo, če j rešitve. V Nairobiju so lani princ bo to pripravilo ZDA, da nje- i povedovali, da je možno računa- govo rast zavro, ko postaja ta lahko že škodljiva lastnemu a-meriškemu gospodarstvu. Dve zmanjšanji vrednosti dolarja, leta 1971 in 1972, sta pospešili ameriški izvoz in zmanjšali ameriški uvoz, kar je privedlo lani do prvega prebitka v zunanji trgovini ZDA v zadnjih ti na novi ustaljeni mednarodni denarni sistem, ki bi naj bil možen vsaj v začetku leta 1975, sedaj jih je le malo, ki v kaj takega verjamejo. Svet, ki se je preje otepal dolarjev, se jih vsaj za enkrat zopet oklepa, četudi je jasno, da dolar ne bo več igral vloge, kot treh letih. Sedanji porast dolar-i j0 Je Prvlh ^5 let po drugi sve-ja napram skoraj vsem drugim j tovni vojni. ZDA niso vec privabi tam gospodarsko razvitih držav utegne ta razvoj zavreti. Nekateri pripomnjajo, da je z Clevelanda in okolice Hvaležnost še ni zamrla— Ronald Krusinski, 15 let stari fantič v Peninsuli, Ohio, je vesel in za $2,500 bogatejši, ker je pretekli teden odkril v snegu prevrnjen avto z Mrs. Ruth E. Harris s Shaker Heights v njem. Ponesrečenka, ki so jo povsod iskali, pa ne našli, je bila v svojem avtomobilu, od katerega so se videla iz snega le kolesa, 45 ur, uredno so prišli reševalci, ki jih je poklical mladi Ronald Krusinski. Mrs. Ruth E. Harris upa, da bo skoro lahko zapustila bolnišnico, njen mož pa je v njenem imenu prinesel mlademu njenemu rešitelju zadnji torek ček za $2,500! Ne pozabimo na davek— Davek na nepremičnine—Real Estate Tax — je treba plačati najkasnejše do 19. januarja, kdor seveda noče nato plačati še kazni! pravljene take odgovornosti in bremena prevzeti, ameriški ‘ide-( Odbor za leto 1974— alizem’ v tem pogledu je oma- Podružnica št. 25 SŽZ ima za ta skrb še prezgodnja, ker so se- gal> ZDA so' zacele boli gledati leto 1974 sledeči odbor. vo- daj vsi tečaji “prosti” in “drse” ali plavajo, kot so pač razmere na denarnem trgu. Dolar bo lab- vecHa lani in. predlanskim. na svojo lastno korist, ko so spo-;bia rev‘ PraznlK> predsea. znale, kam jih je “širokost“ pri- Mary Kolegar, podpredsed. Do- Unijski zastopniki so oh kon- bilo in njegovem sprejemu go- cu razgovorov, ki so trajali 5 vori Evropska gospodarska | skupnost o “svoji pripravljeno-! P o d p r e d sednik ZDA Geral udeležbe pri razgovorih, ki Ford je v torek ostro prijel na- na;j iščejo najboljšo rešitev e-sprotnike Nix ona, ki da so se združili v nekako zaroto, da bi z množično propagando končno naj nergijskih vprašanj”, pa opozarjajo pri tem na svoje vezi z A-rabci. Odgovor je torej zelo in pol, izjavili, a je odgovornost za neuspeh , strani vlade, ki da vztraja pri določilih boja proti inflaciji, ki jih je sama postavila, namesto da bi ugodila zahtevi premogarjev in končala energijsko krizo, ki je deželo prevladali nad njim, pa tudi nad previden) ko se EGS ne mara prisilila k tridnevnemu delovne- Kongresom in vso deželo. zameriti na nobeno stran, ker Med zarotnike je prištel raz-; od obeh mcčn0 zavisL ne skupine, predvsem AFL-CIO ] ______f>_____ in Amerikance za demokratične akcije. G. Ford je govoril tu na letnem zborovanju kakim 4,500 de-1 legatom Ameriške farmarske | zveze. Ko je dejal, da “večina mu tednu. Neuspeh razgovorov je dal proste roke uniji železniških ^ ^ * strojnikov in strojevodij, ki so Brcsnjev pojde ^ včeraj izvedli enodnevni popol_ prihodnji teden obiskat ni štrajk v podpori svoji zahtevi Castra na Kubo po višjih plačah. Vladni mini- MOSKVA, ZSSR. — V tukaj- ster za zaposlitev W. Whitelaw šnjih diplomatskih krogih so je sicer izjavil, da bo vlada pred- Enoten kitajski jezik PEKING, Kit. — Pekinški list Žen min ži bao trdi, da že 500 milijonov Kitajcev govori uradni kitajski jezik “han”. V seriji člankov o jezikovnih problemih te ogromne države se list zavzema za poenotenje jezika, zakaj razna narečja (sedem velikih in nešteto manjših) preprečujejo ljudem iz raznih provinc, da bi se sporazumevali in tako hitreje zbliževali. List se zato ogreva za uvajanje poenotenega jezika in prirejeno latinsko abecedo. List navaja primer, kako se v južnih krajih Kitajske vaščani dveh sosednjih vasi skoraj ne razumejo med seboj, ker govorijo dve zelo različni narečji. I ramenski prerok PARTLY CLOUDY Pretežno oblačno in milo. Najvišja temperatura okoli 45 F (7 C). i ■ i Ljubljanska televizijska postaja je v svojih prvih “Četrtkovih razgledih” v letošnjem letu obravnavala položaj slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu — v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Komentator oddaje Drago Košmrlj je na prvem mestu ugotovil, da živi vsak deseti Slovenec onstran meje matične dežele. Dopisnik RTV Ljubljane v Celovcu je govoril o stanju slovenske skupnosti na Koroškem in omenil šovinistične izpade nemških nacionalističnih sil proti pravicam koroških Slovencev. Povedal je. da se je položaj koroških Slovencev v zadnjem letu hudo poslabšal, v prvi vrsti zaradi negativnega zadržanja političnih strank. Kot pozitivno je omenil ustanovitev “Solidarnostnega komiteja”, ki povezuje poleg vseh slovenskih koroških organizacij tudi demokratične sile nemških so-deželanov Koroške, ki so naklonjeni rešitvi narodnostnih pravic koroških Slovencev. BSKriVs# aj? V novoletni izjavi za celovški radio je predsednik vlade SRS Slovenije Andrej Marinc posebej poudaril, kako sta Jugoslavija in Slovenija zmerom stremeli za skladen razvoj odnosov s sosednjimi deželami in kako je sodelovanje še posebno potrebno sedaj. S tem je neločljivo povezano vprašanje narodnostnih skupnosti, pri čemer pa so na žalost še vedno na delu ljudje, ki skušajo vnašati med narode duha nezaupanja in narodnostne nestrpnosti. Marinc je nato posebej omenil dogodke lanskega leta, ko so vnovič dvignile glave “razne šovinistične in neofašistčne” sile v gonji proti slovenski narodnostni skupnosti. Ugotovil je, da Avstrijo še vedno bremenijo neizpolnjene mednarodne obveznosti. Koroški deželni glavar je na svojem novoletnem sprejemu 8. januarja v Celovcu v govoru podal obračun svojega glavarjenja na Koroškem skozi zadnjih 9 let. Bil ie to nekak njegov poslovni govor, pri | odgovornih, mislečih Amerikan-1 včeraj izjavljali, da pojde L. I. log Trades Union Congressa še njihovem gospodarskem prodi-! cev ne bo dopustila, da bi uspe-j Brežnjev prihodnji teden, ver- dalje proučevala, vendar je jav-ranju v države tega predela A-j 11 zarotniki v svojih ciljih”, so jetno 24. januarja, na napoveda- nest prišla do zaključka, da se je zije. V Indoneziji je japonsko navzoči burno ploskali v podpo- ni, pa odloženi obisk k Fidelu E. Heath verjetno že odločil za poslaništvo japonske državljane ro temu. še močnejše je bilo Castru na Kubo. razpust parlamenta in za nove pred meseci opozorilo na to in ploskanje, ko je Ford dejal, dal To bo prvi obisk kakega sov- volitve, ki naj rešijo najtežav- jih pozvalo, naj spremene svoje ne verjame, da bi bili kaki ve- jetskega vodnika na Kubi od ok- nejšo krizo, v kateri se je Veli- ednose do domačinov. Sedaj to Ijavni vzroki za obtožbo in od-: tobra 1971, ko je bil tam Aleksij ka Britanija znašla po drugi sve- v Tokiu jasno vidijo tudi sami stranitev predsednika. Kosygin. tovni vojni. rttr"11 podielii' mi im s MVFtraiH nžm^ounih skup ko napovedujejo, da bo še letošnjo pomlad odstopil, čeprav bo njegova poslovna doba potekla šele prihodnje leto. V svojem govoru je posebej poudaril svoje prizadevanje za dobre sosedske odnose, za spravo in pomiritev med 0-bema narodoma v deželi. Pri tem, je trdil, ni šlo le za izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe, ampak tudi za izpolnitev moralnih obveznosti, ki so stare že nad 50 let. O-menil je poskus reševanja dvojezičnih napisov, ki da je propadel zaradi prevlade čustev. Poudaril je, da je bila to po njegovem prava pot, kajti nadaljni vzpon Koroške je možen le ob medsebojnem sodelovanju in mirnem sožitju obeh narodnosti. Zanimivo je, da je koroški nemški tisk Šimov govor komaj omenil, popolnoma pa je izpustil iz poročila to, da je deželni glavar govoril o manj-šinjskem vprašanju. Dopisnik RTV Ljubljane v Murski Soboti je v omen j e- ko ohranil svojo vrednost brez škode ameriški mednarodni trgovini, če pride v ZDA skoro do omejitve inflacije, s čimer bodo ustaljene tudi cene ameriških izdelkov, med tem ko bodo izdelki j drugih industrijskih držav rast-j li dalje zaradi, rastočih cen olja j in drugih strorin, ki jih mora ; jo uvažati. Dolar je veljal v torek v Pari- i zu preko 5 frankov, v Londonu 1 je bilo treba dati za funt $2.19, med tem ko je stal ta pred enim letom $2.50. V Zuerichu je do segel dolar 3.39 švicarskih frankov, v Frankfurtu 2.83 mark, v Bruxellesu 43.13 belgijskih frankov, na Dunaju 21.10 šilingov, v Milanu pa 641 lir. V Rimu so se med tem včeraj zbrali finančni ministri 20 najvažnejših industrijskih držav sveta, da se pomenijo o novem mednarodnem denarnem sistemu, o čemer so razpravljali lani v septembru v Nairobiju v Keniji pod čisto drugačnimi okoliščinami. Tedaj je bila napetost med ZDA in Evropsko gospodarsko skupnostjo, sedaj je med uvozniki in izvozniki — olja.. Zadnje vesti rothy Augustine, ta j.-blag. Christine Zivoder, 1068 E. 67 St., tel. 881-9816, zapis. Marica Te-lich, redit. Molly Deželan, nadzor. Antonia Muhevc, Jennie Indus- .peTneC; za mlad. dej. Vicky Fa- WASHINGTON, D.C. trijska produkcija v ZDA je letic Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 2. nih “Četrtkovih razgledih” ljubljanske RTV postaje opozoril na dejstvo, da ima šele mlajši slovenski rod v Porabju na madžarski strani meje možnost učenja slovenskega knjižnega jezika v šoli. Nerešena so med tem mnoga gospodarska in socialna vprašanja slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je RTV Ljubljana označil za boljši od onega na Koroškem, kot je slično storil predsednik vlade SRS A. Marinc, pa dodal, da uživa slovenska narodna manjšina v Italiji dosti manj pravic kot nemška na Južnem Tirolskem in francoska v dolini Aosta. Posebno velja to za beneške Slovence, kjer so oblasti prepovedale pouk slovenščine v dveh krajih celo po rednem šolskem pouku, četudi so ga prebivalci sami zahtevali. V Italiji imajo Slovenci največ pravic v Trstu, nekaj manj v Gorici, v Beneški Sloveniji pa skoro nobenih. tekom decembra padla 0.5% v glavnem zaradi pomanjkanja, oziroma varčevanja x WASHINGTON, D.C. — Na poziv posebnega javnega tožilca Leona Jaworskega bo FBI preiskala, kako je prišlo do izbrisa dela posnetka razgovora v Beli hiši od 20. junija 1972. NEW YORK, N.Y. — Na vprašanje L. Harrisa, ali odobravajo delo predsednika Nixons ali ne, jih je le 39% odgovorilo pritrdilno, 68% pa negativno; v razmerju 47:12 so povprašani izjavili, da predsednik Nixon ne uživa dovolj popoldne. God sv. Antona— Danes je praznik sv. Antona, ki ga upodabljajo s prašičkom. Vsem Tonetom in Tončkam, ki danes godu jej o, iskrena voščila! Čas pogreba— Pogreb preteklo soboto v Kaliforniji umrle bivše Cleveiand-čanke Alice Kokal bo v jutri ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Rajnka je bila tudi članica Podružnice št. 18 SŽZ, društva Woodmens zaupanja, da bi mogel deželo j Cirde gt n0 in društva Macca_ uspešno voditi, zato “naj od-jkees ^ 293 stopi za dobro dežele”. V no- vembru so se povprašani v7 razmerju 45:44 izjavili proti Nixonovemu odstopu. RIM, It. — Italijanska policija je prijela včeraj tri moške, ki so obtoženi, da so ugrabili mladega J. Paula Gettyja preteklo poletje in ga držali v --------O--- cene eija groze gospodarstvu sveta LONDON, Vel. Brit. — Glavna denarna strokovnjaka sta napovedala resne težave vsemu svetovnemu gospodarstvu zaradi izredno porastlih cen olja. ujetništvu pet mesecev, dok-: Plačilne bilance večine indu-ler niso dobili zanj zahtevane strijskih držav bodo zašle v te-odkupnine. Policija naj bi žave. Letošnje leto bo po njuni bila rešila tudi del odkupnine, sodbi v pogiedu zunanjih plačil-ki je znašala skupno 2.7 mili- njb biianc izven vsakega reda in jonov dolarjev. Ugrabitelji ravnotežja. naj bi bili pripadniki celin-1 p)r jp Johannes Whitteveen, ske Mafie , ki deluje v Kalah- direktcr International Moneta-rjh |n j® koniai kai b°ljsa or* ry Found, je tu na svetovni konferenci bankirjev dejal: “Povezava visokih cen za olje s pomanjkanjem oskrbe bosta pri- siciljske, ki je sicer po svetu bolj znana. TEL AVIV, Izr. — Državni taj- nik je pozno sinoči spet prile- tisnila na monetami sistem da_ tel sem na razgovor z vodniki Izraela o sporazumu med njim in Egiptom o umiku obeh obo- leč čez meje, ki smo jih poznali v času po drugi svetovni vojni!” v , v. „ Gordon Richardson, guverner roženih sil na področju Sue- t-, , . „ , , . ', , / ... , Bank ot England, je priznal, da za. Do 99% težav naj bi bilo . . ’/v., , .. v .v , . . , le blla zunanja plačilna bilanca rasemh m pričakujejo, da bo .. v velike Britanije ze preje v te-Kissmger danes pomagal re- v J . šiti še preostali del. Iz Jeruza- ^ Sedf^e mozno Plibak°-lema bo ponovno letel v Egipt, Va^ le P^ ^anje položaja, da doseže Sadatov pristanek , Drzavf kl lzvaza3° na končno besedilo dogovora, ske m druSe’ ,bodo posedmorile nato pa bo obiskal še Jorda- sv°je Presežke v zunanji plačil-nijo in Sirijo, predno se bo n* bj‘ancb Je razlagal G. Ri-predvidoma v nedeljo vrnil v chardson novi položaj in dodal, Washington. i da ze Dd lanskega presežka ver- WASHINGTON, D.C. — Tiskov- ietno kakih 10 bilijonov niso poni tajnik G. Warren je včeraj rabile. Letos ta številka lahko v imenu Bele hiše izjavil, da Poraste na 60 do 70 bilijonov do-predsednik Nixon ni osebno larj^v. Ta denar bo iskal nalož-zbrisal dela posnetka svojega bo v ZDA, Britaniji in drugod razgovora s Haldemanom 29. v Bvropi, kjer na tak dotok ni-unija 19.72. I 30 vajeni- Ameriška 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and Intematlcsial Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wees; of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fA Združene države: $18.00 na lato; $3.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« *a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova kdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION VATES: dnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5,50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 m«T :i; $6.00 for 3 montiis Friday edition $6.00 ■ t one year. zoper novo anglo-ameriško upravo, ki ni bila voljna priznati jugoslovanskega komunističnega sistema na Tržaškem in Goriškem, ko so te kraje maja 1945 zasedali zavezniki. (B. C. Novak: Slovenska manjšina v Italiji, Zbornik 1971“72-) Taka opozicija Anglo-Amerikancem od strani SIAU je povzročila Slovencem ogromno škodo, Italijanom pa koristila. Zavezniki so v današnji tržaški in gonški pokrajini vpeljali slovensko šolstvo, izdajali dnevnik “Glas zaveznikov”, dali slovenski radijsko postajo in uporabljali slovenščino v uradih. Doseči bi se dalo za Slovence še mnogo drugega, toda fratelanca (pod vodstvom slov. partije) je proglasila popoln bojkot vsega, kar so vpeljali zavezniki, Slovence pa, ki so za narodno dobro z zavezniki sodelovali, je proglasila za narodne izdajalce. Tako in nič drugače! Kako krivična in kako poceni je bila psovka: narodni izdajalec! In je še danes pri komunistih v domovini. ^ ^ SECOND CLASS POSTAGE PA1,?' No. AT CLEVELAND, OHIO __ 12 Thursday, Jan. 17, 1974 Fratelanca I BESEDA IZ NARODA Trnjeva pot Slovenskega sirotššča -Zavoda Sv* družine v iorioi Pred dobrim mesecem so se v Števerjanu na Primorskem sestali demokratični zastopniki zamejskih Slovencev s Koroške, Primorske in iz Trsta z okolico. Namen zborovanja je bil navezati uradne stike med seboj, uskladiti svojo skupno borbo za pravice slovenskih ljudi za mejami matične Slovenije in skleniti ter potrditi enako taktično ravnanje v tej borbi za obstanek slovenskih manjšin. V končni resoluciji so izjavili, da “bodo lahko narodnostna vpra-jcin iz Zavoda gv. družine v Go šanja reševali le preko lastnih predstavnikov in ne v okvi-|rici ru neslovenskih strank”. V ta namen je potrebna enotnost; vseh slovenskih sil. Morda se bomo k temu predmetu kdaj kasneje še povrnili. Sedaj velja debelo podčrtati, da pomeni zgornji sklep odločno obsodbo in enoten nastop zoper takozvano frate- CLEVELAND, O. — Liga Katoliških Slovenskih Amerikan-cev, 6116 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, objavlja seznam 12. nabirke za Zavod Sv. družine v Gorici. Naj prej e pa naj navedemo pismo, katerega • nam je poslala č. is. Ahacija Ka- ke le par sob na razpolago. Po petih letih so odšle vse begunske družine. Tedaj je zavod zopet začel z rednim delovanjem. O tedaj je imel mir, le hiša je postajala nesodobna. Hiša in posestvo sta bila še vedno last društva “Slovensko sirotišče”. Naše redovno pred-stojništvo v Trstu se je pokazalo pripravljeno, da poslopje preuredi ali pa sezida novo. Toda redovna pravila nam niso dovoljevala, da bi zidali na tujem zemljišču. Na občnem zboru slovenskega sirotišča dne 11. oktobra 1961 se je razpravljalo o prenosu lastnine na kongregacijo šolskih sester — Provincijalno hišo v Trstu. Na občnem zboru 20. decembra 1965 je bilo po temeljiti debati sklenjeno, da se premoženje slovenskega sirotišča razen malih izjem prenese z darilno pogodbo na kongregacijo šolskih sester. Že takrat smo začeli misliti na v , • gradbeni načrt, ker se starega Novem letu 1930 so -ace L Pri ; poslopja ni splačalo popravljati, bajati v zavo sum ji ve 1,| izdelava načrta je bila poverje-Sirotišča kot javni o ro e nL na priiZnanemu arhitektu Vilje-zavodi spadajo po za onu o j Riavisu, ki je načrt res iz-17. julija 1890 - pod posebno j Deželna vlada ie odobrila nadzorstvo države. Ker je bil Spoštovani g. Žakelj! Predvsem se Vam iskreno zahvaljujem za pismo in za vso dobro in plemenito voljo, da bi nam kar največ pomagali v na- lanco. Beseda je italijanskega izvora, izpeljana iz izraza “frateho”, po naše ‘Trati’, označuje pobratenje ^ne brat-, Vam Vsem0!g0lčni tisočero povr- ge narodnosti in jezika z Italijani v skupnih organizacijah ; lieRada bi Vam bila adgOVorila in ustanovah Tako bratenje pride zlasti v poštev pri poli- : z obratno št0; pa res ni bilo tičnih strankah in formacijah, lahko pa tudi na drugih pod- ročjih javnega 'življenja. V istem smislu kot na Tržaškem , zavo kater0 lahko m Primorskem se vsebina besede fratelanca lahko uporab-; Jti_r.+Q Ija tudi na Koroškem, kadar se tam Slovenci bratijo z Nemci v isti politični stranki. Tako bratenje ni od včeraj. Zavzema se zanj v prvi vrsti komunizem in fratelanco povsod ne samo zagovarja, ampak naravnost podpira ali (v gotovih okoliščinah) kar predpisuje. To je po marksistični teoriji popolnohia dosledno in logično, zakaj komunizem v svojem popolnem razvoju in oblasti narodnost zametuje, češ da je buržujskega šib finančnih zadregah. Naj da ie »stalo za otro- Sredstva za vzdrževanje nam dohajajo iz mesečnin, ki jih plačujejo otroci, od gospodinjstva in raznih dobrotnikov. Zadnja leta je nekaj prispevala tudi dežela Trst-Furlani j a-Julijska krajina. Ker je v novem zavodu znatno več stroškov n.pr. za centralno kurjavo, za razsvetljavo in za vzdrževanje sploh, mesečnih prispevkov otrok pa ne moremo višati, ker naši ljudje niso premožni, zato bomo nekaj časa še vedno rabili pomoč plemenitih dobrotnikov. In zato smo Vam vse zelo hvaležne za vaše blagohotno p r i z a d evanje, da nam pomagate. Vsemogočni naj Vam povrne stotisočkrat! Mislim, da sem Vam na kratko, vendar dokaj izčrpno napisala, kar ste želeli vedeti. O u-stroju naše kongregacije sem Vam poročala v zadnjem pismu. Upam, da ste ga prejeli. Končno voščim Vam, družini in vsem dobrotnikom prav blagoslovljeno novo leto 1974 in 0_ bilje tistega miru in sreče, ki so je deležni ljudje blage volje. Mrega angela ¥aruha imam PATERSON, N.J. — “Živemu se vse pripeti,” pravimo, pa se rado enim več, drugim manj. Naravno' je, da kdor dolgo živi, več doživi. Meni je Bog dal, da že kar lepo število let hodim po zemlji; nič nenavadnega, če sem doživel marsikaj, česar vsak ni. Kar me čudi, je dejstvo, da se mi dogajajo stvari, ki se le redko komu. Ne dolgo temu ste lahko brali, kako so slovenski komunisti dosegli, da so mi predstojniki prepovedali še kaj pisati proti jugoslovanskemu režimu. Cast, ki le redko koga doleti. Pravim da je to čast, kajti s to prepovedjo so komunisti priznali, da jih je moje pisanje zadevalo potegnil domov. Bilo je malo pred deveto, ko sem s kovčkom v roki korakal po ulici, ki je ob delavnikih močno prometna, to nedeljo je bila pa čisto prazna, ko me je nenadoma nekdo od zadaj iz obema rokama zagrabil za vrat, spodnesel in potisnil na tla. Takoj sem se zavedel, za kaj gre. Trdno sem držal kovček v levi roki, da mi ga ne bi iztrgal, z desno pa udarjal nazaj, kar sem le mogel, in z nogama brcal, hkrati pa klical “Help, help!” Dobro minuto sva se tako lasala in premetavala. Samemu sebi se čudim, kje sem jemal moč, da sem njegove udarce odbijal, pa samo' z eno roko. Kar nenadoma pa me je napadalec izpustil in, ko sem se usedel, sem videl štiri, ki so bežali, dočim je na sosednjem križišču nekdo vpil: “Police, police!” Pobral sem se, potipal, kje je kakšna rana ali me kaj boli, pa Boga zahvalil, ker nisem nič tega našel. Tudi denar je bil še ves v žepu. Tisti, ki je na vogalu vpil, je poklical policijo, ki je bila res kmalu na mestu. Od njega sem zvedel, da me ni napadel samo eden, marveč dva in da sta druga dva stala malo stran, zato se ni upal priti me branit, le kričal je. Jaz nikogar nisem videl v o-braz, od nj ega sem zvedel, da so vsi štirje bili zamorci. Imel sem vtis, da jih je njegovo vpitje prestrašilo, da so zbežali, in se možu seveda zathvalil za rešitev. Ko me je pa policija pripeljala domov in sem hotel vežna vrata odkleniti, sem zapazil, da nimam ključev in da je hlačni žep, v katerem sem jih nosil — desni zadaj — obrnjen na ven. Nemogoče, da bi bili ključi sami padli iz njega, nekdo jih je potegnil in žep obrnil. Uvidel sem, da je napadalcema šlo le za denar, zato se za kovček nista zanimala. Ko sem se lasal s tistim, ki me je podrl na tla, nisem čutil, kako je drugi tipal po mojih žepih. Ko je začutil "ključe, je mislil, da je denarnica, in ko je u-snjeni mošnjiček izvlekel, sta me oba pustila in vsi štirje so jo živo, bilo je torej stvarno in dokazano. Ker mojih trditev niso j p0piRajj) Doma so me bratje pošteno o-šteli, zakaj hodim zvečer po samotnih ulicah, ko vendar vsak čas lahko pokličem in pride kdo po mene. Ko sem prestani strah malo poplaknil, sem stopil v zavodsko kapelo in se Bogu res od srca zahvalil za vidno pomoč. Spomnil sem se, da je mnogo mojih prijateljev voščilom za praznike in novo leto dodalo, da mogli spodbiti, so mi nadaljnje pisanje kratkomalo prepovedali. Med poštenjaki je navada, da, če se dva v kaki stvari ne strinjata, razložita vsak svoje stališče, ga podpreta z dokazi, nasprotnikove trditve pa skušata pobiti s protidokazi. Včasih se pa zgodi, da tisti, ki nima prav, videč nasprotnikovo premoč, ker mu z debato ne more do živega, ga kratkomalo lopne po glavi. Tako so komunisti naredili z menoj. S tem so pa nehote priznali, da mojih trditev niso zmožni ovreči. Res ne vem, če je še med nami kdo, ki so mu prepovedali pisati proti komunističnemu režimu v Jugoslaviji. Da so meni, si štejem v veliko čast in priznanje. Na nedeljo sv. Treh kraljev se mi je pa pripetilo nekaj, kar se je na žalost že marsikateremu rojaku, le da se je meni z manj žalostnim koncem: sredi Pater-sona so me napadli zamorci in me pobili na tla, kjer smo se na vso moč lasali, pa sem le odnesel kožo celo in ves denar. Bila je prva nedelja v mesecu in sem imel sv. mašo v kapeli brezjanske Marije Pomagaj v Washingtonu. Vedno sem te sv. maše vesel in rad zahajam med washingtonske rojake, ker. res lepo sodelujejo pri najsv. daritvi, pa še kaj se pomenimo potem. To nedeljo sem se bal, da bo manj udeležencev, ker je bila sprememba ure, pa jih je bilo razveseljivo veliko. V pridigi sem obžaloval, da je po skoraj 2000 letih, odkar se je Kristus razodel ljudem, še vse premalo krščanske miselnosti in življenja med nami. Joj, kako bridko sem na sebi občutil resničnost teh besed, ko sem se vrnil v Paterson! Ker ob nedeljah tukaj krajevni avtobusi ne vozijo, sem hotel vzeti taksi, da bi me iz sredine mesta molijo za mene. Zelo sem vsem hvaležen. Otipljivo sem občutil uspeh njih molitve. Ko me je danes pokhcal g. župnik Praznik, vabeč me, naj še kaj pridem k Sv. Vidu, in sem mu to zgodbo povedal, je vzkliknil: “Dobrega angela va- ruha imate!” Res jel Bog bodi zahvaljen za njega! Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Pogrešana rojaka CLEVELAND, O. — Izginila je sled za sledečima slovenskima rojakoma. 1. ANTON MIHELIČ, doma iz Grčaric, občina Ribnica na Dolenjskem. Njegovo z adnje stanovanje je bilo “The Salvation Army, 1710 Prospect Ave., Cleveland”. Po prijavi prošnje za Social Security je cd maja 1973 omenjeni pogrešan. 2. JOŽEF KRALJ, rojen 6. marca 1937 v Celju. Po poklicu je bil avtoklepar. Emigriral je v Kanado. Njegov zadnji znani naslov je bil “Nikola 947 Vancouver, British Columbia, Canada”. Nazadnje se je oglasil svojim domačim 21. aprila 1959. Mnenja so, da se je iz Kanade preselil v San Francisco, Calif., Če ima kdo v Ameriki ali v Kanadi kake vesti o navedenih rojakih, lepo prosim, da jih sporeči na naslov: John Skra- bec, 6416 Carl Ave., Cleveland, Ohio 44103. Telefon: 416-361-0280. J. S. Josip Jurčič: HČI MESTNEGA SODNIKA “Jaz ne morem soditi. Hiša je bila zaprta in nikogar nisem čutil. Pa upam, da se bo vse jutri izvedelo. Vsekako pa se oglasim k Auerspergu in on naj svoje ljudi tolikanj v strah vzame, da ne bodo meščanov tako čudno nadlegovali ko nocoj,” odgovori sodnik. “Jaz pa trdim, da ta mož nima nič druzega pri tem, kakor da je svoje ljudi za spremlje-Vavce in varhe posodil malopridnežu, tistemu Lahu Cirija-niju.” Rdečica je sodnika oblila. Nekaj časa je tiho zrl v tla, potem pa vprašal: “Ali se ne motiš? Ali si ga videl?” “Tukaj imaš pričo,” — dejal je Simon in kazal svojo rano na komolcu. — “Za zdaj mi je ušel, pa bova že še vkup prišla. Pa lehko noč, moram si to reč obvezati.” Rekši vstane Simon. “Stoj še malo!” — pravi sodnik. — “Kaj meniš, da moja hči v tej reči kaj več ve, kakor je za njo in za moje poštenje prav.” “Menim, da ne. Pa to boš ti ttajlaglje sam spregledal. Tudi sem preverjen, da ljudje reči ne bodo izvedeli, kakor je. Vse misli, da so te hoteli okrasti ali kaj tacega.” Potem sta se moža ločila. Simon Grniščak je šel proti domu in se je sam pri sebi rotil, resnobnemu obnašanju, ki je “Za tatove so nas imeli, kakor se mi zdi. Tudi menim, da ne ve, razen deklice, živa duša v mestu, po kakem poti sem pravzaprav hodil.” “2e dobro! Dasiravno nisem hotel prezgodaj v osir drezati, pride mi vendar dobro, kakor je prišlo. Lep izgovor imam zdaj in lehko mi bode, mestu malo na rep stopiti.” Strežaj pride v sobo in naznani, da se je mestni sodnik Sumerek oglasil proseč, da bi smel s poglavarjem govoriti. “Pripelji ga gori!” Ko služabnik odide, pravi Turjačan svojemu tovarišu: “Glejte, kakor nalašč in ravno v pravem trenotku mi pride.” “Veste kaj, midva imava oba opravek s tem sodnikom, vendar moj je jako različen od Vašega. Zato mislim, da bode bolje, če jaz odstopim in se vidva v tej reči sama pomenita,” reče Cirijani. “Kakor Vas je volja. Lehko se tu v stransko sobo odmaknete in slišali boste, kaj in kako mi bo človek tožil Vaše in moje grehe.” Ko je bil potem deželni poglavar sam, usedel se je zopet na stol, popil polno kupo vina in jezno čelo nagrbančil. Nekaj hipov in sodnik je stopil v sobo. Bil je v svoji dolgi sodniški obleki, katera je jako prištevala P. Tomaž Planinšek, j redovna pravila praktično niso Žrtev nacističnih in komuni-' več vezala, se je vestno ravnal stičnih zaporov, umrl : po njih: še naprej je vstajal ob Dne 14. decembra lanskega treh zjutraj in odhajal k jutra- Mnogim je zavod pomagal uve-leta je umrl starosta duhovni- njicam. Bil je in ostal do kon-Rjaviti pravice do invalidskega Za slepce v Mariboru Zveza slepih v mariborski organizaciji šteje 288 članov. Vodstvo je petdesetim že poskrbelo zaposlitev. Ostale na to še pripravlja, jih izobražuje in ustvarja možnosti za kulturno in športno dejavnost. Posebne težave zaradi financ imajo s socialno ogroženimi. da bo prišel še za-nj čas mašče^ vanja, Sumerek pak je še dolgo sedel pri luči. IV. “No, kako srečo ste imeli si-noči? Ali ste jo videli svojo golobico in kako ste ji na srce govorili?” Tako je vprašal Auerspergove drugo jutro, pri zajutrku sedeč, svojega prijatelja in gosta, je ravno v sobo stopil. “Slabo srečo sem imel,” — odgovori oni, ter se usede njemu Nasproti. — “Za Boga in svetega I'darka, to je prva ženska, pri kateri mi vedno spodletuje. Ce ^i kakov starec navskriž ne Pride, že me čaka druga nesreča. Mi da naravnost povem, ravno i-0; da se mi vse upira, spodbuja me, da ne odjenjam, dok-■ler ne dosežem svojega name-Ua.” “Kaj pa je bilo sinoči? Ali ftiste govorili ž njo?” “Da, komaj sem jo bil do ok-115 sklical, zaslišim hrup konci Vta, kjer sem bil svoje sprem-hovavce pustil. Nekaj teh mest-Mh mačkov nas je bilo zasledilo in povem Vam, da je bila |eo bolj resna, kakor sem si mis-,d> da bi utegnila biti. Zares, |az nisem verjel, da bi imeli ti Judje toliko srca, da bi se nas °tili. Pet pravih mož sem imel, Pa sem se moral vendar odtegniti.” “Kdo je bil z Vami?” Da, tukaj pa ne vem, kako 1 Vam odgovoril. Bojim se vas, pričalo, da si je mož dobro v svesti svojega častitljivega poklica in poštenega značaja. Bodisi da je Auersperg zdajci domislil se, kako nevarnega in modrega nasprotnika svoje in svoje hiše prevzetnosti ima pred seboj, ali pa ga je vodilo neko naravno čutilo, katero nehote spoštovanje do mogočnejšega duha zbuja, naj bo to ali ono, — vstal je veliko bolj prijazno, kakor si je morda domišljal, in šel do srede sobe sodniku naproti. Na vprašanje, kaj bi tu želel, pravi sodnik: “Najnaprvc, milostljivi gospod, naj povem, da sem tukaj kakor pooblastenec, ki ne prosi in ne govori za-se, ampak za naše staro in čestito mesto.” “To si lehko mislim; nadalje! Povedite, kaj prosi mesto od mene? Sicer je imelo navado od Auerspergov tirjati in tožiti je okoli vladarja.” Sumerek je pač čutil, kam to pika. Ker je v prejšnji pravdi z Auerspergi sosebno on delal za mesto, bodlo ga je nekoliko, da bi tudi tako naravnost dal, kakor je dobil, pa premislil si je in dejal samo: “Gospod poglavar! mi meščanje za pravico vselej najprej prosimo, zato tudi danes. Mislimo pa po svoji naravni pameti, da pravico tudi tirjati ima vsak dovoljenje od Boga, ki je enako pravičen za vse.” Deželni poglavar se nato glasno zasmeje. “Kakor šele zdaj vidim, je Pet Vaših mož sem bil vzel ljubljansko mestno ljudstvo iz s seboj. Vprašati Vas sinoči že Vas enega meniha skazilo, za- kjSena mogel in mislil sem si, da gotovo tega ne odrekli, sebno ker Vas poznam, da po Uji navadni dobroti vsakemu ostenj aku radi pomorete.” To ni nič, saj ste menda vse PDgnali nazaj.” Želel bi, da bi Vam mogel Dtrditi, ali škoda, da ni tako. -soanov se je bilo toliko ste-e,°’ smo bili v zadregi in ^eu^izmed Vaših, ne vem, kako stU Pravite, ostal je na me-'i’ bojim se, da mrtev!” kaj če se zelo ne motim, ste mi prišli pridigo delat. Pa da boste videli, da je bil moj učenik sv. vere ravno tako moder, če ne bolj, ko Vaš, naj Vam povem, da nimamo vsi ljudje enacih misli o pravici. Zdi se mi, da je Bog s sam ene ljudi više postavil kot ene, da je v četrti zapovedi pokorščino zapovedal (katere bomo Ljubljančane šele naučili), da ni nikjer dovolil, da bi se nizko ljudstvo povzdigovalo in še marsikaj, kar Vam • 0d jeze je potem Jurij s Tur- j bom Potlej povedal, kedar bo-g, ^ zardel, svojo visoko po- s^e dobro premislili. Zdaj pa ^avo s stola sklonil in molče povedite, kaj bi vendar radi?” dolfČil dvakrat P« sobi gori in (Dalje prihodnjič) ja ^te_v! — Eden mojih ljudi? šča' glavar bi dal me- hlan0ln’ tem ooojarjem, svoje 2av Ce Pobijati? — Povedite mi, ^aJ sc 2ačeli?» so Vas prijeli; ali ste Vi Žensko srce Iz časopisnega poročila o presaditvi srca: “Nameščenec pariške podzemne železnice Alan Riffaudot je doslej edini moški, ki živi z ženskim srcem.” kov mariborske škofije p. To- ca mož reda in molitve. Evan-maž Planinšek. Dočakal je 86 geljsko pristnost in srčno dobro-let. Rajnki se je rodil 1. aprila to je začutil vsak, ki se je kdaj 1887 v župniji Sv. Lovrenc na srečal z njim. Zato ni čudno, da Dravskem polju. V družini je se je toliko vernikov z zaupa-bilo sedem otrok. Starši so jim njem zateklo k njegovi spoved-vcepili živo vero. Kar dva bra-! niči. ta, Jurij in Franc — s poznejšim! P. Tomaž se je tiho poslovil redovniškim imenom Tomaž — od tega sveta in odšel k svoje-sta poklic. Oba sta stopila k stom v Brestanici. zavarovanja. Ljubljana dobi “študentski dnevnik” Ljubljanski študentje se pripravljajo na izdajanje svojega lista “študentski dnevnik”. Med študijskim letom bo vse- *____ ________________^ ovujc- stransko obveščal o dogajanju odločila za duhovniški mu Stvarniku, nebeškemu Oče-' na univerzi, o delovanju študen-trapi- ‘ tu, po večno plačilo. Zaspal je! tov v njihovih organizacijah in mirno, tako kot se je priprav-! skupinah, o akademijah, poseb-Rajnki p. Tomaž je bil posve- Ijal vse svoje življenje na sreča-’ nih predavanjih in prireditvah čen v mašnika 1. 1911. Vse do nje z Gospodom. Prav tako, ka-• ter o kulturnem in družbeno-druge svetovne vojne je teklo kor je govoril in učil druge:političnem življenju, njegovo življenje, kakor je do- “Predragi v Gospodu, smrt je' ločal strogi red menihov-trapi- pot v lepše življenje. Smrt krist-stov: molitev, ročno delo, molk, jana je srečanje s Kristusom in zgodnje vstajanje in veliko du-* Marijo.” hovne sreče in veselja. L. 19411 (“Družina1’, 13. jan. 74) oa osnovi uspešnih pogovorov s pa 'j e nemški okupator samostan j ---- francoskim Renaultom in ro- ukinil in ga spremenil v tabori- i Več papirja iz Krškega j munsko avtomobilsko proizvod-šče za slovenske duhovnike. P.1 V tovarni papirja postavljajo njo že načrtujejo za prihodnje Tomaž je bil odtod kasneje iz- nov stroj za časopisni papir. Rto povečane proizvodnje, gnan v Bosno. Konec vojne se je | Zmogljivost 50,000 ton papirja 1 Dnevno bo prišlo s proizvod-z drugimi sobrati-redovniki vr-. bo zadoščala za domačo porabo nib trakov 100 avtomobilov, kar nil v Brestanico, toda ne za dol- nadaljnjih desetih let. Časopis- pomeni 25,000 avtomobilov na go. Že po dveh letih je bil nam- na podjetja pomagajo tovarni leto. Poleg tega proizvajajo reč trapistovski samostan v Bre-; pri novi, investiciji z brezobrest- 50,000 prikolic, ki gredo največ stanici po novi oblasti v Slove-1 nim posojilom. v izvoz, ni ji podržavljen in trapisti so se razkropili, kakor je kdo vedel in znal. P. Tomaž je šel za dve leti kaplanovat na Hajdino pri Ptuju. Nato pa so ga spet doletele “vezi zaradi Kristusa”, za štiri Povečanje produkcije v Novem mestu V tovarni avtomobilov IMV Novo mesto nad povprečjem! Novomeška občina je bila “Borštnikov prstan” Danilovi Ob sklepu deset dnevnega Pred desetimi leti v republi-“Borštnikovega srečanja” v Ma- škem merilu nepomembna. O-riboru (slovenskega gledališke- sebni dohodek je bil za tretjino leta je namreč spet moral v je- ga festivala) je predsednik od- i manjši od povprečnega, čo. Leta 195,3 je prišel za kapla- bora Bratko Kreft podelil na-! D° zadnjih uradnih podatkih na v Križevce pri Ljutomeru, grade. “Borštnikov prstan”, ki je Je letos narodni dohodek na kjer je pastiroval nato polnih največje priznanje za kulturno prebivalca v novomeški občini 20 let. Vsa ta leta se je mlade- in gledališko delo, je prejela presegel republiško povprečje niško poganjal za svojo čredo. Mira Danilova, dolgoletna prva-!za 5.7%. Tretjina prebivalcev je Znan je bil po svoji skromnosti kinja ljubljanske Drame. Pode- redno zaposlena, od teh polovica in stalnem vedrem rasjpolože- Ijene so bile tudi denarne na-žensk, nju. Tudi v času, ko ga stroga grade in priznanja. S— AMERIŠKA DOMOVINA i&naagiHBiBBgira?- Ep fHH MM SH31 jj bi morala biti y vsaki slovenski hiši -.a ■at*** M! ta i HaSifeauS S3S KS J tžKSS iSS® j Napredek v Podčetrtku Začeli so graditi akumulacijsko jezero Vonarje. Strokovnjaki so uspešno, opravili vse lokacijske in vodnogospodarske priprave. Jezero bo poleg gospodarskih pridobitev veliko koristilo turističnemu razvoju kraja in atomskih toplic. Nova tovarna v Trebnjem Tovarna “Novoles” iz Straže je do sedaj uredila in modernizirala celo vrsto svojih obratov, kjer izdeluje najrazličnejše proizvode iz lesa. Ima svojo električno centralo. Veliko svojih izdelkov izvaža v zahodne drža-e. V Trebnjem gradi novo tovarno acryla (pleksi stekla), ki je vsestransko uporaben. V njej bo zaposlenih 80 delavcev in bo začela obratovati prihodnjo pomlad. Cesto asfaltirajo Cesto od Slovenske Bistrice do Šmartnega na Pohorju postopno asfaltirajo. Lani so asfaltno stezo položili skozi nase- lje Šmartno in na odseku od Bistrice do Devine. Ostali odseki bodo prišli na vrsto letos. Muzej planšarstva Lani so v Stari Fužini v Bohinju na pobudo krajevne skupnosti in kmetijske zadruge Srednja vas preuredili stavbo stare sirarne v muzej planšarstva in sirarstva v Bohinju. Možnost zaslužka Tovarna “Iskra” Kranj ima v Št. Jerneju svojo tovarno elektronike. Trenutno zaposluje 915 delavcev. Mnogim delavcem daje možnost zaslužka tudi na dom. Trenutno jim zelo “uspevajo” elektronski svetlobni regulatorji. Poleg vrste drugih e-lektronskih aparatov se pripravljajo na izdelovanje elektronskih orgel. Vinska klet premajhna Znana vipavska vinska klet, zgrajena pred nekaj leti, postaja premajhna za pridelek Kmetijskega kombinata in kooperantov. Njeno zmogljivost bodo povečali od sedanjih 660 vagonov na 960. Klet bo grajena po montažnem sistemu pod zemljo. Nova planinska koča v Trenti Ob izviru Soče je Jeseniško planinsko društvo odprlo novo kočo. Postavljena je na istem mestu, kjer je bila prejšnja lesena in so jo zaradi neurejenih sanitarij zaprli. Društveno 'delo povezuje tudi ostale planince. V zadnjem času si turistične agencije same grade svoje postojanke. Planinci sami nimajo dovolj sredstev, pomoč občin pa je pri njihovem delu največkrat le simbolična. Lanski naval v planinah je bil rekorden, saj jih je obiskalo preko milijon planincev. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji V/XEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Pavlovčič. MALI OGLASI EUCLID Beverly Hills, NOVA na pol ranč hiša naprodaj z rekreacijsko sobo, klet, THERMOPANE okna. Fino delana. EUCLID bungalow s štirimi spalnicami, rekreacijska soba, 2V2 garaža. V prvovrstnem stanju, v Sv. Viljema okolici. EUCLID zidana hiša za dve družini, tri spalnice spodaj, dve spalnice zgoraj, rekreacijska soba, dvojna garaža. V lepi okolici. EUCLID Russell razvoj, blizu E. 256 St. Ranči, splits in Colonials, z aluminij am obite ali zidane. Samo še nekaj imamo. UPSON REALTY odprto od S. do 9. ure 499 E. 260 St. 731-1070 _________________________(13) For rent 5 rooms up, newly decorated, children, near schools and store, unfurnished, with garage. Call 486-3354 —(16) Dvojica želi v najem dobiti tri ali štiri sobe v St. Clairski naselbini. Kličite 481-9980 SVOJEVRSTNO ROGOVJE — Na sliki je oven redke vrste, ki so ga nedavno kazali na razstavi-v Londonu na Angleškem. PRIJAVA NEDRŽAVUANGV Direktor urada za vseljevanje in naturalizacijo onnzarja že se-iaj fss aedržavljane, cta se morajo tekom meseca januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu na posebnih obrazcih (forms), ki so na razpolago na poštah in v vseh uradih Immigration and Naturalization Service. Kdor se ne bi prijavil se izpostavlja nevarnosti kazni in morebitnega izgona iz ZDA. Formularje je treba vrniti do 31. januarja 1974. V najem šest sob zgoraj, karpetirano in na novo dekorirano, v bližini E. 142 in Lake Shore Blvd. Kličite podnevi 486-9966 ali zvečer 692-1777. (13) V najem V Euclidu se odda 5 sob spodaj, vse s preprogami. Nova zidana hiša z garažo. Blizu sv. Kristine. Kličite zvečer 731-5409 1 (18) ODPRTO V SOBOTO IN NEDELJO 1-4 900 E. 237 St. blizu Babbitt Rd. Euclid, Ohio, blizu šol in trans-portacije, hiša naprodaj šest sob, jedilna soba, modern porč od-spredaj, dvojna garaža, 50 x 150 čevljev lot. GEORGE KNAUS REALTOR 481-9300 ’ ____________________(13) Help Wanted Male MALI OGLASI 1565 E. 214 St. off Euclid Ave. three bedrooms, enclosed porch. Full basement. Large lot. New Homes Euclid and Richmond Heights, ranches and splits, three bedrooms, basements, 50 and 75 ft. lots. Strekal Realty 692-1020 481-1100 _________ (13) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Help — Male Machine shop laborer, steady work. Company paid benefits. Interviews 8 to 11 a.m. CHALMERS MACHINE PRODUCTS CO. 1140 E. 134 St. (12) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St _______________________(x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (X) Help Wanted — Female Help Wanted — Female OFFICE CLEANING Woman, part time, evenings. 398-5310 (13) 15425 Watering BA 4fU -223? CLEANING WOMAN To work 4 hrs. a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 & St. Clair. Call 361-6264 (13) % fSCEiO URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44193 431-0628 ------- ,..--------- ^ Johan Bojer: IZSELJENCI XIII Nikdar prej ni bil Simen mislil, da bo tako. čutil se je nesrečnega od prvega dne. Prišel je iz kraja, kjer je bila večina hiš rumeno, rdeče ali belo prepleskanih in kjer je bila pokrajina tako živa, da je kar poskakovala v svoji dobri volji. Tukaj pa je sivorjava puščava z nekaj kočami, v katerih v stari domovini berač ne bi hotel stanovati. In slama in seno, ki ga veter veje s kopic, tako da ljudje sredi med kočami gazijo po samih bilkah. Ali so pozabili, da se dvorišče lahko pomete? Plugi, vozovi in vsakovrstno orodje ležijo zunaj pod milim nebom in rjavijo. Saj ni nikake strehe, pod katero bi jih spravili. Kadar je stopil v hišo k učitelju ali Antonu Norengu, je bilo tam huje kakor v svinjaku. Moral se je smejati materinemu ljubljenčku, kako je poskušal delati sir, saj drugače ni vedel kam z mlekom svojih dveh krav. Huje je delo videti Ano z Ram-soya in gospodično z Dyrendala. Hodili sta okrog, zanemarjeni in zgarani, kakor žene kočarjev v domovini. Pomislite, da je bila ena izmed njih hči polkovnikova! Ana ga je večkrat vabila k sebi, spraševala ga je in spraševala in nikoli ni zvedela dovolj o domačem kraju in znancih. Da, in Simen — zdelo se je, kakor da nosi s seboj vonj po listju, po domu, po celi pokrajini, po kateri se ji je tako tožilo. “Pridi spet!” ga je prosila. “Pridi vendar spet!” Vsa se je predramila in oživela, kadar je bila z njim. Pričela se je negovati in lišpati, kadar ga je pričakovala. Da, in moral je priznati, da je bila kljub vsemu še mlada. Ali Per ni bil prav preveč prijazen. Pričel je gledati fanta postrani. Najhuje za Simena pa je bilo, da se je moralo vse delo vršiti v toliki naglici. Brat ga je zbudil zdavnaj, preden se je zdanilo. “Vstani in pomolzi kravo!” On — da bi molzel! V stari domovini so molzle ženske, sram ga je bilo, kadar je moral vzeti čeber in se usesti pod kravo. In potem jed, venomer kaša in mleko večkrat na dan. Nikake pogače, nikakega kruha, venomer slanina za kosilo, ob delavnikih in praznikih. Zdaj ni bil več pri materi. Spominjal se je njene dobre pogače in kruha, rib in slanika, na katerega je ! tolikrat zabavljal, bilo 1 vendarle nekaj drugega. Ne ie bi bil vedel, kako bo. Letos si pri košnji, nis med seboj pomagali. Polja so s preveč povečala, vsak je mors skrbeti zase. Čudno je bilo ako ločiti se, vendar ni se dale pomagati. Medtem, ko bi bili zbrani pri enem, bi se lahko pri drugem žito osulo s klasja. Kala, ki je imel toliko ljudi, ni motilo, drugi pa so zašli v veliko težavo, tako težko je bilo dobiti dninarje. Tako daleč v prerijo delavci še niso hodili. Pri Peru sta bila dva, pri Olu sta bila dva, a čeprav so žene zgrabile za delo kakor možje, so bile vendarle postavljene meje njihovim močem. Pri Mortenu sta bila končno vendarle tudi dva, ali bilo je premalo. Požela sta velik del polja, ali še ni bilo dovolj. Morten je divjal, vse je zastajalo. Na ko-silnem stroju, ki je žel žito, se ni dalo sedeti. O ne, Simen ni mogel sedeti in se imenitno voziti, moral je stopati za njim in obračati stroj z rokami. In ko je prišla vrsta nanj, da je vezal snope, tudi ni bila nikaka igrača. Solnce je pripekalo, treba je bilo sleči suknjo in telovnik, odvreči klobuk in celo srajco, če naj bi šlo tako hitro, kakor je Morten zahteval. In ni bilo govora o kakem prostem dnevu, kakor | svoj čas pri materi. Tukaj ni bilo nikakih sestankov zvečer, nikake okrožne šole, kjer bi se razpravljalo o idejah, če se končno zvečeri in so vsi udje od garanja okoreli, je treba iti kuhat, ali pa prignati krave domov in jih pomolsti. In kaj potem? Če hočeš oprati obleko, jo moraš sam. če jo hočeš zakrpati ali zašiti, jo moraš sam. Ni nikake matere, ki bi to storila. In potem omahneš na posteljo in spiš tistih nekaj ur. Za mlačvo bi potrebovali štiri ljudi. In sta samo dva. Tadva morata delati za štiri. Najprej je treba pripeljati pšenične snope k stroju, brž, brž jih naložiti, brž, brž jih razložiti. Drugi dan je treba vpreči vole v vlačilo in spraviti stroj v tek. Ta, ki vlaga, mora venomer skakati za snopi, oni, ki grabi slamo, mora vsak trenotek pustiti delo in priganjati vole. Brž, brž, pravi Morten. Naporno je stati tako od jutra do večera z eno samo uro popoldanskega počitka. Simen bi se uprl, ali pa je pri tujih ljudeh bolje? Če bi bili doma na Kvidalu tako garali od jutra do noči, kaj ne bi bilo zaleglo? . Spet leži pšenica v kupih, veter žene do neba oblake plev. Zdaj morajo spet slamo zložiti v kope, kolikor je še ni veter odpihal preko zemlje. Treba se je brž pripraviti za vožnjo v mesto. Letos bodo morali napraviti mnogo voženj, letos bodo morebiti trajale do božiča. “Ne,” si je rekel Morten, “tako ne gre. Imeti moramo pot. Imeti moramo konje, z njimi prihranimo polovico časa. Imeti moramo stroje.” Vedel je, da so veliki farmarji na vzhodu uporabljali parne mlatilnice — te so bruhale iz sebe po sto in sto mernikov na dan. Tako mlatilnico je treba dobiti. In konje, ne samo enega ali dva, niti ne tiri, ne, šest do osem konj, da bi lahko uporabljali plug s tremi lemeži, to bi nekaj zaleglo. Ali na ta način ne bo nikoli nič, tako ne gre. Kdo naj se postavi na čelo, če ne on. Odkod denar? Da, letos bodo dobili lep kup denarja za: pšenico. Ali stari naseljenci so se bili domenili, da bodo to pot vozovi pripeljali iz mesta deske za lesene hiše. ! Pet le so prenašali prerijski j mraz v ilovnatih kočah, zdaj so zahtevale žene hiše, v katerih ljudje tudi lahko žive. Ali naj Morten zaostane za njimi? Glavni središči Večina prebivalcev republike Paname v Srednji Ameriki živi v mestih Panama City in Colon. ŠE VEDNO ZANIMIVOST — Znani filmski igralec Cary Grant se je postaral, pa še vedno vzbuja pozornost, kjerkoli se pojavi. Na sliki ga vidimo na predstavi premiere izraelskega “musical” Kazablan v Los Angelesu v Kaliforniji. LJUBKA JAPONCICA — Slika kaže 5 let stara japonsko princeso Nori, edino hčerko prestolonaslednika Akihoto in njegove žene Mičiko, v oblačilih, ki jih ji je za rojstni dan podaril njen stari oče — cesar Hirohito. ZAVZETA IGRA? - Vse kar že, da se fantič resno prizadeva za žogo, ki jo mornar drži visoko nad njim. Mornar je znani igralec James Caan pri snemanju novega filma “Cinderela Svoboda”. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-varali nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani oekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti, “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovmi je zanesljiv m prt njem Wupi«jv® ’* HAPU iElilTS FiUUiY El G&TERI3G 1.7330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudil: kompletno postrežbo (catering ser-tioe) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne pn’redir>,t c* prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseh vrst perutnina Se priporočana,: ANDY H0QEVAR m SINOVI 1 el.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tein seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje. pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre / letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s j tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- ( nih vesti in novic. | rs i >va nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, £ i najveselejši in najlepši dan J ~r • v * i • • - ? ' v; iiri vabiia, s katerimi boš Tvojega življenja ž I Poročne predpriprave zahtevajo > ogromno časa in skr bi ^ ! povabila k temu velikemu dogodku svoje > >i >>inike, prijate!je in drage znance, so • ■ a i v eč j e važnosti. naznanila iz pravkar dospelih najnovejših ^ katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik. Pridi k nam in izberi poročna papirja in črk. Naše cene so zmerne postrežba j uslužna. I Na svidenje! SNEG V MOSKVI — Zima je pritisnila tudi v Rusi ji, vendar po sliki sodeč ne more biti prehuda. Vsaj snega na Rdečem trgu pred Kremljem ni posebno veliko. AMERIŠKA DOMOVINA j 6117 St. Clair Ave. | Cleveland, Ohio 44103 |