Poštnina plačana v gotovini« Štev. 16.	V Ljubljani, dne 19. aprila 1922.	Leto XXXV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo ..Občinska uprava".
lihaj« viako «t (do ob 5. uri zjutraj. - C«na mu j« 10 Din. ua leto. @ Spisi ln dopisi te poiiljajo: Urednlitvu .Domoljuba*, Ljub-Za inozemitvo 20 Din.	g ljaoa, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in imeratl pa:
Po«am«an. itavilk. te prodajajo po SO par.	gj	Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Republika ali monarhija.
V zadnjem času je neki list trdil, da je 99 odstotkov slovenskega ljudstva republikanskega mišljenja. Mi nismo v stanu tega natanko izračunati, vemo pa, da je prav ogromna večina slovenskega ljudstva republikanskega naziranja in da je ta večina po zaslugi sedanje vlade in njene blazne politike danzadnem večja. Odkar pa se je kraljeva civilna lista dvignila na letnih 06 milijonov kron in se razsipljejo velikanske vsote za razkošno opravo kraljevega dvora in za poroko, slovenski republikanci rastejo kakor gobe po dežju. Ni čuda, na eni strani vedno večja revščina, pogled v bodočnost vedno temnejši, gospodarski propad grozi požreti vse, kar ne jč pri vladnih koritih, na drugi strani pa raz-košnost in razsipnost z državnim denarjem, to mora roditi odpor v najbolj miroljubnem človeku in ga tudi rodi.
Naše ljudstvo je republikansko in ima svojo prav zadostno utemeljeno pravico za to. Vendar pa bi ne bilo prav, ko bi pri
Ereveč enostranskem povdarjanju republi-anstva obrnili svojo pozornost od glavnega našega sovražnika, ki je vir in začetek vsega zla v državi in to je centralizem.
Kaj republika? Republika je taka država, v kateri voli od časa do časa ljudstvo Bamo svojega vladarja, kogar hoče in ki se mu zdi najbolj primeren in sposoben. Če ni tak, kakršen bi moral biti, si ljudstvo izvoli druzega. Ta vladar se navadno imenuje predsednik republike in mora izvrševati to, kar sklene državni zbor ljudskih zastopnikov.
Kaj je monarhija? Monarhija je država, v kateri izvršuje vladarsko oblast poglavar gotove rodbine, ki si je v prejšnjih časih pridobila zaslug za ljudstvo in si tako priborila prvenstvo. Vladar vlada dosmrtno, naj je sposoben ali ne, za njim sledi njegov sin, naj je za državo koristno ali ne. Volja ljudstva tu ne prihaja v poštev, niti korist države.
Kaj je boljše, republika ali monarhija? Na to vprašanje je težko dobro odgovoriti. iVsaka oblika, republikanska in monarhi-stična imata svoje slabe in dobre strani,
dasi brez dvoma našemu demokratskemu mišljenju danes veliko bolj odgovarja republika. Vsak človek čisto upravičeno sklepa: če mora celo pri najmanjši občini, pri kateri dostikrat ni dosti ležeče na tem, kdo jo vodi, ta ali oni, biti župan izvoljen od ljudstva, zakaj naj se ne bi volil tudi najvišji poglavar v državi, v kateri mala nesposobnost rodi lahko ogromno škodo. Seveda pa na drugi strani nikoli niso podane garancije, da je predsednik republike najsposobnejši človek in da brezvestna in podkupljena agitacija ne bi mogla spraviti na najvišje državno mesto človeka, ki je vse preje kot sposoben in pošten.
In v resnici: danes imamo zgledov na izbiro. Slabe monarhije, pa tudi dobre, dobre republike, pa tudi slabe. To pa od daleč ne prihaja samo odtod, ker imamo slabe in dobre monarhe, dobre in slabe predsednike, temveč dobrobit države je v prvi vrsti odvisna od državne uprave, od vladnega sistema, od tistih osnovnih pravil in postav, po katerih mora vladar vladati, pa naj bo to monarh ali predsednik.
In tu je tisti grm, v katerem tiči zajec. Mi smo prepričani, da pri nas ne bo nikdar boljše, temveč vedno slabše, dokler bo v celi državi in sicer v gospodarstvu, politiki in kulturi odločevala samo belgrajska do dna gnila in nesposobna gospoda, pa naj sedi v belgraskem konaku kralj ali predsednik. Sedanja centralistična ustava pa je ravno tista, ki daje belgrajskim mogotcem vso in edino moč, in to moč bo ta gnila žlahta obdržala in jo izrabljala proti nam, dokler bo centralizem obstal, pa naj imamo potem kralja ali predsednika.
Naš glavni sovražnik je zato za zdaj centralizem. Dokler ne vržemo tega, je vsako upanje v boljšo bodočnost pokopano, zato naj naš poglavitni boj velja temu.
Zli duh genovske konference.
V italijanskem mestu Genova so se sešll državniki iz vseh evropskih držav in nekaj iz Azije. Glavni namen njihovega posvetovanja naj bi bil: Evropo, ki leze v vedno večjo revščino in brezposelnost, postaviti zopet na trdna gospodarska tla. Genov-
sko konferenco je povzročil angleški mini strski predsednik Lojd Žorš, ne morda toliko iz ljubezni in usmiljenja do vedno bolj propadajoče Evrope, temveč v prvi vrsti zavoljo tega, ker je Anglija vsled evropske revščine najbolj prizadeta. Angleška je država samih tovarn, ki toliko svojih izdelkov prodajo v druge države, da si za-more država kupiti kruha, ki ga doma pridela komaj za tri mesece. Toda Evropa, zlasti Rusija, sedaj ne kupuje več angleških izdelkov, ker nima denarja, oziroma ničvreden denar, angleške tovarne stoje, delavci pa nimajo ne dela, ne zaslužka, ne kruha. In razmere postajajo čedalje slabše. To je nagnilo Lojd Zorla, da je sklical genovsko konferenco, kjer naj se zoper evropsko revščino dobi primerno zdravilo, Rusija pa naj se odpre svetovnemu trgu.
Prvo in edino zdravilo zoper revščinoi je pač čim večje varčevanje pri stvareh, ki niso potrebne. Potrebne pa niso vojske, zato tudi niso potrebne armade, ki požrejo polovico državnih dohodkov. Zato je prva misel, ki se vedno vsiljuje pri poskusu za gospodarsko obnovo Evrope, splošna razorožitev. Ta predlog je zlasti vedno stavila Amerika, ki je tudi izjavila, da Evropi odpusti vse ogromne vojne dolgove, če izvedei splošno razorožitev na suhem, na morju in v zraku. To misel je tudi kot edino rešilna prvi zagovarjal pokojni papež Benedikt XV. Tudi Lojd Žorš kot trezen državnik se jo oprijel te misli, ki naj bo rešilna deska potapljajoči se Evropi.
Edini, ki se razorožitvi z neizmerna trmo upira, je francoska vlada, ki stoji pod popolnim vplivom kapitalistov. Francija se boji Nemčije veliko bolj kot pred vojno. Zakaj radi moralnega propada, v katerega je dovedla Francijo brezverska šola, se število Francozov ne množi tako kot Nemci, katerih je že itak mnogo več kot Francozov. Kakor hitro se pa še francoska armada razoroži, ne bodo Nemci več plačevali velikanske vojne odškodnine, s katero se danes Francija gospodarsko vzdržuje in si kapitalisti množe milijone, počasi in skrivaj pa bi si Nemčija zbrala armado, ki bi z lahkoto Franciji z obrestmi povrnila poraz, ki ga je doživela v svetovni vojski. Zato Francozi po vseh konferencah hodijo t nabrušenimi bajoneti in razorožitev pada vedno v voda,
Isto se je dogodilo na genovski konferenci. Lojd Žorš je udaril ob mizo, ko je rekel, da Evropa potrebuje miru in zopet miru, če se hoče gospodarsko rešiti, in obrnjen proti Francozom je govoril o psih, ki nekod ie vedno lajajo in razburjajo Evropo, da se vedno bolj oborožuje. Ruski odposlanec čičerin je naravnost povedal, da je treba izpeljati razorožitev, nakar Je vstal francoski odposlanec in trdo izjavil, da se o tem vprašanju sploh na konferenci ne sme govoriti, sicer odide domov.
S tem je seveda genovska konferenca pokopana in je postala samo še prijeten izlet evropskih državnikov v lepo Genovo.
Značilno za našo belgrajsko vlado je, da se trdno drži Francozov in dere za njimi čez drn in strn. Francozi so se zamerili s svojo za celo Evropo usodepolno trmo vsemu svetu: Ameriki, Angliji, Nemčiji in Rusiji, in z njimi smo se jim zamerili tudi mi. Zato ni čuda, da naša država ne le, da ne uživa nobenega ugleda, temveč nima niti toliko kredita kot bankrotna Avstrija s svojimi bankovci, katere rabijo v Švici za
klozetni papir.
Nemčija in Rusija sta tudi takoj uvideli, da z genovsko konferenco ne bo nič, ker zli duh Francije vedno straši ob državniških mizah, da se ne začne delo tam, kjer bi edino rodilo sad. Zato sta na velikonočno nedeljo v Genovi sklenili medsebojno pogodbo, v kateri Rusija odpira Nemčiji svoje naravne zaklade surovin in žita, Nemčija pa bo dobavljala Rusiji industrijske izdelke. Ko so ostale države zvedele za to pogodbo, so bile prestrašene. Zakaj s tem se je Nemčija okrepila za 150 milijonov Rusov (Francozom stoje lasje pokonci), Angliji pa je Nemčija prevzela trg. S to pogodbo se je ves svetovni položaj zasukal. Prvo besedo v Evropi je velika antanta izgubila (kako mogočno je govorila pred tremi leti). Naša s slepoto udarjena vlada bo seveda še vedno drla za Francozi in z našim denarjem podpirala pustolovca generala Vrangla, ki pripravlja na naših tleh vojsko zoper Ruse, kar je Rusom prav dobro znano. — Res, belgrajski centralizem nas bo doma in izven doma popolnoma upropastil.
narja in pri šestodstotnem obrestovanju nad sedem miljard kron letnih obresti. Ako računamo s temi številkami, potem se šele zavemo vse mizerije, ki je nastala vsled padca vrednosti našega denarja. Mi nismo zmožni obrestovati teh dolgov. Odplačevanje teh vsot bi izčrpalo nad eno tretjino celega državnega proračuna in bi nas za-sužnilo za cele rodove. Razen tega imamo še razne druge obveznosti, ki so velike in težke. Denarja pa ni nikjer, davčni vijak neusmiljeno pritiska, v Belgradu pa razmetavajo z raznimi dolgovi.
g Novo drž. posojilo potem loterije, Finančni minister pripravlja načrt za razpis notranjega posojila v znesku ene mili-jarde dinarjev potem loterije. Posojilo naj bi se obrestovalo po 5 in pol od^to" >v in amortiziralo z 1 in pol odstotka loU j .im potem. Žrebanje bo štirikrat v le^/, pri čemur bo vselej znašal glavni dobitek 1 milijon dinarjev. Posojilo se bo porabilo za popravo železniških prog, za zidanje državnih poslopij, za zmanjšanje cirkulacije papirnatega denarja in deloma za odplačilo dolga pri Narodni banki.
g Bankovcev imajo v Avstriji za 307 tisoč 900 milijonov kron. V času od 1. do 7. t. m. se je povečalo število bankovcev za 8 tisoč 800 milijonov kron.
CENE.
g Ljubljanski trg. Govedina na trgu od 44 do 60 K po kakovosti, po mesnicah 60 do 64 K. Telečjega mesa je za praznike primanjkovalo; cena 62 K za kilogram. Prekajenega svinjskega mesn je bilo dovolj. Izdelki malih mesarjev so se v kakovosti dvignili. Sveže svinjsko nnjso 76 K kilogram, slanina I. vrste 96 K, II. vrste 92 K, mast 96 do 100 K. Perutnine je bilo na trgu malo. Kakoš 90 do 140 kron po teži, gos 200 K. Rib je došlo na trg premalo vsled poplav tik pred prazniki. Naprava ribjih bazenov na trgu je nujno potrebna, da ni ribji trg odvisen od vremenskih prilik. — Glede mleka je vladala za praznike velika mizerija. Poleg pomanjkanja je tudi slabo vreme mnogo pripomoglo k temu, da ni doelo mleko v zadostni množini v Ljubljano. Cena: surovo 10 K liter, pasterizirano 11 K. Enako je primanjkovalo surovega masla; cena za navadno maslo 150 K, čajno 180 K. Jajc je na trgu zadostno po 3 K 50 vin. do 4 K komad. — Sadja je na trgu dovolj. Jabolka 28 do 38 K kilogram po kakovosti. Ena oranža 7 do 10 K, limona 2 do 3 K, fige 48 K kilogram, datelji 88 K, Buhe češplje 20 do 30 K kilogram. — Kava: Rio 112 K, Santoe 132 K, Portorico 170 K kilogram, kristalni beli sladkor 60 K, v kockah 66 K, riž II. vrste 32 K, I. vrste 42 K, olje namizno 96 K liter, jedilno 88 K, cel poper 88 K, paprika III. vrste 80 K, sladka 160 K, testenine II. vrste 36 K, I. vrste 42 K. — Žitne cene so zadnje tedne stalne. Pšenica
18	K 50 v 1 kg, moka št 0 26 K 1 kg v nadrobni prodaji, rž 17 K 50 v, ječmen 14 kron, oves 14 K, proso 15 K 50 v, koruza 14 K, ajda 16 K, fižol ribničan 15 K 50 v, prepeličar 19 K 50 v, leča 40 K, kaša 22 K, ješprenj 26 K, otrobi 10 K, koruzna moka
19	K, ajdova moka 28 do 30 K. — Zelenjave je na trgu v izobilju. Glavnata solata 60 K kilogram, radič 45 K, karfijole 45 K,
Gospodarski obzornik.
>"*XW<M<X>OOOOOOCWOOOOOOOCCOOOOOOO^^
Tečaj za prvo pomoč pri nezgodah n porodu živine.
Po sklepu kramjskega deželnega zbora prirejali so se pred približno desetimi leti tečaji za kmetske sinove, na katerih so se ti poučevali o živinoreji, krmljenju živali in še v nekaterih važnih predmetih, predvsem pa o tem, kako ravnati in pomagati živini, in sicer posebno pri takih, ki zahtevajo takojšnjo in nujno pomoč. Ti tečaji so se vršili povečini na kmetijski šoli na Grmu. Marsikdo se bo še spominjal, kakšen vrišč so vzdignili takrat nasprotniki S. L. S. proti tem tečajem, posebno glasni so bili nekateri liberalni živinozdravniki, in med temi posebno tisti, ki so se najmanj brigali za izvrševanje iivinozdravniške prakse. Napadali so deželni odbor, potem pa posebno tudi dotične deželne živino-zdravnike in slušatelje živinozdravništva, ki so se morali zavezati, da bodo poučevali na teh tečajih. Eden sedanjih glavnih voditeljev samostojnežev je napadel v nekem hrvatskem listu na izvanredno ljubezniv način voditelja teh tečajev g. živinozdrav-rika Černeta. Če bo treba, bomo o priliki postregli s tistim člankom. Toda časi se spreminjajo, ljudie in stranke pa tudi. V Kadnjem času zahtevajo namreč splošno tudi samostojneži, da se prične zopet s takimi tečaji in v zadnji seji Kmetijske družbe in na živinorejski anketi, ki se je vršila na cvetno nedeljo pri oddelku za kmetijstvo, sklenilo se je soglasno, da se ima zopet pričeti s takimi tečaji. Radovedni smo, kaj bodo rekli oni živinozdravniki, ki so najboljši agitatorji za samostojnol Ali se bodo uprli sklepom svojih pristašev? Ne verjamemo, najbrž so že svoje stališče revidirali in so prišli do spoznanja, da se s takimi tečaji, ki se morajo seveda korekt-
no voditi, nikakor ne vzgajajo mazači, pač pa da se širi z njimi izobrazba in boljše pojmovanje živinozdravništva, kar je gotovo v prid ne le živinorejcu, ampak tudi živinozdravniku, saj vemo, da bolj izobražen živinorejec veliko prej pokliče strokovnjaka, kakor pa malo izobražen gospodar, ki se zateka h konjedercu in k najob-skurnejšim mazačem, ki mu nikdar ne morejo pomagati, pač pa škodovati. Naposled naj še pripomnimo, da so bili taki tečaji pred desetimi leti, ko je bilo število praktičnih živinozdravnikov veliko manjše, gotovo še veliko bolj potrebni, kakor pa danes, ko ie živinozdravnikov mnogo več in jih mnogo išče službe drugod, posebno v Srbiji. Na vsak način se pa zahteva za take tečaje zopet priznanje več za uspešno delo naše stranke, ki je imela vselej skrb za potrebe našega kmeta.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
10,aprila 13,nprfla 17.
K v K v
310 — 296 — - 04--
aprila
K v
Densr
ameriški dolar avstrijska krona Češkoslovaška krona angleški funt fiancoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grSka drahma nemška marka rumunski lej Švicarski frank
poljska marka	_____ _
mažarskn krona	— _ _ ___
g Velikanski dolgovi naSe države. Medvojni in povojni dolgovi naše države znašajo nad dve miljardi zlatih frankov, kar zahteva »ri sedanji vrednosti našega de-
16 80 16 10 --
1 10--
2 40 --
ohrovt 20 K kilogram, kolerabe 12 K, grah v stročju 60 K, čebula 28 K, krompir 5 do 6 K, kisla repa 12 K, kislo zelje 14 K 1 kg.
g Naš vinski trg. Ker ni izvoza, je položaj na našem trgu precej neugoden, vendar so cene precej visoke. V Dalmaciji se je popravil položaj, kjer je največ povpraševanja po 13 do 15 odstotnem vinu in sicer po belem in črnem posebno v srednji in južni Dalmaciji, kjer stane hektoliter-ska stopinja 115 do 125 K, najboljše vrste tudi po 150 K. V južni Srbiji so se zalogo znatno zmanjšale, vsled česar gredo kupci v Banat, kjer je bil doslej položaj slab. Na drugih trgih ni spremembe.
g Trgovina in ceno dalmatinskih vin. V Bakru stoji nad 50 naših ladij naloženih z dalmatinskim vinom. Vina so večinoma iz okraja Šibenik in Korčula. Cene vina so v Šibeniku nekaj padle. Vino z 12 odstotki alkohola ponujajo po 1200 K za hI. Na drobno prodajajo po 16 K liter.
p Gene lesu. Hrast: prvovrstni hlodi 3800 K, slabše blago 2600 K, drugovrstni hlodi 1600 do 1100 K. Hrastovi hlodi za furnire 3400 do 4600 K, najfinejši hrastov les 7000 do 8200 K, hrast za zrcalni rez 9000 do 13.000 K, izbrano hrastovo blago 13.000 do 17.000 K; hrastove deske do 5 cm debele 6000 do 8000 K, nad 5 cm pa 7000 do 8600 K. — Mehki les, rezano blago 1500 do 1700 K, tesan les S00 do 1100 K. — Bukev, hlodi brez grč 600 do 700 K; breza, hlodi za cveke 600 do 700 K; rudniško jamski les III. vrste 340 do 350 kron za 1 kubični meter. — Kostanjev les za tanin (čreslovino) 1 kg po 120 K. — Hrastovi železniški pragi komad 90 do 120 kron. Bukova drva 1000 do 1200 K, mehka drva 800 do 900 K za 1 seženj. — Lesna trgovina med Italijo in Jugoslavijo je jako živahna. Italija potrebuje predvsem bukov les. Za bukova debla plačujejo do 1000 iir ; za 10 ton. Še bolj povprašujejo po lesu za kurjavo in po sladkem oglju. Zanimajo se tudi za hrastove in bukove prage. Za 1 bukov prag plačujejo 23 do 25 lir.
g Cene lesu v Italiji. Iz Milana poročajo, da so tam sledeče cene lesu za 1 kubični meter: Jelovina v panjih 175 do 210, deske 280 do 320, mecesnovi panji 17 do 22, deske 340 do 375, jugoslovanski bukov leg za pohištvo 560 do 620, akacijine deske 345 do 395, italijanska hrastovina 445 do 495, jugoslovanska 795 do 950, kostanjevi panji 16 do 25, deske 300 do 320. Metrski stot orehovega lesa v panjih 40 do 50, deske 600 do 1185. Bukovo oglje tona (1000 kg) 470 do 500. Cene so navedene v lirah.
g žitni trg. Iz Zagreba poročajo: Promet je nadalje omejen. Nekoliko povpraševanja je po koruzi, pšenici in moki. Izvoz vsled znanih težkoč spet ponehava. Koruzo ponujajo po 1300 do 1400 K, pšenica je po 1700 do 1760 K. Za rž ni zanimanja. Ravno tako je ječmen brez prometa. Fižol v vrečah ponujajo po 1300 do 1350 K po kakovosti. Kljub praznikom je bil promet z moko precej slab. Moko št. 0, prvovrstno z vrečami ponujajo po 2400 do 2500 kron. Za otrobe ni posebnega zanimanja; z vrečami vred jih ponujajo po 900 do 950 K. Vse cene se razumejo postavno vtovorna postaja. — Iz Novega Sada poročajo: Bačka
oziroma aremska pšenica (78 kg) 1750 K, bački ječmen (63 do 64 kg) 1250 K, bački oziroma sremski oves 1235 K, moka št. 0 2400 K, svinjska mast, postavljena na železnico v Bački, 8200 K.
DAVKI.
g Davčne doklade povišajo za 100 odstotkov. Prvi odsek finančnega odbora je imel dne 12. t. m. sejo v finančnem ministrstvu. Razpravljali so o finančnem zakonu za leto 1922. Odsek je pristal na povišanje državnih davčnih doklad za 100 odstotkov. Prihodnja seja bo po velikonočnih praznikih. — Sejo je imel tudi ukazni komite, ki je razpravljal o raznih ministrskih ukazih. — Ekonomsko-fi-nančni komite je sklepal glede prehrane pasivnih krajev, zlasti v Dalmaciji. Komite je sklenil glede živine, ki jo bo dobila naša država iz Mažarske, naj se razdeli v prvi vrsti med prebivalstvo pasivnih krajev,
ŽIVINA.
g Redni mesečni živinski sejmi no Rakeku. Kakor nam poročajo z Rakeka, nameravajo vpeljati istotam redne mesečno živinske sejme. Ker je Rakek zadnja obmejna postaja in edino železniško prometno shodišče vseh okoliških krajev do Planine, se je splošno zaželelo, da bi se vršil stalno vsak mesec živinski sejem v Rakeku. Osnutek sejemskega načrta ima sedaj vlada.
g Cene živini v Italiji. Iz Milana poročajo, da so tam sledeče cene za kilogram žive teže: voli I. vrste 5.90, II. vrste 5.40, III. vrste 4.40, krave I. vrste 5.20, II. vrste 4.30, III. vrste 3.40, biki I. vrste 5.30, II. vrste 4.60. Cene so navedene v lirah.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani bo letos 11. maja ob 10. uri dop-v >Akademskem domu« poleg Uniona. — Zadružna zveza združuje v sebi 480 zadrug raznih vrst in je najmočnejša zveza v Sloveniji, po številu včlanjenih zadrug pa je druga v Jugoslaviji. Njen denarni promet že dosega poldrugo miljardo kron. Iz nje izhaja pobuda za ustanavljanje novih zadrug, ona pomaga in vodi obstoječe zadruge svoje članice. Brez dvoma je, da bo glavna skupščina Zadružne zveze zelo zanimiva in poučna.
g Kmečki denar kmetu! Kmetsko ljudstvo po večini živi zelo varčno in z varčevanjem zbira lepe prihranke. Ti prihranki so kapital, ki lahko na pravem mestu mnogo koristi. Žalibog se danes mnogo tega denarja zbira v bankah in v raznih mestnih hranilnicah, kjer služi le koristim trgovcev in industrijcev, kmetom pa mnogokrat naravnost škoduje. Resnični kmetov prijatelj je zadruga, v kateri sam odločuje, katero sam vodi. Ako je kmet v stiski, bo šel iskat posojila v domačo posojilnico, kjer ga bo dobil pod najugodnejšimi pogoji. Rajfajznove posojilnice imajo danes na stotine milijonov vlog. Lahko bi jih imele dvakrat ali trikrat toliko, ako bi se vsi kmetje zavedali, kakšne koristi one nudijo kmetu. Potem ne bi več nosili svojih prahran-kov v mestne hranilnice ali v banke. Rajfajznove posojilnice imajo danes milijone
in milijone denarja v kmetskih posojilih. Lahko rečemo, da je devet desetin kmetskih dolgov pri teh posojilnicah. Lahko bi pa dajale kmetom posojila še v veliko večji meri in tako pomagale kmetu do napredka, ako bi vsi kmetje brez izjeme nalagali svoj denar pri domačih posojilnicah.
g Tudi zadrugarji. Strojni tovarnarji v Švici so že pred štirimi leti osnovali svojo zadrugo za skupni nakup surovin in polizdelkov. Torej tudi najmogočnejši med mogočnimi se združujejo, da izločijo posredno trgovino in tako ceneje nakupujejo. Le kmet in delavec nočeta videti, kje leži njihova rešitev in ne poznata zvestobe in discipline napram svojim zadrugam.
g Šo en primer. Veliki paromlini v Belgradu so se tudi združili in osnovali svojo Mlinarsko zadrugo. Namen ji je, da skupno nakupuje od kmetov žito in pri tem cene kolikor največ mogoče tlači doli ter da skupno prodaja moko in pri tem kar največ mogoče cene navija. V prejšnjih časih se je taka družba imnovala s pravim imenom kartel ali koncem ali ring. V Ameriki jo imenujejo tudi »kombaju«, ako združi več kartelov in obvlada v gotovi stroki trg v državi. Pri nas pa tak velekapitalistič-ni volk nastopi v jagenčkovi obleki in so imenuje Mlinarska zadruga. — Klin s klinom! Proti takim zadrugam se bomo mogli boriti le, ako se vsi združimo v zadrugah!
PROMET.
g Ameriško ponudbe za zgradbo železnic. V ministrstvu za promet se je osnovala komisija, ki proučava predlog ameriškega konsorcija, kateri je naši vladi stavil ponudbo za zgradbo nekaterih lokalnih železnic.
g Žično železnico zgrade v Bakru. Ta železnica bo vezala luko in sedanjo železniško postajo Bakar. Dne 10. t. m. se je že vršila slovesna kolavdacija gradbe žične železnice.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz ječmena iz Češkoslovaške. V, jeseni preteklega leta je bilo na Češkoslovaškem 30.000 vagonov ječmena na razpolago za izvoz. Vsled neugodnih prometnih razmer se je pa izvozil le neznaten del te količine. Po ugotovljenih produktih se nahaja na Češkoslovaškem še danes 15.000 vagonov ječmena pretekle žetve, za katerq
i je izdano izvozno dovolilo.
j RAZNO.
g Nemški parlament odobril trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Državni zbor ja končnoveljavno sprejel zakonski načrt o začasni trgovinski pogodbi med Nemčijo in Jugoslavijo.
g Umetna gnojila. V naši^ državi je danes cena kalijevi soli 120 Din za kvintal, superfosfatu s 16 odstotki fosforno kisline po 140 Din kvintal, čilskemu solitru pa po 300 Din kvintal.
g Stanje setve. Po poročilih iz raznih krajev naše države moremo presoditi, da je ozimina pri nas skoro povsodi dobro prezimila. Zadnje hladno vreme na setev sicer ni ugodno uplivalo, vendar pa škode ni ravno napravilo. Le pomladno delo jo zastalo vsled dolgotrajnega slabega vremena. Potrebno bi bilo lepo in toplo vreme
tako za ozimino kot za pomladna dela na polju. — V Rumuniji je dobro prezimilo. Kaže vse jako lepo in ce bo ostalo tako naprej bo letina neprimeroma boljša kot pa je bila lanska. — Na Mažarskem je ozimina dobro prezimila ker jo je sneg varoval. Žito se razvija lepo, samo rabijo toplejše vreme. Pomladna dela so se pričela v polnem obsegu začetkom marca, koncem marca pa jih je oviralo deževje. Zato setev jarega žita še ni povsod končana. — V Nemčiji kaže ozimina dobro. — V Ameriki imajo še dovolj žita in pa tudi letina kaže lepo. Po ugodnem uradnem poročilu o stanju setve v Zedinjenih državah, so cene žita padle. — Iz drugih držav podrobnejših poročil še ni. V splošnem izgleda, da se nikjer ne pritožujejo nad ozimino. Iz Rusije vemo le, da se sovjetska vlada vztrajno prizadeva, da se polje poseje. Iz pokrajin, ki hudo trpe vsled lakote, so vesti nesigurne. Skoro verjetno, da je tam malo ali nič posejanega. — Če bo šlo po sreči, bo letos svetovna letina precej dobra.
g Poljedelsko orodje. Partija poljedelskega orodja v teži 7000 ton bo prišla te dni na našo mejo. Orodje dobivamo iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Kmetijsko ministrstvo je določilo in bo odposlalo komisijo, ld bo sprejela te predmete. Komisija ima tudi nalogo, da pospeši odpravo tega orodja.
g Brezposelnost v Ameriki se je zad-dje mesece povečala, delo je pa padlo na eno četrtino predvojnega stanja.
g Brezposelnost v Avstriji. Vseh brezposelnih je v Avstriji približno 55 tisoč, od katerega števila odpade samo na Dunaj 32 tisoč. Večina brezposelnih je od železne in tekstilne industrije.
Udeležnikom brnskega tabora
(9.-16. avg. 1922).
Priporočamo vsem, ki so namenjeni iti na II. slovanski orlovski tabor v Brno, da se vsaj do 25. t. m. p r i g 1 a s e (seveda najmanj s prvim obrokom 400 K, najbolje pa s celo vsoto 1200 K) Jugosl. orlov, zvezi (Pripravljalni odbor za Bmo), kerboza pozneje priglašene izlet dražji. Je namreč dvomljivo, ako bomo mogoče za pozneje priglašene radi pomanjkanja časa še doseči tiste ugodnosti, ki jih zdaj moremo pridobiti.
Priprave potekajo zelo ugodno, zlasti češkoslovaški uradi so zelo ustrežljivi glede organizacije izleta in potnih olajšav.
Udeležniki, ki žele potovati v I. ali II. razredu skupnega vlaka, v Brnu pa stanovati in se hraniti v hotelu, plačajo Pripravljalnemu odboru samo vožnjo (za I. r. 2200 jugsl. kron, za II. razred 1050 jugsl. kron), glede oskrbe v Brnu pa bodo sami plačali tam (okrog 150 jugsl. K dnevno).
Izletniki v Prago (petek in sob<#a, ll. m 1/. avg.) dobe polovično vožnjo, ako se priglase Pripravljanemu odboru pravočasno.	r
Kdor ima na južni železnici do Dunaja režijsko ugodnost, se more s skupnim vlakom voziti le na progi Dunaj—Brno in
plača samo 1000 jugsl. kron (za vožnjo in oskrbo v Brnu).
Za potni list naj si vsak preskrbi malo fotografijo.
Mnogi odseki in krožki še niso priglašeni, nekateri so priglasili večje število (n. pr. Vrhnika 15, Skofja Loka 18).
Hitite s priglasi (imen še ni treba 1), da ne boste morali pozneje plačati več I
Pripr. odbor J0Z za Brno.
Politične.
p V nesrečnem Rapallu se zopet vrše pogajanja med jugoslovanskimi in italijanskimi zastopniki radi rapallske pogodbe, ki je Italijani nečejo izvršiti. Pogajanja bodo najbrže neugodno izpadla, ker srbi-janskim diplomatom niso naši kraji prav nič pri srcu.
p Soglasno nezaupnico so izrekli zbo-rovalci na shodu v Št. Janžu samostojnemu poslancu Majcenu. Poslanec se je nekaj zagovarjal, na kar je poslanec Sušnik vse njegove besede ovrgel. Končno so zborovalcu Majcenu prepovedali govoriti. Takega poraza Majcen v lastni občini še ni doživel.
p Avtonomija zmaguje. V nedeljo je imel glavni odbor muslimanske organizacije v Sarajevem svoje veliko zborovanje, na katerem naj se odloči nadaljnja politika muslimanske stranke. Kakor znano, je nastal med muslimanskimi poslanci spor, ker se jih polovico ni več strinjalo z vladno politiko, ki jo podpira muslimanska stranka in so se izrekli za avtonomijo. Med obema skupinama se je vnel oster boj: prvi za centralizem, drugi za avtonomijo. Zborovanje glavnega odbora naj odloči. In odločilo je. Izmed 49 glasov je dobila centralistična skupina zase 13 glasov (med temi 10 poslancev), avtonomistična pa 36 glasov. Takoj nato sta oba muslimanska ministra brzojavno podala ostavko, vsled česar je nastala v belgrajskih vladnih krogih precejšnja zmedenost. Pa-sič-Pribičeviceva centralistična stavba se vedno bolj krši.
Domače novfee.
ŠOLA BREZ BOŽJIH IN CERKVENIH ZAPOVEDI JE ZLOČIN NAD MLADINO, JE PROPAST DRUŽIN, JE POGIN VSAKEGA NARODA.
TAKO ŠOLO NAM UVAJA BEL-GRAJSKA VLADA S POMOČJO SVOBODOMISELNEGA UCITELJSTVA.
d Iz Iga. Na belo nedeljo po prvi sv. maši bo v »Našem Domu< shod K. Z. Govoril bo g. poslanec Brodar. Po shodu se vrši ravno tam občni zbor »Kmetske Zveze« za ižanski okoliš. .
d Kmetska »veza za tržiSki sodni okrai je zborovala v nedeljo 8. t. m. v Domu. Na shodu sta govorila ravnatelj Gospodarske zveze g. Zaren in profesor dr. Puntar. Prvi je podal gospodarski, drugi politični pregled. Zborovale! so z velikim zanimanjem
sledili izvajanjem obeh govornikov. 0K sklepu se je izrekla zaupnica Jugoslovan-skemu klubu in načelniku dr. Korošcu, -Osnovala se je podružnica Kmetske /veže Sv. Katarina in Sv. Ana ter izvolilo 10 <y|. bornikov.
d Upravnik sodišč bo v celi državi se-dem, kakor je sklenil zakonodajni odbor. Za Slovenijo bo upravno sodišče v Celju' d Vse somišljenice SLS so ob priliki občnega zbora zaradi liberalne neotesanosti stopile iz »Kola jugoslovanskih sester«. Poživljamo tudi somišljenice po deželi, da store isto, ker je pod častjo našega žen-stva, da bi se dalo izrabljati svobodomiselnim damam.
d Zakaj se naši ujetniki v Sibiriji ne morejo vrniti domov? Ruski zastopnik na genovski konferenci Rakovski je povedal našemu finančnemu ministru dr. Kumanu-diju, ki se tudi mudi v Genovi, da se jugoslovanski ujetniki v južni Rusiji zato ne morejo vrniti domov, ker jugoslovanska vlada neče sploh občevati z rusko vlado.
d Kako se pri nas vlada? Bosanski list »Naša pravda« prinaša iz Sandžaka sledeči dopis: »20. marca 1.1. sta bila ubita za vasjo Miljakovič kmeta Cošovie in Zorič na istem mestu, kjer sta bila pred letom dni (20. marca 1921) ubita kmeta brata Hrapovič. Sum je padel na iste »nepoznane« ljudi, ki so ubili Hrapoviča. Preiskovalno sodišče je ugotovilo sledeče zločinsko dejanje: Rezervni častnik Knježevič je srečal na semnju muslimana Jakoba Hrapoviča in njegove sorodnike ter jim javno la-pretil: »Ne uidete mi živi iz rok k Jakoli Hrapovič je to javno nevarno grožnjo ovadil orožništvu. Knježevič je svojo pretnjo tudi izvršil, oblasti pa niso ukrenile ničesar, dd bi bile preprečile zločin. Knježevič je zbral kmete, ki so odnekdaj oboroženi. S to četo je odšel pred hišo Derviša Hrapoviča. Knježevič je pozival Hrapoviče., naj odpro hišo, v katero so pravoslavni kmetje streljali. Iz hiše pa je prišel orožnik Sečer Hrapovič. Razbojniki so takoj otvorili ogenj nanj in orožnika ranili. Vendar jim je ušel in »e zaklenil v hišo. Knježevič jc oblegal hišo celo noč, dokler mu nista prišla zjutraj ni pomoč še dva orožnika. Z orožnikoma j« dospelo še nekaj pravoslavnih kmetov, iS pričel se je formalni napad na hišo. Vsl«d toče krogelj so zbežali hišni prebivalci < klet, v gornjem lesenem delu pa sta ostali dve ženski. Obe sta bili ranjeni od puški« nih krogelj. Med tem so ujeli banditje Red-ža Hrapoviča, ga zvezali in silili, naj zažge hišo, v kateri so se nahajali njegovi br* tje, sorodniki in njihovi otroci. Nesrečni Redža se je branil do skrajnosti, vsled sila pa je poskusil, zažgati hišo. A ni se posrečilo. Razbojniki so prinesli nato slamti in silili nesrečnika, naj zdaj zapali koča Ko je hišo objel ogenj, so prišli iz nje Ura« poviči, da ne poginejo v plamenih. Na begu iz goreče hiše 60 padli pod kroglami Derviš Hrapovič in njegova 15 letna hčerka, orožnik Sečer Hrapovič, ki je bil že prej ranjen, ter Pušid, Kasim in Simon Hrapovič. Pokolja pa še ni bilo konca. Razbojniki so ubili še Redžo Hrapoviča. Nato sd orožniki izmučili na grozovito zverski način obe ranjeni ženski, ki sta na posledican umrli. — Oblasti se do sedaj še niso
I
nile. Knježevič živi, kot bi se ne bilo zgodilo prav nič. Samo inšpektor okrožnega načelstva Todorovič je izdal proglas, da se preostali Ilrapoviči ne smejo ganiti iz svoje vasi.«
d Celo vrsto novih državnih palač bodo zidali letos v Belgradu — na slovensko in hrvatske stroške.
d 900 učiteljskih mest bo razpisanih v južni Srbiji. Ko so naši velepatriotični, centralistični, sokolski učitelji slišali o tem, so kar zasuli deželno vlado s prošnjami, naj jih premeste v južno Srbijo. Nadzornik Gangl stoji pred težko nalogo, zakaj prošenj je na tisoče, učiteljskih mest pa samo 900.
d Električno železnico v Ljubljani nameravajo razširiti na Vič, v Moste in v Šiško. Stalo bi to 48 milijonov kron. Predlog občinskega sveta pa je, da se izpelje električna železnica po celi ljubljanski okolici in naj bi pri tem sodelovale vse okoliške občine. Ljubljanski župan je dobil nalogo, da stopi v ta namen v stik s okoliškimi občinami.
d Poročilo bivšega vojnega ujetnika. Na velikonočni ponedeljek zvečer je prispel na postajo Podnart peš iz Kranjske ore borno oblečen mož, z imenom Franc saverPečnik, doma s Trate pri Ško-Iji Loki. Povedal je, da prihaja iz ruskega ujetništva preko Genove. Dočim se je celo pot do meje svoje jugoslovanske domovine vozil brezplačno, je od Kranjske gore moral hoditi peš Med potjo po Gorenjskem je izročil raznim družinam pisma svojcev, ki £se nahajajo še v ujetništvu Pečnik je pripovedoval, da se nahaja v koncentracijskem ujeta. taborišču v Basri (Bassorah) v Mezopotamiji (Azija) še 1600 vjetnikov, med njimi večina Slovencev ter nekaj Hrvatov, ki so tja pribežali iz Rusije. Njihovo stanje sicer ni težko, a domov ne morejo, ker jim manjka sredstev, dočim se lastna vlada za nje nič ne meni. 12 med njimi se je posrečilo, da so prišli na ladjo, ki jih je pripeljala domov. Pečnik je bil v ruskem vjetništvu od leta 1914. Izmed Slovencev je imenoval dva rojaka, ki se še nahajata v Mezopotamiji: Franc F a j t ar, doma iz Se-benj pri Križah (pri Tržiču) in Ant. Hlad-n i k iz Vodič p. Tržiču. Sorodnikom je prinesel Pečnik pismene pozdrave od obeh pogrešanih. Taborišče, v katerem se naha-fajo naši rojaki, se glasi: Depot des prison-nier de guerre, Champ Concentracement, Basra (Bassorah), Mesopotamia. — Kdor bi hotel o svojcih, ki se nahajajo morda tam, kaj več izvedeti, naj se obrne na francoski Rdeči križ v Smirni: La Croix Rouge trancaise, Smyrna, Asie Mineure.
š Ker je razžalil »Orle« s psovko »čuke, se je moral zagovarjati pred ljubljanskim sodiščem zdravnik dr. Cirman. Olikani mož pa je prosil za poravnavo, ki ae mu je dovolila pod pogojem, da plača 1000 K za Vincencijevo konferenoo in vse stroške.
d Iz gasilskih krogov. Piše se nam: Pri požaru v Jaršah je delovalo tudi gasilno društvo Trzin, in sicer izredno uspešno. Pod vodstvom načelnika Hočevarja ae je postavila brizgalna na severno stran mlina ravno še pravočasno, ko se je hotel plamen podpiran od močnega vzhodnega
vetra — polastiti strojnice. Gasilci so ostali kljub par eksplozijam in silni vročini, da se je vnemala obleka, na svojem mestu toliko časa, da je bila strojnica izven nevarnosti. Petmilijonska vrednost strojnice je bila s tem obvarovana pred razvalinami.
d Pozeba po vinogradih. V noči od 11. na 12. t. m. je bil po novomeški okolici občuten mraz. Po vinogradih je škoda prav velika, posebno še po višjih legah. Gotovo se bodo cene lanskemu vinu vsled te nesreče znatno dvignile.
d Na belo nedeljo, dne 28. aprila po popoldanski službi božji so vrši v društvenem domu pevska prireditev zborov, Sv. Jakob-Dol. Na sporedu je več izbranih »pevskih točk«, igrokazni prizor: >Kako lepa je slovenska zemlja« in živa slika: »Slovenija Marijina«. — Nastopi tudi Marijin vrtec s par igricami. Vsi uljudno vabljeni.
d Prosvetno društvo na Homcu priredi na belo nedeljo, dne 28. aprila popoldne ob 8. url v DruStvonem domu veselo zabavo pri pogrnjenih mizah. Vsi prijatelji poštene zabave dobrodošli I d Katoliško izobraževalno društvo v Preski pri Medvodah vabi na Belo nedeljo 23. aprila po lilanijah na veselico. Spored-. 1. Knaj-pov kuplet, 2. Davek na samce. Burka v treh dejanjih. Gostujejo igralci iz Reteč. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Reteškega društvenega doma, se preplačila hvaležno sprejemajo. Prišli boste vsi, da se po dolgem postu spet enkrat pošteno nasmejate. Tudi Šmarne-gorski romarji se pridite odpočit v Presko.
d V Rudniku bo v nedeljo dne 23. aprila t. I. popoldne ob pol 4. uri priredilo Kat. slov. izobraževalno društvo predstavo »Stari in mladi«. Prijatelji se vljudno vabijo.
d St. Vid pri Brdu. Pretekli teden sm? spremljali k zadnjemu počitku rajnega Fikuže-vega očeta, Tomaža Justin iz Vrbe. Pokojni je bil kot vzoren gospodar, veren katoličan splošno priljubljen. Bil je svoječasao cerkveni ključar, župan in. v zadnjem času prvi občinski svetovalec. Pogreb je bil veličasten. Ob odpr-pet grobu se je postavljal z ganljivimi besedami od moža-poštenaka naš splošno priljubljeni župan Lovrenc Mav. Bog daj pokojnemu večni mir .potrti družini pa obilo tolažbe.
d Umrla je Marija S a j o v i c, prevzor-na Adamovčeva stara mati iz Olševka pri Kranju v starosti 76 let.
d Umrl je v Mokronogu upokojeni nadučitelj iz Škocijana, g. Franc Lavrič.
d Umrl je v Ljubljani urednik »Jutrac g. Vitomir Jelene.
d V zadružno službo žele stopiti kot zadružni trg. sotrudniki in knjigovodje štirje kmetski, vestni, boljši absolventje. »Zadružne šole« v Ljubljani. Reflektujoči kraji kreditnih in pridobitnih zadrug, konsumnih društev naj se prijavijo uredništvu »Domoljuba«.
d Smrtna nesreča. 70 letni posestnik Anton Ule iz Dolenje vasi je tako nesrečno padel iz voza, da je še isti dan umrl.
d Ciganska nadloga. V Virju na Hrvatskem so te dni prišli na sled ciganski bandi, ki je kradla otroke in potem grdo ravnala z njimi, jim lomila roke in noge, samo da so vzbudili pri prosjačenju več usmiljenja. Vse člane ciganske družbe so oddali sodišču in uvedli obširno preiskavo.
d Uboj. Na Veliko nedeljo je v Kušar-jevi gostilni v Kožarjih pri Ljubljani neki Andrej Divjak iz Podsmreke sunil gostilničarja Kusarja s nožem v #roe, da se je
takoj zgrudil mrtev na tla, strojnika Ku-clarja z Viča pa nevarno oklal.
Dolarji. Stranka, ki je dne 6. aprila prodala 800 dolarjev, naj se v avrho obračuna zglasi čim-preje pri Slovenski banki v Ljubljani.	1860
Sirom domovine.
MEKINJE.
Sv. misijon bo je vršil v splošno zadovolj-nost in ob prav številni udeležbi. Le peščica iih je bilo, ki se jim je zdelo, da ne potrebujejo mi-sijona; upajmo, da tndi ti kdaj spregledajo. Bog povrni gg. misijonarjema velik trud! — I »obratovalno društvo priredi na Belo nedeljo — ta daa je pri nas iegnanje — ob pol 4. nri popoldne priljubljeno ljudsko igro v 4. dejanjih: »Stari ia mladi«.
KOKRICA PBI KRANJU.
Na Kokriei smo postavili pri gasilnem domu lep Btolp, ki je gotovo eden najlepših na tioreaj-skem. Posebno lahvalo smo dolini našemu požrtvovalnemu g. iupniku Ignaciju Zupane. Pa tudi tesarji so se potrudili, da so uelo dobro isvrllli. — Nekateri vaščaai s« nam priskoiili na pomoč s velikodušnimi darovi; a vse še ae sadostnje, da bi poravnali vse stroške, ki smo jih imeli. Ker pa je naše društvo obžekoristna naprava, ie tem potom obračamo š« eitkrat d* vseh, da aam še nadalje pomagajo.	Gasilfi.
NA DOVJEM {e bil 9 aprila ob 11. nri iaven političen shod. Govoril {e izvrstno, kakor vedno, nai prvo-boritelj dr. Korošec in jeseniški kaplan Ga-: brovšek. Poslanec Janez Brodar, Id Je bil na* I znanjen, da pride, {e prvi vlak v Kranju zamudil in je prišel šele z dragim vlakom popoldne. Velika dvorana Društvenega dma, ki jo je naredil L 1919 inpnik Aljaž, j« bila polna do zadnjega kotička- V jedrnatem, pol« drago nro trajajočem govoru je opisal dr. Ko« roiec naše politično stanje. Poslušalci so m« soglasno c navdušenjem pritrjevali in z živio* klici dali popolno zaupnico. Tudi veliko samo« : stojnih in mož drugih strank je glasno pritrje-' valo dr. Korošcu.
BREG PRI KRANJU.
Z velikim veseljem in slovesno smo sprejeli te dni zvonove, katere jc vlila Jeseniška tovarna; — ne zaostajajo — fiede ilasu ia ubranosti veliko za bronastimi Na velikonočni ponedeljek so prvikrat poveličevali slovesno službo božjo, katero je opravil ob pol 10. uri g. kanonik dr. Čekal ▼ naši cerkvi.
SV. KATARINA PRI TRBOVLJAH.
Pri nas imamo nadučitelja, ki se piše Adoli Paher. Ima pa zadnje čase ta gospod hudo bolezen. Z resnico se krega, 2e pred dalj časom ga je tudi držala la bolezen, pa so ga začeli na sodnijo vabiti, in ta čudna bolezen j« izgubila vse veselje do njega. Sedaj se mu pa bolezen ponavlja. Zopet se krega s resnico gospod Adoli, topot pa po liberalnih časopisih, kt so za take stvari kot nalašč tukaj, ker ka) resničnega in pametnega ne prenesejo. Gospod Paher si je ta pisanje pridobil tudi pomagače, a žal da take, ki so tudi • pametjo skregali, a za liberalne časopise zopet pašejo. Pa o tem bo poročala drugič P. B. od tam mimo.
BISTRICA PRI TR2IČU.
Podružnica sv. Jurila te dobila zadali čat novo lic«. Vsa prenovljena znotral in luna! ste ■ prijaznega Jtička v niiavo. 8. aprila la M slovMsn dan aa vaščan«. ki so m afciali m
rfori k blagoslovu dveh novih feklenfh zvonov. Med Dokaniem topičev in zvonenia s starim bronastim zvnom ie do primernem nagovoru i. svetnik Potokar izvršil blagoslov, Črez nekai ur ie leno ubrano pritrkavanie naznanjalo, da ima sv. Jurij oo zaslugi dobrih vaščanjv zopet 3 zvonove.
Prstan kraljice iz Sabe.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec.
fDalie.l
Po Oliverievih računih ie bilo razstrelivo vdelano prav v sredino malikovega podstavka, kakih trideset čevliev pod čepečo sfingo. Ti računi pa niso bili popolnoma točni, zaloge so bili v resnici vdelane nekoliko boli proti vzhodu, proti malikovi glavi in tudi nekoliko više v podstavku, kot ie mislil. Sicer ie oa še čudno, da ie tako natančno zadel, saj ta dva pogreška nista bila pomembna.
Nazadnje ie bilo vse orioravlieno in smrtonosne posode iz litega železa smo zakopali v pesku z dinamitnimi naboii vred. dalie razstrelivo, električne žice itd. Vso to nevarno in strašno nalogo so v dušečem zraku izvršile roke Ormeieve in Ifvikove, Nato se ie začelo drugo delo: zadelati smo morali predor, da ne bi plini od razstreliva po niem ušli, namesto da bi raznesli malika. Naiboli sitno ie bilo to delo zato, ker smo morali izkopati maihen rovček v skalo, da so žice oo niem varno tekle, sicer bi jih bilo kamenje ori zadelavanju predora kai lahko pretrgalo, seveda bi potem ne bilo mogoče užgati razstreliva pod mali-kom in ga razdeiati..
Domenjeno ie bilo, da bomo naboje pod malikom užgali v noči ob p~Ini luni. ko se bo, kakor so vohuni tudi potrdili, praznovala poroka Barunrfove hčere z moiim sinom v mestu Harmaku. Ta dan oa zato, ker ie sultan Ba-rung naznanil, da bo takoi po tei slavn-sti, ki bi se vršila do končani žetvi, naoadel Mur. Mi smo to tudi zaradi tega želeji, ker smo vedeli. da ie tam le malo svečenikov in stražnikov varuie ma'ika in da mriega sina ne bo med niimi Nai so Abati mislili, kar iim drago, mi kot kristiani nikakor nismo želeli, da bi uničili veliko število nedol?nih Fungcv, kar bi se bilo oa ztfodilo, če bi bili sprožili naboje, ko ie bil funški narod zbran ob daritvi avo-iemu bogu	_
Usodni dan ie nazadnie nanočil. Ve ie bilo dovršeno, iamo vhod še ni bil zadelan, oa ie kakih sto mož neprestano valilo kamenje vani. Užigalne žice smo soeliali v mali prostor, kier ie oes Faraon Sadrahu vrat iztrgal, in niti palca te žice nismo iz oči izpustili, da bi se kaka nesreča ne primerila, aH da bi iih kdo nalašč ne uničil.
Električne užigalne baterije smo postavili, oa iih z žicami nismo zvezali. Stale so čisto nedolžno na t'eh. mi štirje pa smo sedeli krog riih kot čarovniki okrog svoiega čarovnišketfa kotla, ki čakaio. da se čarovniia začne. Veseli nismo bili. Kdo bi bil v taki napetosti? Orme, ki ie vsled neprestanega dela postal bled in suh. ie bil videti popolnomi. izmoz<*an. Nismo mogli niti iesti. že kaditi ne in je s težavo sem ga pregovoril, da ie oooil malo domačega vina. Se konca dela ni hotel iti gledat, niti zvezati žic z bateriio.
»To lahko vi naredite,« ie deial, »iaz sem storil vse, kar sem mogel. Zdai nai gre stvar za svoio usodo.«
Po kosilu ie legel in nekai ur prav trdno spal. Okrog štirih so ti. ki so zadelavali vhod v predor, dovršili svoio nalogo in ood Kviko-,vim nadzorstvom odšli iz podzemeljskega mesta.
Nato sva s Higgsom vzela svetilke in Sla a žicami, kt so ležale v malem rovu. čez in ez pokrita s prahom, odstraniala orah in žice
O
l
pregledovala. Ker nisva nič napačnega našla, sva se vrnila proti staremu temnliu: pred vrati sva naletela na Jafeta. ki nam te bil ves ta
čas v pomoč in oooro. Brez njegove pomoči in njegove veljave med Abati, bi predora gotovo ne bili dovršili, vsai v pravem času ne.
Luč svetilke ie pokazala, da ie bil nietfov obraz poln skrbi.
»Kai ie?« sem prašal.
»O vrač,« ie odgovoril, »imam besede za ušesa kapitana Ormeja. pelii me. prosim, k njemu.«
Razložila sva mu. da spi in ga ne smemo buditi, toda Jafet ie odgovoril kot orei in ori-dodeial:
»Poidita z menoi, moie besede so nrav tako za vaiina ušesa kot za niegova.«
Pa smo šli v mali prostor in zbudil Ormeia, ki ie z velikim strahom poskočil kvišku, ker ie mislil, da se ie orioetilo kai neoriietnega.
»Kai ie narobe?« ie prašal Jafeta. »Ali so Funtfi prerezali žico?«
»Ne, o Orme, nekai huišega: odkril sem zaroto, ki io ie skoval princ Jozva. da bi ukradel Nio, katere ime ie visoko.«
»Kai meniš? Razloži nam zgodbo, Jafet,« e deial Oliver.
»To ie kratko. Imam prijatelje: eden izmed niih — ie moja lastne krvi. toda ne pra-šai me do imenu — ie v Jozvetovi službi. Pila sva skupaj čašo vina, ki sem ga bil potreben, in mislim, da mu ie to razvezalo iezilc. Vsai povedal mi ie in iaz mu veriamem. Tole ie: Zaradi sebe in zaradi liudstva že'i princ, da razdenete funšketfa malika .zato ie odmeknil od_ vas svoie roke. Če se vam posreči, ne ve, kai bo. Boji se. da vas b-do Abati v svoji hvaležnosti čislali kot imenitne može.«
»Potem ie osel!« ga ie Kvik prekinil; »zakai A^ati hvaležnosti ne poznaio.«
»Boii se.« ie Jafet nadalieval. »tudi še drurfih reči. Na primer, da bi Hči kraljeva te hvaležnosti ne pokazala s posebno naklonjenostjo nasoroti enemu izmed vas,« in strmel ie v Ormeia. ki ie obraz obrnil vstran. »Princ ie oa zaročen s to visoko gosoo. ki bi se rad oženil z nio iz dveh vzrokov: orvič ga bo ta zakon naredi' za prvega človeka nad Abati, drugič oa že dlie časa treni, da liubi nio. ki se io boio izpustiti. Zato ie nastavil zanko.«
»Kakšno zanko?« ie prašal eden izmed nas. zpkai Jafet ie obstal.
»Ne vem.« ie Jafet odvrnil, »in menim, da moi oriiateli nič več ne ve; če oa ve. mi Pa ni hotel novedati. Vendar na sem tako spoznal, da bodo Hči kralievo odvedli v Jozvov tfrad r.a onem koncu iezera, šest iež daleč in io tam prisilili, da se z Jozvom takoi poroči.«
»Prav res,« ie deial Orme, »in kdai naj se vse to zgodi?«
»Ne vem, gosood. Ne vem nič. razen to. kar mi ie moj prijatelj pripovedoval, oa se mi ie zdelo prav. če vam takoi sporočim. Prašal sem ga, kdai, in on mi ie odgovoril, da ie čas določon za neki dan po prihodnji soboti.«
»Do prihodnje sobote ie še pet dni. tako oa se menda posebno ne mudi.« ie pripomnil Oh ver in olaišano vzdihnil. »Ali se zanesete na svoiega orijatelia, Jafet?«
»Ne. gospod: ne popolnoma, zakai izdav-na ga že poznam kot lažnika. Vendar oa sem mislil, da vam moram povedati.«
»Zelo lepo od tebe. Jafet. vendar oa bi bil želel, da bi se bi! prei nasnal Zdai pa poidi za žico in ooglei, če ie vse v redu, potem oa se vrni in sporoči.«
Jafet ie pozdravil oo svoii domači navadi in odšel.
»Kai mislita o tei zgodbi?« ie prašal Oliver, ko nas nihče ni motfel slišati. ... »Vse skuoai ie neumn~st.<< ie odgovoril liiggs! »ta krai ie poln novic in govoric in ta le tudi ena.«
Obmolknil ie in me pogledal.
• ,!>9!"Tr?em ieie,'-. Vaz sem orav tega rane-ma kot Higtfs. Če bi imel Jafetov oriiateli kai povedati, bi boli natanko povedal. Boiim se, da ie marsikal. kar bi Jozva rad naredil, menim pa. da bo vsai zaenkrat dal mir. Če hočete poslušati mo, svet. te reči ne boste nikomur pravili: posebno Makedi ae.«
»Potem smo vsi istih misli; kai na vi. narednik. mislite o tei reči?« jc praSal Oliver
Kvika. ki je stal v kotu sobe in se očividno vtopil in opazoval tla.
»Jaz. gosood kapitan.« ie odvrnil, »ne dr« žim z vami, gospodje, razven v tem. da naš« ljube gospe ni treba pjašiti, drugače bo oa za to rečio le nekai. zakai dasi ie Jafet bedak, j« vendarle poštenjak in poštenjaki večkrat stvar na pravem koncu zagrabilo. On vsai meni, da nekai ie. in to pri meni veliko odvaga.«
»Dobro, če ie vaše mnenie tako, kai bi bilo naibolie ukreniti? Skladam se z vami, da Hčeri kraljevi ne kaže praviti; iaz tega prostora ne zapustim pred desetimi ponoči, če osta« nemo ori svoiem načrtu, kar ie oač najboljše, — Kai rišete?« in pokazal ie na tla. v orali, kier ie Kvik s prstom nekai risal.
»Načrt zasebnega stanovanja naše ljube gospe, gospod kapitan. Pravila vam ie, da poj« de počivat ob solnčnem zatonu ali pa še orei, ker ie bila preteklo noč skoro vso pokonci, oa mora orei nekai ur spati, preden — se kaj zgodi. Dobro! Niena spalnica ie tu._ kaine: soba pred nio ie spalnica njenih dvorianic. zadaj oa razen visokega obzidja in iarka. ki ni moči čezeni._ nič.«
»To ie čisto res « ie prikimal Higgs. »Posrečilo se mi ie napraviti naris palače, samo tukaj ie šest čevliev širok hodn-t- voj; ;z sobe, kier stoji straža, v predsobo dvorianic.«
»Prav tako, gospod orofesor. in ta hodnik ima ovinek, mislim da na desno, tako ga dva dobro oborožena moža moreta braniti nasproti celi drhali.
Zdai oa midva, vi. gospod profesor in iaz, lahko zasedeva to stražnico, ki ie prazna: straža ie namreč nastanjena pri oalačinih vratih. Tu naju ni potreba, sai gospod kapitan lahko užge razstrelilo in če se kaj ponesreči, mu tudi nihče razen doktorja ne more njč pomagati, Jafet pa lahko pazi na žice. Mislim sicer, da v tei storiii nič ni, toda kdo ve? Kai bi le utegnilo biti, oa bi se le osramotili. Kai ora« vite, gospod orofesor?«
_ »Jaz? O, iaz bora storil vse. kar želite, dasi bi raiši splezal na pečine in opazoval, kai bo.«
»Ne boste ničesar videli ,Hi<Jtfs,« ga ie prekinil Oliver, »razen morebiti odsev bliska na nebu; tako da bi iaz želel, če vam ie prav. da greste s Kvikom. Dasi sem popolnoma prepričan, da ne smem Makede vznemirjati, nisem miren zavolio nie: če bi bila oa vidva, fanta tam, bi vedel, da ie vse v redu in to bi mi srce močno ola'šalo.«
»To bo dobro.« ie deial Higgs: »takoi greva, Gleite, daite nama tale orenosliivi telefon s seboi. ki ga vam tu več ni treba. Žica bo seg'a do palače in lahko se bomo pogovarjali in se pomenili, kako se stvari razviiaio.«
Deset minut kasneie sta imela že vse orioravlieno. Kvik se ie postavil pred Oliveria v poznr jn deial;
»Prioravlien sem za pot. Še kako povelie, gospod kanitan?«
»Mislim da ne. narednik.* je odgovoril, dvignil oči nd malih baterii, ki ie pazil nanje, kot da so žive.
»Sai veste soored. Ob desetih — to ie knki dve uri od zdai naprei — pritisnem na to stikalo. Nai bo ksrk-li, prei ne sme biti. ker se boiim. da bi doktoriev sin 5e ne bil zapustil mjOilra. da o drugih siromakih nič ne reče"n, Ogleduhi pravijo, da se poroka re bo izvršila pred tretio uro no luninem vzhodu.«
»Da, orav to sem slišal, ko sem bil še tiietn'!' « <*a ie prekip'1 Hi*'*'-.
»Mislim da,« ie odvrnil Orme: »toda vedno ie dobro malo dodati, če M se iznrevod zakasnil ali kai pod^bne^a. Tako bom do desetih čakal tu. kier sem. in vi gosrod doktor, bodite uverienl, da za nobeno ceno ne izorož'nl nab^iijv „rei, kar boste na videli, sai ostanete tu. Kai bo potem, ne morem reči: če naiu "i ne bo vun bo naibolie, *e pridete za nami gledat, če se kai prijeti, kakor vesta. Storita na svoiem mestu, kar za naiboliše spoznata, midva z dol'tor!em bova na na svniem. Snoro-čita no telefonu, če ie žica dovoM dolga in če deltiie. kar mislim da bo: vsakako ^ oridjfa gledat za nama no poln enaistih. Z Borfom'«
»Z Borfom, fJ-csood kanitan,« ie odvrnil Kvik. staknil roko. io stresel Ormeiu in bre/ besede vzel svetilko in šol iz »obe.
(Dalje.)
Zelo prijeta« deluje pri drgnenju hrbta, rok, pog iu celega telesa, kot kosmetikum za negovanje koze, zob in ust, lekarnarja Fellerja prijetno dišeči »Elsafluidc. Je mnogo močnejši ln boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. Tri dvojnate steklenice ali 1 Speč. sleklenica skupaj z zavojem in poštnino za 72 K, pošilja Eugen V. Feller, Htu-Hra donja, Elsatrg 16, Hrvatsko.
fl	___• ^ I POZOR KMETJE! POZOR KMETJE I
II3Z6I B - mi 10 zamenjam posestvo
mpotusm kaucukime oa čevlje.
Več dobrih ogljarjev
»e sprejme. Naslov v upravi lista pod št 1475,
Vabilo na redni občni zbor
Osrednje čipkarsko zadrugo, r. z! z o. z. v Ljubljani ki se bo vršil v nedeljo dne 7. maja 1922 ob 10. uri dopoldne t spodnjih prostorih I, Delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg
štev. 2 ■ sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Odobritev računskega zaključka za 1.1921. — 8. Volitev načelstva in nadzoretva. — 4. Prememba pravil. — 5. Slučajnosti, — V Blučaju, da bi navedeni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklep-Jen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z Istim dnevnim redom in na istem mestu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število glasov. 1466
fncn nC tfFn F Nl,m» »• pTodajTvAN
Lcocll OiVCUCnj ZBIM8EK, Hrastje žtev. 10, pošta Moste pri Ljubljani.	1410
Sprejmem	(JelaVCCV, rim^V
In nnhriou (KOPARJEV) za kuhanje oglja. III uyidl JCV Gozd je pri Kranju. Oglasiti se pri I. PALJEVEC, Rakoviea štev. 15 pri Kranju.
istotam se kupuje b^vega oglja.
Pri-
vsuka množina
Rdečico, vranični prisad,
druge kužne bolezni se zdravijo in zabranjujejo s Poniunm ki ga izdeluje Jugoelor. serum-UepiVUlIl, uvod t Zagrebu, Bienička t. 21. Telef. 14-45. — Brao- U lir in je najboljše sred-jav: Serum, Zagreb, mili lil gtvo zoper miži. Dobiva se v Ljubljani v lekarni R. Sušnik in v drogeriji »Adrijac.	1440
NA VELIKO IN MALO ! "»C
poročamo
najboljše šivalne stroje
ia rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine ia šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PBTEUNC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Stroj za mletev sadja "S""
se takoj eeno proda, — Pogleda in poizve se: Ljubljana, Glinška ulica it. 7, I. nadstropje levo.
Mlinarji!	Mlinarji!
če kupite mlinska sita dobra,
prava in trpežna, katera razpošilja volnena, iidana in ilmnata, kakor tudi rjavo in belo kontenino,
J Dolinar,
Svetje - Uedvsde,
sama prvovrstno robo Znižane cene*
samo prvovrstno robo Znižane cene I
Je najboljši domači izdelek. Dobi se v vsaki trgovini.
Godba v Domžalah proda več
incfnimonfnu p° ub°dni ceni citigoihome,
llloll UIIICIIIUV basflilgelh., trombone, klarinete, bas itd.) — Ogleda se jih istotam. 1467
Hlatilniee, vratila kosilnice, slamoreinice, čistilnike, mline in stiskalnice za sadje in grozdje, brane, pluge, sesalke in cevi. mrežo in žico za ograje, stroje za mešanje betona, železne blagajne, raz.itreljiva traverze, šine in cement, štedilnike in posodo; to vse in razno drugo železuino dobite vedno pri stari tvrdki f^g StUpfca
1344 v Ljubljani, Gosposvotska cesta 1.
Sprejme se
pekovski vaienec
V. Bizjak ln drug, parna nekarna Bog. Slatina
KOSTANJEV LES
prosto vagon in več> množine v gozdu, kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulira it. 1, I. nadstr. Posredovalci se dobro plačajo. 150
mlin in žago sa malo posestvo. Posestvo leži v bližini Polšnika, železniška postaja Sava. Ponudbe na naslov: HINkO ALIP, eementarna, TRBOVLJE.
VELIKO ZALOGO
poljedelskih strojev in bakrenih kotlov
za žganjeknho
priporoma franc HITI, LJubljana
1222
Sv. Martina cesta št. 2.
Iščem
odstrel petelinov
v Sloveniji.
Ponudbe prosim takoj na upravnlStvo »SLOVENCA« pod: »ODSTREL 1305«.
NAZNANILO.
Produktivna zadruga ključavničarjev ln sorodnih sfrok
registrovana zadruga z o. z. s sedežem na Ježici pri Ljubljani
obvešča p. n. interesente in občinstvo, da je začela z dnem IS. aprilom 1922 poslovati.
Izvrševala bo vsa v goronjo stroko spadajoča dela in popravila. Nakupovala, popravljala, pro. dajala in montirala bo vse vrste strojev.' Izdelovala bo vse vrste cerkvenih ur, ln tehtnic, ter žične mreže po naroČilu. — Za vsa dela jamči zadruga in jih bo solidno zai ačunavala. — 1427
Splošno znana ntanufal^lurna Irgovina
Cogar 8f Kalan t> Kranju
se je preselila
v soojo Hišo na Glavni frg lltf
(prej Hrogerija Šinl?or«c)
Prlporoia s« cenf«. ntnu občlnsftm v na* daljni oblah, sagotao* ljajoč sin lian« c<n«, ker n« bo ogromnih stroškov najemnin«.

S A L
0 N
1 T
Najboljši asbestnl Skrili za strehe „-----------«
SALONIT
Iz znamenitih dalmatinskih tovarn cementa v Splitu se dobi v glavni zalogi za kamniški okraj pri tvrdki
ANT. STERGAR-ju v KAMNIKU.
Istotnm se dobi najboljši cement ,,SELEKTOR* portland ter najbolj priporočljivo, najboljše in najcenejše umetno gnojilo (mavc) za trošenje detelje, travnikov, zelnikov kakor tudi za konzerviranje gnoja.
S A L
0 N
1 T
T
Poro«, prstani Double verižice Stenske me Bu-iike Že ne ure Uhani
NaistsreJSa trgovina ur, zlatnine in j srebmlne p ČUDEN | LJUBLJANA 22, Prešernova 1
Zahtevale ponudbe I
9
■*
župnik za svojega brata Amerikanca, Kupim tudi eamo gozd ali večji travnik. Pišite na upravmSlvo »Domoljuba« pod imenom: »Župnik 1149«._
Ne pustite, da Vam toče voda neizrabljena mimo
biSc! Električne naprave rt«
spadajoča dela izvrši najsolidneje in najceneje Jože Markcš, konces. elektrik na Jesenieah, Gorenjsko. Točna postrežba! — Zmerne cene! — Za vsako pojasnilo 9e obrnite na moj naslov!	1315
Pohištvo in tapetniška delavnica
spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave, šelezne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska cesta 13.
ffisočl ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo ie 25 let prijetno dišeči
JJ
U
kot koametikum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antlseptičn., (Istega, osvežujočega delovanja najbolšega učinka. Ravnotuko je priljubljen kot krepko, blago delujoče in vrlo prijetne sredstvo za drg-nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. TisoCe priznani! Z zamotom in poštnino sa vsacega: 3 dvojnate ali 1 Spe-cijalna steklenica . . , . 72 K.
Za prodajalce i
12 dvojn. aH 4 Spec. steklenice..... 300 K.
24 „ „ 8 . „ ..... 670 K.
36 . . 12 ....... 800 K.
poitnine prosto na Vašo pošto. Kdor poSlje denar naprej, dobi še popust v naravi.
Dobi te tadli Elza obllž za kurja oCesa 8 In 12 K' Elza mentolni Crtnlk 16 K; Elza poslpalnt proSek 12 K; pr stno Eiz« ribje olj« 8U K; Elza vodi za usta 48 K; Elza voda ko-Ionska 60 K; Elza tumskl ralrls 60 K: Glucerln 16 in 60 K; t-IIsol, Lgsofortn 48 K: klneikl Coj 4 K; Elsn mrCesnl pralek dO Ki strup za podgane In mlSI po 16 ln 20 K.
Eugen V. Feller, lekarnar
Stublca donja, Elsatrg 16. Hrvatsko.
Pozor! Najboljši Pozor!
jugoslovanski Eternit, asbestni Skrilj je
iz najboljšega splitskega cementa. Znamka
aiona
od »SPALAT0« d. d. portland-cementa, Split. — Glavna zaloga za Gorenjsko: FRANC DOLENC, KRANJ.
Ponudbe na zahtevo takoj.	1219
mtši-^odgane
stenice- &£urfcl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 20 K, z« ščurke, 26 K, za stenice 15 K, uničev. moljev I0in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ektp: M. JCNKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Izdelovanje in naj. večja zaloga
klinih pasov
trebušni pasovi, paaovl za otroke Zaloga blaga iz gui mija za babice in
bolnice,gumijevih
nogavic in blazin. Umetne noge, roke itd. Za gg. ? d ravnike zaloga vsako-vrstnih instrumentov. Za obila naročila se priporoča :
STANISLAV PONIKVAH, prej PlottsvsU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 33. PonlManJo, popravila, brulonje.
lirniilki u Bch Ig u mu
najboljših svetovnih tovarn in razno ga. lanlerljsko robo razpošilja na debelo io na drobno po čudo* vito nizkih cenah ve. letrgovina in razpo-Siljalna R. Stermeckl, Celie, St. 306, Slovenija. — Zahtevajte ilusirovani cenik. -Kar ne ugaja, se za* menja ali vrno denar.
□cjuaaaanriDanacaoaaai-iuoaciaoapoum
Ustanovljeno 186»
Novosti
najdete veliko zalogo pri nakupu
UitinoirtjeN 1869
manufakturnega blaga
za moške in ženske obleke, perilnega blaga, šifona, najboljSe vrste cefirja za bluze in srajce, novosti v rutab, kakor tudi vse drugo v to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvrdkl
R. MIKLAUC,
manufnkturna trgovina Pri škofa LJubljana, Lingerjeva ulica, Modarska ulica, Prod ikofljo.
a \
D D
a
D
o o
D 0 0
Iac3c3catz3c3ac=3c3c3ac=3cac3ir3c=tc3acac3c3i=sc3«=3c=ia
Maj bolj še in najtrpežneje manufakt. blago kupitepri
Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani
Oglejte si naše skladišče! Prcdajalna na drobno je v Ljubljani, Stritarjeva uL 5. Glavno skladišče je v Kresiji (vhod iz L,ingarjeve ul. 1/L)
Zadružno podjetje! - Svoji K svojim!
•
I
I
•
I $
$
>9
Najboljšo
če&kega Izvora se kupi pri tvrdkl
Podjetje „HERMES"
J. & V. VokaC
Ljubljana,
Šolski drevored I.
Zahtevajte vzorce I
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
r
Odgovorni urednik Anton Šolnik % LJubljani,
Titka Jugoslovanska toka«*