z" Adriatic hvalna družba d.d. S ( 1 ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica -1 vCtnik VII - št. 17 -15. september 1998 - cena 150 SIT v "N/" .. /" v: y NEZN I K y u Banka Koper ^ 45 let neprekinjenega delovanja Roda snežniških ruševcev Zborniki vseh generacij TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica UVODNIK 'f. 'fk ,?|° soboto v avgustu so se vsi ^ovi*' 'r}.Sedanji bistriški taborniki ter f ‘ 'ija j Pr'jatelji zbrali v Črnem dolu, k Pr' Vilharjevi koči. Obletnico 1 Vo^a 50 obeležili s slavnostnim <^j.,. aktivnih članov Roda 'b ruševcev, na katerem so užpejši prejeli priznanja, vsi *,!*» srečanja pa so po kosilu ves ii^ian obujali spomine, se ^,sali v taborniških veščinah in k f °b prižganem taborniškem leo9Peli taborniško himno. V Rolfh - Lecko, starešina V ČRNEM DOLU r°da, je spomnil, da je idejo Vi|, !tVa v Bistrico prinesel Franc ji leta 1952, uradno pa je bil KjaatlV ,regic!er todaniega '13 1 tabornikov Slovenije v maju Nadaljevanje na 9. strani. Dvig zastave med zborom bistriških tabornikov v Črnem dolu. GLASBA USPEŠEN ZAKLJUČEK "OLETNE GLASBENE ŠOLE i /' & i >/ v čf \ / \ i- Od •). %iCj do 29. avgusta je v Ilirski \ Potekala prva mednarodna 'hiv glasbena šola, ki jo je 'sq fa a bistriška glasbena šola. V i^dj Odelovali umetniki - pedagogi: Vel ®lžalorsky (violina), Fedja !\0 . avtaV Erno Sebastian Sr) ,a) ter Sonja Pahor-Torre Srt0° a se Je zaključila z dvema Hoj11.3' na katerih so staršem, Vjj 'n ostalim pokazali svoje Zgladi glasbeniki: učenci f.. i / % bi v Vi,tj'fl 'n srednjih šol pa tudi y Petek'a2Saene akademije- ... p)1' zo. avgusta, so nastopili v Vstj 'asbene šole, v soboto, 29. Pa.v dvorani Doma na Vidmu. ^ Vte°IZVec^^ P° 24 glasbenih točk, X so nekatere - predvsem Vi?!- ‘ izzvenele že kot pravi 1 koncerti. Izkazali so se prav n)imi tudi predstavniki naše 1 '°linisti Ana Jerše, Mateja afra Zafred ter Rok Flrvatin, a u":’ju Sara Sedmak ter harmonikarja Andrej Barbiš ter Sanja Bekrič 'n Marijana Fidel (klavir), uPaj z Rokom Hrvatinom nastopili v triu. Na koncu sobotnega koncerta so se kar številnemu občinstvu priklonili vsi sodelujoči v poletni šoli, zadovoljni obrazi in dolg aplavz pa so še okronali uspeh poletne šole. Nadaljevanje na strani 6. Profesorji prve poletne glasbene šole (z leve): korepetitor Bojan Clavina, Erno Sebastian (harmonika), Volodja Balžalorsky (violina), Sonja Pahor-Torre (klavir) in Fedja Rupel (flavta). č&ART -k po enotedenskem marljivem delu. grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica Vse bolj postaja očitno, da vsi tisti, ki nam manjka še dobršen kos poti do težko pričakovane upokojitve, te upokojitve ne bomo tako hitro in zlahka dočakali. Minili so namreč časi naših staršev, ki so si pogoje za boljše življenje ustvarjali v letih velikanske povojne obnove in vsestranskega zagona ter napredka. Že zdavnaj so minili časi, ko se je dalo s poceni krediti priti do nove hiše ali stanovanja. Definitivno so minili časi, ki so bili naklonjeni socialno ogroženim. 'Sociala’ se pospešeno zmanjšuje in na koncu je bo samo še za okus. Zmanjšuje se število zaposlenih, povečuje pa število upokojencev in brezposelnih. Povečalo se bo število delovnih let, potrebnih za polno pokojnino, hkrati pa se bodo pokojnine skrčile na minimum. Če je kdo, ki je sedaj v srednjih letih, razmišljal, kako se bo še relativno mlad, zdrav in čil tam nekje po 50-ih letih upokojil in užival ‘penzionersko’ življenje v krogu svojih naj dražji h ob obilici raznoraznih hobijev, lahko razmišlja samo še o tem, zakaj se ni rodil vsaj kakšno desetletje ali dva prej. Da je brezposelnih veliko, vemo že sedaj. Službe že dolgo namreč niso tisto, kar so bile. Vedno manj je trajnih zaposlitev in tudi, če ste zaposleni za nedoločen čas, nikoli ne veste, kdaj bo vaše podjetje šlo v stečaj ali v zmanjševanje delovne sile zaradi prevelikih stroškov. Odpuščanja postajajo trda resničnost in sprejeti jih bomo morali kot nekaj samoumevnega. Nič kaj lepa slika prihodnosti ni to. Varčevati bo treba za šolanje otrok, saj glede na trenutno stanje tudi šolanje kmalu ne bo več zastonj, varčevati bo treba za pokojnino. Poleg tega pa nam bo vedno grozila možnost, in ker bo država krčila socialni program, nadomestila za brezposelne ne bodo velika in ne bodo večno trajala. Zato bomo morali varčevati tudi za takšne čase, ko bomo brez dohodkov. Kje se to konča? Kaj nikoli ne bo miru? Verjetno res ne. Tako kot se je človek vse od pradavnine pa do modernih časov trdo boril za preživetje, tako se bo moral še naprej. Brez popuščanja in premora, neprestano in vztrajno bomo morali polagati kamen na kamen, zrno na zrno in pri tem upati, da naše napore k (še) boljšemu življenju nebo izničil kakšen nenaden vihar in nas vrnil nazaj na začetek. Srednji generaciji je prav gotovo najslabše. Imajo namreč še močan spomin na tisto prej in so jim vse te spremembe dobesedno porušile tradicionalne predstave o tem, kako naj se živi, dela ipd. Lažje je nekoliko mlajšim, ki so odraščali nekje na meji med socializmom in kapitalizmom, da o tistih, ki odraščajo sedaj niti ne govorimo. Njim bo najlažje, saj ne bodo delali primerjav za nazaj in jim bo obstoječe stanje pač nekaj popolnoma normalnega. Življenje, ki smo ga poznali v prejšnjem režimu in ki je bilo za večino lagodno inv primerjavi z leti, ki se nam sedaj obetajo, dokaj brezskrbno, je torej preteklost. Pripraviti se moramo na novo obdobje - na obdobje brez milosti in popuščanja. K. M. \_____________________________________________________________________________J VELIKO PARTIZANSKO ZBOROVANJE V Tatrah na Brkinih so si v nedeljo, 6. septembra, stisnili roke prijatelji, nekdanji borci, aktivisti OF in drugi udeleženci upora proti fašizmu, ki so med II. svetovno vojno delovali na območju od Javorniških gozdov do Dragonje in Trsta. Prišli pa so tudi številni domačini, ki so od začetka vojne pa vse do osvoboditve partizanom dajali varno zavetje in hrano. Čez štiri tisoč ljudi se je zbralo na Tatrah, kjer so na samem začetku proslave na stavbi nekdanje osnovne šole odkrili obnovljeno spominsko ploščo padlim domačinom in žrtvam fašističnega nasilja. Obudili pa so tudi spomine na 55. obletnico Istrskega odreda in obletnico volitev odposlancev v Kočevski rog oktobra 1942, kjer so sprejeli zgodovinski sklep o priključitvi Primorske k matični domovini. Nadaljevanje na strani 2. n URADNE OBJAVE Občina Ilirska Bistrica Občinski svet Na podlagi 16. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradne objave št. 18/ 95) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica dne 02.09.1998 sprejel SKLEP O ORGANIZACIII VZGOINOVARSTVENE SLUŽBE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA i. Vzgojnovarstvena javna služba v Občini Ilirska Bistrica se izvaja v naslednjih oblikah: 1. Celodnevni program varstva otrok prvega starostnega obdobja 1-3 let (JASLI - CP) 2. Poldnevni program varstva otrok prvega starostnega obdobja 1-3 let (JASLI -PP) 3. Celodnevni program varstva otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (VRTEC - C P) 4. Poldnevni program varstva otrok drugega starostnega obdobja 3-6 let (VRTEC - PP) 5. Priprava na šolo v sklopu celodnevnega varstva 6. Priprava na šolo v sklopu poldnevnega varstva 7. Zunanja priprava na šolo (1) Celodnevni in poldnevni vzgojnovarstveni program za otroke prvega starostnega obdobja izvajata VVZ Jožefe Maslo Ilirska Bistrica in enota vrtca pri OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. (2) Celodnevni in poldnevni vzgojnovarstveni program za otroke drugega starostnega obdobja ter program priprave na šolo v sklopu celodnevnega in poldnevnega varstva izvajajo VVZ Jožefe Maslo Ilirska Bistrica in enote vrtca pri OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo in OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. (3) Program zunanje priprave na šolo izvajajo VVZ Jožefe Maslo Ilirska Bistrica in enote vrtca pri OŠ Jelšane, OŠ Toneta Tomšiča Knežak, OŠ Podgora Kuteževo in OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad ter OŠ Rudija Mahniča Brkinca Pregarje. (1) Celodnevni programi se izvajajo v najmanj 9-urnem vzgojnovarstvenem programu. (2) Poldnevni programi se izvajajo v največ 6-urnem vzgoj novarstvenem programu. (3) Specifike posamezne vzgojnovarstvene organizacije določijo v publikaciji vrtca. IV. (1) Vrtec in enote vrtca iz II. člena razpišejo vpis v programe iz I. člena v mesecu maju, s tem, da se vpis zaključi zadnji delovni dan v mesecu. (2) Starši vpisujejo otroke v organizirane oblike celodnevnega in poldnevnega varstva ter program zunanje priprave na šolo do zaključka vpisa. (3) Starši lahko vpišejo otroka v programe iz I. člena tudi po zaključku vpisa, če ima vzgojnovarstvena organizacija prosta mesta. (4) Vpisnine v vzgojnovarstvene programe se ne zaračunava, razen v primerih, ko starši izpišejo otroka iz vzgojnovarstvene organizacije in ga ponovno vpišejo v isto vzgojnovarstveno organizacijo pred potekom treh mesecev. (5) Morebitna vpisnina iz četrtega odstavka tega člena se obračuna v višini sorazmernega dela plačila staršev k ekonomski ceni programa, zmanjšanega za odbitek za živila, za odsotnost nad tri dni, za ves čas odsotnosti do treh mesecev. V. (1) Ekonomska cena vzgojnovarstvenih storitev zajema vse obratovalne stroške poslovanja vzgojnovarstvene organizacije razen investicij, investicijskega vzdrževanja, jubilejnih nagrad in odpravnin tehnoloških presežkov. (2) Ekonomske cene vzgojnovarstvenih storitev določa Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na predlog strokovnih služb. Do določitve nove ekonomske cene se cene tromesečno valorizirajo z gibanjem rasti plač v RS. (3) Zunanja priprava na šolo je brezplačna, razen plačila malice in pavšala za materialne stroške, za katerega se dogovorijo vzgojnovarstvena organizacija in starši. VI. Sklep prične veljati z dnem sprejema na občinskem svetu. Številka: 061 - 114/97 - 240 Datum: 2.9.1998 Predsednik OS Zorko Šajn, dipl. ing., I.r. Občina Ilirska Bistrica Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Občina Ilirska Bistrica na podlagi Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem ter na podlagi Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 18/92) objavlja 1AVNI RAZPIS ZA ODPAIO V NAIME SOCIALNIH STANOVAN1. KI SE BODO SPROSTILA V LETU 1999. I. Na javni razpis se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoie: 1. so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče na območju občine Ilirska Bistrica, 2. da prosilec ali kdo od ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik oziroma solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma najemnik primernega stanovanja, 3. da prosilec ali drugi ožji družinski član ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge ustrezne nepremičnine, 4. da prosilec ali drugi ožji družinski član ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, 5. da prosilec ali drugi ožji družinski člani niso lastniki nepremičnin, ki presegajo 1 00 % vrednosti stanovanja, 6. da socialne razmere prosilca oziroma članov njegove družine ustrezajo merilom, ki veljajo za druge oblike pomoči, 7. da prosilec ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil stanovanje skladno z določbami Stanovanjskega zakona oziroma je pravico odkupa prenesel na ožje družinske člane ali je stanovanje odtujil, 8. da povprečni mesečni dohodek (BOD)/družinskega člana ne presega višine, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne plače, - za otroke od 7. leta do dopolnjenega 14. leta starosti 34 % povprečne plače, - za otroke od 15. leta do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače, - za odrasle osebe 52 % povprečne plače. Odstotki se računajo od povprečne bruto plače na zaposleno osebo v državi, v letu 1997, ki je znašala 1.731.012,00 SIT (Ur. list RS, št. 15/98) oziroma 144.251,00 SIT/mesec. II. Vlogi za dodelitev socialnega stanovanja v naiem morajo prosilci priložiti: 1. potrdilo o državljanstvu, 2. potrdilo o stalnem bivališču in dobi bivanja v Občini Ilirska Bistrica ter številu družinskih članov, 3. podatke o denarnih prejemkih v letu 1997, skladno s predpisi s področja o socialnem varstvu ter potrdilo o premoženjskem stanju, 4. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem imajo prosilec in njegovi družinski člani stalno bivališče (najemna ali podnajemna pogodba), 5. izjavo, da prosilec oziroma njegov ožji družinski član ni lastnik nepremičnin oziroma najemnik primernega stanovanja, 6. izjavo, da so dohodki, ki jih prosilci prejemajo, edini dohodek v družini, 7. izvid zdravniške komisije I. stopnje o trajnem obolenju prosilca ali ožjega družinskega člana, 8. potrdilo pristojne komisije o invalidnosti oziroma težji duševni ali telesni motnji, 9. za dijake srednjih šol in študente potrdilo o šolanju, 10. potrdilo Zavoda za zaposlovanje za nezaposlene polnoletne družinske člane (razen za dijake in študente) 11. potrdila ne smejo biti starejša od trideset (30) dni, 12. izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da so vsi podatki, dokumenti in izjave, ki jih je prosilec dostavil, resnični. III. VLOGE (obrazec, ki ga dobite v pisarni št. 11, 2, nadstropje) ter vso ostalo zahtevano dokumentacijo - morajo prosilci vložiti osebno ali s priporočeno poštno številko najkasneje do petka, 16. oktobra 1998, na naslov Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, z oznako - RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM. Za sestavo prednostne liste bodo upoštevane samo vloge, ki bodo prispele v roku in katerim bo priložena vsa zahtevana dokumentacija. Poleg tega bo komisija upoštela izpolnjevanje splošnih pogojev, višino skupnega dohodka družine, preračunanega na družinskega člana, število točk po točkovanju skladno s Pravilnikom o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 18/92). Vse dodatne informacije dobite po telefonu št. 41-361, int. 124 ali osebno v pisarni št. 11, 2. nadstropje. IV. Prosilci bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom najkasneje do 16, decembra 1998, 15. september l?9* Nadaljevanje z naslovne stran1' VELIKO PARTIZAN^ ZBOROVANJ’ Po odkritju spominske pl°sC u zbrane nagovoril predsednik sl<> borčevske organizacije Ivan Dolmca, kratko je orisal razmere pred in n' svetovno vojno v Brkinih, obu ^ob< spomin na bitke za končno osv Primorske s Trstom in Gobc0^ slovensko etnično ozemlje na skr3l te' robu Furlanije. Dotaknil sej 'tl pozabljenosti Brkinov po vojni. ^1, pozornosti pa je posvetil kolabora1 spravi. Ji “Upor zoper okupatorja ,n ^ za osvoboditev domovine )e if legitimen in zakonit po domače “A mednarodnem pravu. Kolabot > (sodelovanje) z okupatorjem bila nezakonita in nemon kazniva po sedaj ve $ zakonodaji samostojne Slovenj^ zavržena tudi po normah dan3 ^ demokratične Evrope. vredno je, da še živim pripa> ^ resnice, češ da so za vse, kat kolaboracije, združenim v .. slovenski zvezi, pri vsilje^ sef. % krM dogajalo med vojno, ^ komunistični partizani, daje 0 katoliška cerkev v Sloveni)1 ,• podporo. In kot pravi tudi c Vekoslav Grmič, uradna cerke' laži spreminjati v resnico in ± prati tudi svoje grehe, ki jihje f / med vojno s kolaboriran)c, netn- 0 italijanskim ii, , okupatorjem," je med drUt poudaril Ivan Dolničar C Glede sprave pa je menil, da zgoditi, da pa je ni moč u :rah^ imc jjim oocin in ugledni gostje, rncu ■ |tar podpredsednik organizacije predpisati ali uzakoniti. , Na osrednji prireditvi na Tatra zbrali številni župani južnopf' ^^ občin in ueledni eostie. med nJ , Jt; Arturo Calabria, predsednik koor borčevskih organizacij Županije j|) Miho Valič in drugi. Ob 0 spominske plošče so zapeli Pev ,v,/ Slavnik Hrpelje-Kozina, na zb^, ^ pa je nastopil Partizanski t> Vi ki Rinko Tomažič iz Trsta in c°ujetr: pihala slovenske policije. Ob 3 umetniškega ustvarjanja je °ir j z|/ skladatelj Oskar Kjuder Pre^ ^ J plaketo Zveze združenj bore Slovenije. #!l' peta' \ Snežili* S«; Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič jP Razo^ Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o., Glavni in odgovorni urednik: Borislav 'Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Lektorici: Nevenka Ujčič in Katja Koren-Valenčič .- urednik: Ravmond Fabift Tehnični urednik: Raymond ‘ Tisk: “GA commerce" d.o.o. Ilirska 1 Naklada: 1300 izvodov oppljP nj Po mnenju Ministrstva za kulturo n ffl1’ 'Slovenije št. 415/1433/97 z dne se časopis SNEŽNIK šteje med Pr°11 katere se na osnovi 13. točke tar ^ Tarife davka od prometa prdizvodo^.^ Idi m? uavna v/vi piv/n laaa 7^1 v— -jUQOu 1 plačuje 5% davek od prometa Pr0' ^gSoP^ Prometni davek je vračunan Občina Ilirska Bistrica enter TRGOVSKO POSLOVNI CENTER V ILIRSKI BISTRICI Na odlični lokaciji ob magistralni cesti iz Kvarnerja, Istre in Dalmacije, 8 km od Hrvaške meje proti Ljubljani bomo zgradili sodoben center s 6500 m2 uporabnih površin. Prvi moderno zasnovani center na tem ,j koncu Slovenije bo namenjen prebivalcem Ilirske Bistrice, bližnje okolice in Hrvaške. 4® Vabimo interesente za: VEČJI MARKET S iPREHRAMBENIM blagom, SALON POHIŠTVA, BANKO, VRTNARSKI CENTER, različne trgovine, lokale ter pisarniške prostore. Atelje Villa Atefje ^ervacije sprejemamo do 30. septembra 1998 Informacije: SM & A d.o.o Ljubljana, tel. 061/137-65-32 041/646-539 Odvetniška pisarna Milan Volk, ll. Bistrica, tel: 067/41-615 °6c/v. M ILIRSKA BISTRICA 16 a8' 29. in 85. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) b/nu*3 ^tatuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95) ter na podlagi finskega sveta Občine Ilirska Bistrica z dne 8.9.1998 objavljamo RAZPIS Ojjirektni prodaji avtobusov znamke TAM 80 A 60 Sbusi, '• '-'lu^i^Hamke TAM 80 A 60 se prodajo v direktni prodaji najugodnejšemu k bo možen vsak delovni dan od 21.9.1998 naprej na osnovnih šolah 'U0|n 13.00 uro. kv v°zil s podatki o njihovi identifikaciji je priloga tega sklepa. Si. IV. Sj to*:>usi se niso uspeli prodati na dveh predhodnih javnih dražbah, Sod/0?' k direktni prodaji - brez licitacije. Avtobusi se bodo prodali Sias Šemu Ponudniku. . Pec lzvede po načelu videno - kupljeno. Str,°ra ^upnino in prometni davek plačati v celoti pred prevzemom. S m Pridobi kupec na vozilu lastninsko pravico. zato se K v. Leto št. izd. sedežev Prevoženi km j Av(olUs tAM 80 A 60 1990 16 ' AvtouUs TaM 80 A 60 1991 17 ■ Us TAM 80 A 60 1992 17 Cena na drugi javni dražbi (orientacijska) K 'icib 138.000 164.000 58.000 854.000,00 SIT 687.700,00 SIT 1.141.300,00 SIT ogleda: V ' Pri l'2. pr- °Sn°vni šoli Kuteževo v Kuteževem; q,3. p ' 0snovni šoli Anzona Žnideršiča v Ilirska Bistrici; osnovni šoli Toneta Tomšiča v Knežaku. oSbe VI. u _ VI. ^5lek / zbirajo pismeno do 5.10.1998 na naslovu: Občina Ilirska Bistrica, a družbene dejavnosti, Bazoviška ulica 14, 6250 Ilirska Bistrica. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95) ter na podlagi Sklepa občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica z dne 8.9.1998 objavljamo RAZPIS o zbiranju ponudb o izvajanju drugih šolskih prevozov z minibusom Renault Master Predmet ponudbe je prevoz šolskih otrok (razen prevoza v šolo in domov), prevoz za potrebe športnih, kulturnih in humanitarnih društev in organizacije v Občini Ilirska Bistrica. II. Prevoz se bo opravljal z minibusom Renault Master, letnik izdelave 1994, prevoženih kilometrov 68.000, s sedemnajstimi sedeži. Ocenjena vrednost vozila dne, 20.11.1997, je znašala 2.957.000,00 SIT. Ponudnik mora v ponudbi predložiti naslednje obrazložitve: 1. Način kupnine (gotovinski nakup, % avansa, kredit, leasing ...). 2. Ceno prevoza za skupine iz I. točke tega razpisa v času trajanja pogodbenega razmerja (v primeru leasinga ali kredita). 3. Ceno prevoza po poteku pogodbenega razmerja. IV. Ponudnik bo moral vozilo ustrezno vzdrževati in uporabljati skladno z namenom pogodbe kot dober gospodar, prav tako pa skleniti vsa potrebna zavarovanje glede vozila in potnikov. V. Ogled vozila je možen pred osnovno šolo Dragotina Ketteja od 21.9.1998 do 5.10.1998. VI. Ponudbe se zbirajo pismeno do 5.10.1998 na naslovu: Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za družbene dejavnosti, Bazoviška ulica 14, 6250 Ilirska Bistrica. NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI Ogled Gradu Prem in Ilirske Bistrice, po dogovoru. Informacije: Mojca Memon, Prem, tel. 067/86-400, 41-361. Ogled muzejsko urejene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja, OŠ Prem, po dogovoru. Informacije: Marija Dovgan, Prem, tel. 067/86-374. Stalna razstava starih fotografij Ilirske Bistrice, Bistro Baladur, Ilirska Bistrica, vsak dan, 8.00 - 23.00. Informacije: Bistro Baladur, tel. 067/41-935. Stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna, Picerija Škorpijon, Ilirska Bistrica, vsak dan razen torka, 8.00 -22.00. Informacije: Picerija Škorpijon, tel. 067/41-332. Mineva že drugi mesec, odkar smo pospravili razstavišče v parku Nade Žagar, a se od sejma še kar ne moremo posloviti. Tudi tokrat vam predstavljamo nekatere izmed razstavljavcev, ki so se predstavili v času sejma. SEJEM Bil PONUDBA GRAFIČNIH DELAVNIC Leta 1547 je moral Primož Trubar v pregnanstvo na Nemško in ker svojim rojakom ni mogel oznanjati evangelija z govorjeno besedo, se je odločil za pisanje in tisk. Jeseni leta 1550 je izšla prva slovenska knjiga Katekizem, sočasno tudi druga, Abecednik. Natisnjeni sta bili v Tubingenu. Primož Trubarje pripravil za tisk 26 knjig, nekaj tudi njegovi sodelavci, med katerimi velja posebej omeniti Jurija Dalmatina, čigar življenjsko delo je prevod celotnega Svetega pisma. Trajni uspeh slovenske reformacije je nedvomno slovensko slovstvo, šolstvo in tisk. Grafični atelje Zejnulovič od nedavnega vodi samostojna podjetnica Alma Zejnulovič. Ponašajo se z dolgoletno obrtno tradicijo in bogatimi izkušnjami. Ukvarjajo se z grafičnim oblikovanjem, pripravo za tisk in tiskanjem. Poleg tiskanja vizitk, dopisnih papirjev, obrazcev, kuvert in plakatov, tiskajo tudi majice, delovne obleke in nalepke raznih dimenzij. Ukvarjajo se še s tiskanjem knjig in diplomskih nalog ter izdelujejo reklamne panoje in table. Podjetničin mož Borislav Zejnulovič je tudi ustanovitelj lokalnega časopisa Snežnik, ki bo po novem ponovno obogaten z občinskimi uradnimi objavami. V času tokratnega sejma so poleg vrste zanimivih grafičnih izdelkov predstavili tudi knjigo "Jelšane skozi čas". V Grafični delavnici Bor se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem in računalniško pripravo za tisk, offset in sitotiskom, izdelujejo pa tudi druge izdelke iz papirja in kartona, spenjajo in sortirajo papir, rokovnike in podobno. Prvega avgusta letos sta minili že dve leti, odkar oblikujejo in tiskajo "Informacije", časopis za interno obveščanje članstva Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. V času sejma so predstavili Katalog obrti 1998, ki je prejel vrsto laskavih priznanj. Mlada obrtnica Marjanca Čekada nastopa s sloganom: "S pravim pristopom, zanimivo idejo in veliko dobre volje najdemo za vsakogar pravo rešitev." Obratovalnico Mary a rt vodi samostojno. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem (tiskovine, zaščitni znaki, reklamni oglasi, celostna podoba podjetij) in računalniškim izrezovanjem napisov iz samolepilnih folij, kar je tudi prikazala v času sejma. Marjanca je letošnja oblikovalka plakata in vabil Bistriški dnevi. Pri oblikovanju slednjega je uporabila fotografije Ivetovih mlinskih koles, avtorja Emila Maraža. Na llirskobistriškem imamo več kot deset grafičnih delavnic. O kvaliteti storitev najzgovorneje pričajo neštete knjige, priročniki, plakati, koledarji, reklamna sporočila in drugi izdelki, o zmernosti cen pa zadovoljni kupci. Kljub temu pa ...!? ŠIVILJSTVO SE OTEPA NELOJALNE KONKURENCE Tekstilna dejavnost se ves čas spopada z nelojalno konkurenco, delom avma Z.ElNUt v. K Al K'N‘ ’ ‘,Hl1 vkichava tA 1 OUKJiZO n a v Vodstvo Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica je razstavljavce obdarovalo s priložnostnim darilom, "Šilcem domačega žganja", spominkom, ki ga je oblikovala domača obrtnica Milojka Primc, (foto: Sanja Udovič) Sanja Udovič je od nedavnega poslanka v skupščini Obrtne zbornice Slovenije, (foto: Dragica Prosen) Da Marjanca kljub delu najde kaj prostega časa tudi zase je nedvomno dokazala z nedeljskim nastopom, ko je zaplesala s skupino Utrip. (foto: Dragica Prosen) S pnvin frililjs«. ■•iniii iicji i» i ulili iifcn volje. •ijtini n rnltjir fini /ililir. ENTERPRISE REKLAMNE TABLE SAMOLEPILNI NAPISI__OBUKOVANJE__PgEPLOGE_ŽA| Silvester Kmetec je za desetletno delo v obrti prejel posebno plaketo Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, (foto: Sanja Udovič) V pekarni Drobtinica pripravljajo polnovredne in črne kruhe ter peciva, ki imajo nizko kalorično vrednost, (foto: Sanja Udovič) Naravni jabolčni kis je primeren za zdravljenje artritisa, vnetje mehurja, srčne bolezni, holesterol, prehlad, zaprtje pa tudi hujšanje, (foto: Atelje Maraž) šivilij, ki dejavnost opravljajo nel7 ^ ali po domače "na črno". K takšj1^, delu prispevamo vsi tisti, ki nam a kdo nam izdeluje oblačila. Sanja Udovič je tiste vrste de , ne kloni prav zlahka. Tudi na toki3 ^ sejmu se je predstavila z novo ko j oblačil za svečane in posebne pm°. $ly ter poslovnim kostimom v mod -barvi. Kar nekaj njenih zanimivih * smo v letošnjem letu zasledili tudi j, Koper - Capodistria, Koprski n° Melodijah morja in sonca. SVEČA, TEMELJ # USTVARJANJE LUČI IN SVETLOBE Silvester Kmetec je v lanske^ razširil dejavnost še na izdelav0 l( Sveče izdeluje v različnih barv , oblikah. Nudi nagrobni, dišeči m0^ jjl program ter parafinirane vrtnic6'^ izdeluje posamezno ali v steklu, r ^ so za okraševanje prostorov pa tu poslovno darilo. ,| (l|i V času sejma je predstav^^ dejavnost prodajalne Stik, v ukvarjajo z‘izposojo oblek za P ,j(Jjo obhajila in druge slovesnosti. Arah j tudi konfete in sploh znajo po5* vesele trenutke in svečanosti. PRIPRAVLJALA iE POPOTNICO PREDSEDNIKU DRŽAVE Mariko Mikuletič poznal"^ vedno urejeno gospo, ki se m in peče posebne vrste kruha in P6^)'1 letošnjem letu je prejela na J z|/ "Dobrote slovenskih kmetij ji priznanje za posebno vrsto ^ "pisanko". Z njenim kruh0^.^^' postregli svetemu očetu ob 0 Sloveniji, manjkal ni niti v k053^^ smo jo pripravili za P°P predsedniku države. S kruhom 'n ------------------------ Ufll je že velikokrat poskrbela za » drugačne goste. Tokrat tudi za h ^ urugacne goste. lOKrat tuu. -'očno izdelanih, unikatnih, 8^/ aekačih je spekla odlično ji*1 arehovo potico, vse to pa 0 5 jčj najhno siničko iz testa nedvomno poskrbela za zelo " n uporaben spominek iz našega POZABLJENE DOBROTE ,ai£| iU Po temenih slemen £ 1 \S{ nribovja na jugozahodu Sloven^rot' gručaste brkinske vasi. Na. uaf'i( Brkinov proti Istri se razprostiraj ^ d vsej svoji lepoti zaživijo en .^jil1 na Štefanovo, ko konjarji iz 1 ,/ daljnih krajev romajo k farnemu ^ v? svetemu Štefanu, konjarju. In P,ofI/, j /asi se je lotil sušenja sadja Srečko Sanabor, na način, k°l * reCKU 3dllduur, Ud lldli", . v - ekdaj poznali tamkajšnji kmet^jVN . okratnega sejma se je Pr® ^jr >Kramega sejma se jc r ubolčnimi krhlji, suhimi češp1) lovost ponudil suhe ja8^:011,1' dii° lanaborjevih v Harijah nU ^;aka ibolka iz domačega sa^°Vggji'1^ laravni jabolčni kis. V času iredstavili lično zloženko o UP u ncujiuvm iiv.1 iu z-1 v-/z_x-1 i' • — .j nešanice jabolčnega kisa in fy/l ela 1989 nadaljuje obrtno tradicijo David Škrab, (foto: Dragica Prosen) PRI ŠKRABOVIH IZDELUJEJO VENTILATORJE Škrabovi se ukvarjajo z obrtniškim delom od leta 1965 dalje. Specializirali so se za izdelavo različnih tipov ventilatorjev za prezračevanje. Izdelujejo aksialne ventilatorje, radialne, strešne in kanalne, samodvižne žaluzije in žaluzije z elektromehanskim delovanjem ter zaščitne mreže in regulatorje. UMETNO KOVAŠTVO V kovaški obrti razlikujemo orodne in podkovske kovače. Posebna zvrst je umetno kovaštvo, ki je izdelovalo in izdeluje najrazličnejše unikatne in maloserijske oblikovane predmete. V obdobju med obema vojnoma se je ta zvrst začela razvijati v Kropi. Od nedavnega se z umetnim kovaštvom na Bistriškem ukvarja podjetje Suma d.o.o.. Izdelujejo železne kovane elemente, ograje, rešetke in vrata po naročilu. Na tokratnem sejmu so predstavili vrsto uporabnih in estetsko izdelanih predmetov. SONCE V VAŠEM DOMU Do pravega razcveta na področju solarne energije je prišlo med prvo večjo naftno krizo leta 1973. Pri iskanju novih smiselnih alternativ k tedanjim običajnim ogrevalnim sistemom so s soncem našli uspešno rešitev. Sonce je okolju prijazen in naravi neškodljiv ponudnik energije. Podjetje Prema d.o.o. izdeluje kombinirane grelnike vode od 100 do 1000 I, nerjaveče akumulatorje V=10000 I, sončne strehe, sončne kolektorje, tehnološko opremo in napajalnike za drobnico. Ukvarjajo se tudi z montažo, splošnim ključavničarstvom in nudijo usluge na kovinskoobdelovalnih strojih. lol’l°lc Trovalent 300 SR so v letošnjem letu prejeli znak kakovosti v Vu’ (foto: Sanja Udovič) DOMAČI SPOMINKI Milojka Primc je avtorica vrste izvirnih domačih spominkov. S prefinjeno risarsko tehniko slika na steklo značilne motive naših krajev. Upodablja tudi v glini in lesu. V času tokratnega sejma je predstavila nekatere nove izdelke, med katerimi velja omeniti glineno plaketo z motivom vodnega kolesa in motivom cerkve svetega Petra. DOMAČA IN UMETNA OBRT Helena Urh iz Podgrada in Branka Počkaj iz Račič sta se predstavljali skupaj. Druži ju ljubezen do cvetja. Urhova suho cvetje spleta v venčke, polaga v vrečke in steklene posodice, Počkajeva pa ga uporablja-pri izdelavi vizitk iz ročno izdelanega papirja. Obe obrtnici sta si pridobili tudi mnenje Obrtne zbornice Slovenije, da se njuni izdelki uvrščajo med izdelke domače in umetne obrti. Nadaljevanje prihodnjič! «*>*fiob* * avtorica priznanj, ki su jih i letošnjem letu prejeli °' 'za deset- in petnajstletno delo v obrtništvu. M Udovič) JI ff JL Ms „ »S **>■ s T i % r ' H’ :• t-\cK Sloveniji; TRATNIK, S.: L; TRCfAi; Sloveniji; TRATNIK, Informatika za managerje; WE^ \. Prva pomoč; VVOODHA- - J pomoč Enciklopedija komplementarne^! cine; DOBNIK, J.: Slovenska __rrncTrnin / l____KL/E' pot; 'FOERSTERJEV zbornik; KO' Z.: Zora Koren Skerk; P ER'. V1 samouterneljčjJ slovenskega gledališča; SCHjLl^|i Teoretično Clint Eastvvood; ŠTEPIC, \",0\č angleščina v 2. letniku srednje V tako težka?; KERMAUNER, ' ifR' • izviru in izeku; KERMALJN jt* Blodnja; KERMAUNER, T.: NOB; KERMAUNER, T.: I’^;; slovenske politične JIUVLIIJI\L I I II Ll IC ~ | KERMAUNER, T.: Duhovniki, j7 vi-’ delavci; KERMAUNER, T.: plemenski junaki. . VL KERMAUNER, T.: Slovenski p%flk junaki. Tugomir; BOŠTANJ-KELLV, K.: Britanska kraljeva TV MAHER, I.: Veliki kolesarski v0 v|je Sloveniji; SMOLE, F.: ZauS' |T David; SPLICHAL, U.: kraljica slovenskih src; SRCE 5 LEPOSLOVIE 7A ODR0&. |€ BABICE; BRADFORD, B-1'/ pot; CANKAR, I.: Pohujšanje .J šentflorjanski; CIMERMAN, ' povratnik; CLARK, M.H- ' injai' naokrog; CLARK, M.H.: me; DEANGELIS, B.: Misli ° Vič, F M nrvliiiK no \/col/r\ ctrotV EN poljub na vsako stran; E Shizo; GABOROVIČ, N.: pofni^ pogy, ljubeznijo; HARRIS, R-: |, večnosti; ŠTEFAN EV, V.P-, V zgodbe; TA N, A.: Žena ku%Jl boga; TRATNIK, S.: Pod ničlo- v>r' V.: Kirurgovo življenje,-VULll\ |'o(fi3' dveh domovin; VVILDE, O-- Sredi avgusta sta v krogu svojih otrok in sorodnikov praznovala 61. let skupnega življenja Evica in Josip Pugelj. Davnega leta 1937 sta se zgolj po naključju (Evica je namreč doma iz Koprivnice, Josip pa iz Kosez) spoznala v Beogradu. Leta 1948 sta se preselila v ilirsko Bistrico, kjer se je Josip zaposlil kot mehanik v nastajajočem podjetju Transport. Evica je bila vse svoje zakonsko življenje mati in gospodinja, sedaj pa oba uživata v družbi pravnukov. ŠTUDENT NAJ BO SPET SMO Z VAMI! bo kmalu konec in spet je pred nami "naporno" študentsko življenje, ji i!i(jtj °' da ste svoje proste dneve kar se da izkoristili in že zavihali rokave za nove 'Urf6 P0letn'l1 "uživancijah" je zdaj ravno pravi čas za resnost in nov napad ^bo^110 kok ie že bilo vaše poletje, lahko vam je žal, da ga niste preživeli s (Li^- Zamudili ste enkratne počitnice v družbi najboljših dalmatinskih mornarjev h^jev, predvsem pa koncert legendarnih rokerskih "mačkov", ki se skrivajo za v tem študijskem letu bo skušal KŠIB delovati s polno paro. Kot smo vam bo(j0bomo tudi letos organizirali redne študentske prevoze v Ljubljano, ki pa Speljani le ob zadostnem zanimanju (obvezne rezervacije na Klubu ali pa na >0oJ zr|ani telefonski številki 42-511). Cena je kot vedno ugodna in ne presega Vi ar<-k°v- Morebiti vas bo k sodelovanju spodbudilo tudi to, da nas bo v študentske q, e Peljalo domače avtobusno podjetje l&l. ^arn?)' ne b' bil oktober, če se ne bi zgodil OKTOBERFEST, KŠIB ne bil KŠIB, če Ita er|kratni dogodek. Manjkate le še vi, da se nam pridružite na tej najboljši vesel'ci - seveda po zelo ugodni ceni (vse informacije dobite v septembrskem S0rju). hka.bo, da že zdaj začnete s pripravami na brucovanje, ki se bo zgodilo aa začetku študentskega leta. Brez panike - datum bo pravočasno objavljen. Spož. aentske urice so najlepši del vašega življenja, upamo, da boste to čimprej "■ Pazite s kom in kako jih preživljate. Predvsem pa ne pozabite, da se za Memi lepimi trenutki lagodja skrivajo tudi obveznosti, u 'iJei'5*® uspešno prestali prvo preizkušnjo, to je bil boj za dosego prostega mesta l{f fakulteti, je pred vami še tekma za prosto sobo v študentu ali pa v privat oddajo prošenj za podaljšanje bivanja in bivanje v študentskih domovih ^',i ^fotekel, zato upamo, da nanj niste pozabili (ne boste verjeli, tudi to se lahko Nsaf® b°ste okoli 15. septembra ali mesec kasneje prejeli pošto, katere pošiljatelj bo VsnZa študentske domove, se nikar ne ustrašite. V pošti boste verjetno našli Nst' i: c*a izpoljnjujete pogoje za bivanje. Navedena bo tudi neka številka, ki Sšn' i va^ ranP v dolgi vrsti čakajočih. Čim višja je ta, tem boljše je to za vas %) lota se je število točk, ki je čimprej vodilo do študentske sobe, gibalo okoli šjt0. u prejetju tega obvestila, nikar veselo ne mahajte z rokami in ne proslavljajte, krnQv ne pomeni, da je postelja vaša. Najbolje bo, da stopite do pisarne za študentske n 6 m se na seznamu prepričajte, kako daleč je do uresničitve vaših sanj. Če pa Poskrbj Uspe dobiti prostora pod študentskim soncem, le urno poiščite alternativo in Pan ^a vam bo lepše, kot je tistim v domovih. Pa veliko sreče!!! na vpis nikar ne pozabite! Uradne ure KŠIB: petek 18-20 in nedelja 15-16. Študentski pozdrav! Milena Martinčič Štipendijsko zavarovanje Zavarovalnice triglav atro,rav gotovo si želite, da vaš it) J Pfidobi ustrezno izobrazbo p0si s tem zagotovi osebni in %e°Vn' uspeh v življenju. sa^nern pa se bojite, ali boste fin V sPosobni nositi celotno nančno avarc breme šolanja. pralnica Triglav vam s svojim tavframom Štipendijskega ?at °Vanja ponuja pravo rešitev akšue primere. f Ifff mmmmm* ^"dijsko zavarovanje je ?9var 1 n a c i j a varčevanja in °trok°Vanja z namenom priskrbeti ?avarU Ustrezno štipendijo. To starj °Vanje sklenejo lahko starši, ki arši, botri ... - zavarovanci, Ustvg ačujej° premijo in s tem dop Jaj°;sredstva, iz katerih se po ^gQv°^enem datumu za bpravimn^iZgled tudi na §ozdove Pod Srki- ,rsklm velikanom. Za zabavo so Nc|a '^itko, Marjan, Sašo in Marion. s%ih šlo brez dobre kapljice in i.\triSevaP°v- Najvažnejše pa je, da r|ep0z ' uPokojenci preživeli še en lep KAKO SO V BUTALAH SPREJEMALI BUTALSKI STATUT O Butalcih vemo marsikaj: kako so sejali in kako so razširili cerkev, ne da bi zrušili njene zidove. Znali so jih pač pogruntati, sicer po butalsko, so pa bili zato sami s sabo zelo zadovoljni. Pokojni Miličinski pa ni nikoli objavil zgodbe, kako so mestni svetniki sprejemali butalski statut. Kot vsak pošten in bogaboječ kraj so tudi Butale morale imeti tak dokument, ki bi določal, kako izbrati župana in kaj mora delati policaj s Cefizeljem, lopovom, ki ni bil edini v Butalah. Zadeva pa je potekala približno takole. Butalski župan je pripravil predlog mestnega statuta, ki bi ga svetniki mesta Butal morali na eni od svojih sej potrditi, taka so bila namreč pravila. Ker pa so bili v razumevanju tistega, kar je bilo napisano, neuki, pa tudi ljubilo se jim ni preveč, so se dogovorili, da bodo statut sprejemali drugače, kot običajno to delajo drugod. Kaj bi se preveč trudili, študirali pravne akte in preverjali, če so posamezni členi statuta usklajeni po butalskih zakonih, pa tudi zakaj bi zaupali butalskemu, sicer zapriseženemu notarju, ki je statut pripravil, saj se nikoli ne ve, kaj ti lahko podtakne. Tako so soglasno sklenili, da mora biti sprejemanje mestnega statuta kljub nerazumevanju napisanega v skladu z vsemi demokratičnimi načeli. Razprava je bila zamišljena kot balinarska igra: vsak svetnik ima po tri balinarske krogle, na katerih je zapisan predlog ali protipredlog predlogu k posameznemu členu iz predlaganega statuta. Zmaga pa tisti predlog, ki bo najbližje balincu. Župan sicer ni bil preveč navdušen nad tem predlogom, zato se taki seji ni hotel pridružiti. Igra, orostite, razprava se je pričela. Po dogovoru je bilo treba za vsak člen statuta odigrati po eno partijo igre. Prvi člen igre je šel gladko skozi. Sekretar je namreč svojo prvo kroglo dobro približal balincu in do konca nihče ni bil boljši. Pri drugem členu pa se je zataknilo. Najprej je kroglo vrgel sekretar. Na njej je bilo z velikimi črkami, ki so jih vsi lahko videli, pisalo: mesto je razdeljeno na katastrsko občino Butale in katastrsko občino Spodnje Butale. Za njim je kroglo z levo roko vrgel eden od naprednjakov. Nihče ni mogel prezreti napisa na njej: katastrske občine Butale in Spodnje Butale niso del mesta. Bil je boljši, torej bližje balincu in bi tako veljalo ta predlog sprejeti. Pa je nato metal eden od načelnikov butalske uprave kroglo z napisom: vsa mesta imajo katastrske občine. Tudi njegova roka je bila mirna in odpočita, pa ni čudno, da je od spredaj zadela sekretarjevo kroglo in jo pomaknila še bližje k balincu. Tako je bil sekretarjev predlog spet v igri in bi ga veljalo sprejeti. Vendar pa se je zdaj odločil, da bo zadeval eden od sicer znanih razbijaških tipov, razbijaških v smislu razbijanja predlogov. Kaj je pisalo na njegovi krogli nihče niti opazil ni, saj jo je tako hitro in bliskovito zalučal proti sekretarjevi, da je ta s pokom odletela, spotoma zadela še baline in vse skupaj je odšumelo nekam izven balinišča. Tako, s sprejetjem tega člena ni bilo nič. Isto se je ponovilo pri tretjem členu, ki je na prvi sekretarjevi krogli predlagal razdelitev mesta Butale na posamezne mestne četrti. Tudi ta člen je z dobro namerjenim udarcem padel. Ker je kazalo, da bo igra, torej sprejemanje statuta, na ta način trajala predolgo, odigrati bi namreč morali še triintrideset členov, oprostite partij, je znani in ponavadi razgledani mestni svetnik predlagal, naj se vrže samo še eno igro, ki naj bi odločala o celotnem mestnem statutu hkrati. Seveda so morali najprej odigrati še ta prediog. Najprej je svojo kroglo dobro približal balincu predlagatelj predloga, sekretar pa je bil slab izbijalec in tako je bil potrjen predlog, da se odigra le še ena igra. Tisti iz butalske uprave pa so spet imeli smolo. Razbijalec predlogov je bil kot ponavadi tudi tokrat dobro razgret in so krogle s predlogi in baline ponovno odfrčali izven igrišča, da se je kar iskrilo. S sprejetjem statuta mesta Butale torej ni bilo nič. Tudi nikoli pozneje se ni slišalo, da bi Butalci svoj statut kdaj sprejeli. Saša Boštjančič Pripis: kakršnakoli primerjava ali podobnosti butalskega sprejemanja mestnega statuta z delom bistriškega občinskega sveta je zgolj nenamerna in niti slučajna. POZOR, SLALOM NA CESTI V mestu pod Drago so posamezni meščani zahtevali brezpogojno spremembo poimenovanja nekaterih ulic. Spremembe imena sta bila najprej potrebna Partizanski hrib in del Stritarjeve ulice. Delavci ene od bistriških firm so po pogodbi z investitirjem končali svoje delo. Napeljali so podzemne cevi za elektriko, telefon in kabelsko televizijo. Delovišče je zapuščeno, pokrovi jaškov so dvignjeni tako, da vsako neurje zapusti svoje sledove. Zaradi dvignjenih jaškov in hudournikov (na sliki) so vozniki prisiljeni voziti pravi "slalom", če hočejo ohraniti cele gume. Previdni morajo biti tudi pešci, saj se cesta po vsakem neurju spremeni v pravo makadamsko cesto. Zato je ulica dobila novo ime “Jamska cesta". Tekst in slika: P. Nikolič OGLASI Občina Ilirska Bistrica x~ h hnVn, F* E: T f? d> L TRANSPORT . l l r Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILO 1 |OIC Trnovo^ < Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ^^telfe067/4W62^^J^ ‘TOVUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 xz cppiama-pur ■ X Ji VikPlRN/Oi j v J Gozdno i -m. Gospodarstvo i Postojna z n z x r x ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 GOSTILNA • TRGOVINA • DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 CENJENI KUPCI, VSAK PRVI TEDEN V MESECU 10 ARTIKLOV V AKCIJI! TRGOVINA ANA GREGORČIČEVA 2, ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239 * VETROVKE ZA MLADE, OTROKE, ŽENSKE IN MOŠKE B0DY MAJICE ZA MLADE PULOVERJI S KAPUCO KAVBOJKE IN JEANS SRAJCE "BIG BOSS’ * OTROŠKE IN ODRASLE TRENERKE * MOŠKE SRAJCE * PLETENINE VABUENI! FIZIOTERAPIJA Ste IN TRGOVINA h Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 • zelena zdravila • preventivne In terapevtske • čaji in čajne mešanice kompresijske nogavice • ortopedski pripomočki • obvezilni program • ortopedski vzglavniki • Chicco program za otroke • medicinska kozmetika in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). ____/ iy primorje ppi iflajdovščinaM ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. v -{j GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 (BOMEie Tomšičeva 6 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/42-215 VSE ZA PISARNO IN ŠOl° ŠOLSKE POTREBŠČINE P O ZELO UGODNIH CENAH! XZ CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 etn 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 \ trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: • POLISTIREN • POLIPROPILEN • POLIETILEN • POLIAMID • ABS ... 11 11F Surovine in polproizvodi za kemično industrijo ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41 -l^ Uprava - Direktor: 067/81"* COMMERCE . GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA »■ 6250 Ilirska Bistrica __ EŽNlK GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SN1 Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-1* Is. september 1998 NOGOMETNI UTRINKI pripravlja. E Nikolič. Prvo kolo v MNZ Koper - starejši dečki: Ilirska Bistrica:Korte 5:1 (0:1) Petarda v Bistrici ;!f, Prvenstvom so pričeli tudi starejši dečki. V prvem kolu so na Stadionu Trnovo r.. gledalci in pod vodstvom trenerja Vasje Novaka gostili vrstnike iz Kort. V 'd delu tekme so kljub boljši igri domače ekipe gostje povedli z golom Obradoviča. C?ertj delu je Čeligoj izenačil na 1:1, nakar so se gostje povsem prepustili igri tj * h in tako so Bistričani dosegli še štiri zadetke. Strelci so bili: Valenčič - 2, Josič ^errrberger - 1. ZATKOVIČ V ŠOLI IVANA GUDUA \ lekcija iz Bistriške šole Nogometa t Za«etku septembra so mlajše '1'tskobistriške šole nogometa Nv0, nogometnim šolam z obale dale l|(Ča .. ij° iz nogometa. V vseh štirih s selekcijami obalnih >iSoncev so namreč slavili Bistričani, |j l^asprotnikove mreže zatresli kar V"*' t*°*3'li Pa samo dva gola. IfJj!0 moč bistriških mladih upov so (L 1 mlajši dečki iz Dragonje, ki so yemagani kar s 15 goli razlike. SsaPrVem kolu so varovanci (U-10) trik., alekoviča gostovali v Piranu. *JSnjo selekcijo Portorož-Piran so Vjall z rezultatom 2:0 (1:0). 'o,o 9 mlajših dečkov je na Stadionu '%bl v , V Rezultatom 15:0(7:0). Cole so ač° ekipo dosegli: Brozina 3, X >V|č 3, Bedek 2, Grubič 2, Tomažič '»Jf^ažič 1, Čeligoj 1, Iskra 1 in , V ,|Vlč 1 ■ W rugem kolu je ekipa starejših ^Danilo klub Ilirska Bistrica v Pomagala tamkajšnjo ekipo z ^ornesečnih pripravah je ekipa :\V: ki jo vodi Drago Ljubišič, |istrj^a a v Piranu. Z dobro igro so Pomagali domačo ekipo z rsk °m 2:1 (i;i). Mladinci Breze gostila vrstnike iz Dragonje in agali u Bistri nerj|. 'Ca pa so se v Dragonji %h z ekipo Rokava Dragonja in jo rezultatom 3:0 (2:0). Nekoč znani nogometaš splitskega Hajduka Ivan Gudelj je v sodelovanju s piranskim trenerjem Matom Orduljem organiziral desetdnevni nogometni tabor za mlajše igralce (letnik 1983-85). Novo nogometno znanje ter spoznavanje nogometnih veščin in skrivnosti so jim podali znani trenerji, kot so Martin Novoselac, Ivo Šušak, Ivan Gudelj ... Nogometni tabor se je odvijal v kraju Blato na Korčuli. S Primorske se ga je udeležilo sedem mladih nogometašev, med katerimi je bil tudi Mitja Zatkovič iz NK Ilirska Bistrica. Na svoje bivanje na Korčuli, ki so mu ga omogočili Športna zveza Ilirska Bistrica, Danilo klub in Miples, ima Zlatkovič lepe spomine: "Sprva sem mislil, da bodo to samo počitnice, vendar sem kaj kmalu sprevidel, da nas čaka resno delo. Poleg učenja smo v taboru gledali videokasete in odigravali medsebojne prijateljske tekme. Disciplina je bila takšna, kot se za takšne tabore spodobi. Vsaka ura, vsaka minuta je bila izpolnjena in vnaprej načrtovana. Učenje pri takšnih trenerjih, kot je Gudelj, je velika stvar. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili bivanje v nogometnem taboru na Korčuli." gosteh točka plami i^n0metaši Plame iz Podgrada so v gosteh po zaslugi Tomažiča premagali Vodice ^ ob$a 'n tak° osvojili točko. Ta zmaga daje slutiti, da se ekipi, ki jo vodi Robert 'etajo boljši časi. RIBIŠTVO BISTRIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL ZRD "PRIMORSKE" Sln0 ^Htorske je 29. avgusta na jezeru Mola v Ilirski Bistrici organizirala V$0 .j kovanje v lovu rib s plovcem. Tekmovanje je bilo ekipno, članske %. e e 5 ribičev, mladinske pa po 3. Iz Primorske se je tekmovanja udeležilo ^ar,- osvojili Alen Kovačevič, Nejc Udovič in Simon Grbec. Kot vsi športniki v Ilirski Bistrici se tudi ribiči tekmovalci ubadamo s finančnimi težavami, saj je oprema za naše tekmovanje izredno draga, financiranje pa je problem vsakega posameznika, ki želi tekmovati. Upamo, da bo zaradi dobrih rezultatov, ki jih dosegamo v zadnjih letih, v bodoče kdo prisluhnil tudi nam in nam pomagal do še odmevnejših rezultatov na državnem nivoju. Zlatan Kovačevič ;V0valm pokal je v članski JSšči^' prejela ekipa RD n'. Zel° uspešna pa je bila „> pr 'strica, ki je osvojila drugo ,Nr,a ^etjeuvrščeno ekipo RD )..°jili Slično drugo mesto so tc č«'» " Ko v :no drugo mesto so tokrat ,N0vh ,kt.0r Hrabar, Borivoj krxC' Retar ter Ismet in ............. 't)° ^est °^a ze skoraj tradicionalno konkurenci je ekipa RD BoS(q° pred ekipama RD Soča in *na- Prvo mesto so tokrat TOTeM 1998 V petek, 11. septembra, in v soboto, 12. septembra, smo bistriški taborniki Roda snežniških ruševcev gostili sedemdeset tabornikov iz celotne Slovenije na Taborniškem Odbojkarkem Tekmovanju na Mivki, ki se je letos zgodilo prvič in že doživelo precejšen odziv med taborniki, saj se je akcije udeležilo kar 14 ekip iz vse Slovenije (Nova Gorica, Izola, Koper, Prade, Ljubljana, Medvode, Kranj, Grosuplje, Miklavž, Zreče, Borje pri Bledu in Ilirska Bistrica). Zaradi slabega vremena smo izvedli tekmovanje v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča, kar pa ni pokvarilo izrednega vzdušja, ki je vladalo ves čas dogajanja. Tekmovali smo v štirih predtekmovalnih skupinah, zmagovalci le-teh pa so se uvrstili v polfinale. Med samim tekmovanjem so potekale tudi druge spremljajoče aktivnosti (npr. meti na koš ...). Sledili so boji za končno razvrstitev. V malem finalu so se pomerile ekipe RJS Izola in Haza dream team iz Miklavža, Corij in Velenja. Tretje mesto je osvojila ekipa Izole. V boju za prvo mesto so se pomerile ekipe Ne vem iz Prad, Medvod in Ilirske Bistrice ter ekipa domačinov iz Roda snežniških ruševcev Ilirska Bistrica. Po dramatičnem boju in atraktivni odbojkarski predstavi, ki je dvignila na noge celo dvorano, je domačinom uspelo osvojiti pokal za zmagovalce. Tekmovanje je potekalo po načelu taborniškega 'fair playa', brez sodnikov (razen polfinalnih in finalnih tekem). Omenimo naj še, da sta ekipo sestavljala po dva predstavnika ženskega in moškega spola, vsi tekmovalci pa so bili starejši od 15 let. Nenazadnje se želimo RSR-jevci zahvaliti tudi vsem, ki so nam tako ali drugače pomagali pri organizaciji tako zahtevnega projekta in tudi njim gre zasluga, da je TOTeM '98 po mnenju udeležencev zelo dobro uspel in bo postal tradicionalen dogodek na koledarju Zveze tabornikov Slovenije. Miha Škerlavaj Vai in Gregor Kovačič - Kovo SVETOVNO PRVENSTVO V BRAZILIJI Bistriški karateisti že vrsto let konstantno nadaljujeo z ustaljenim načinom delovanja. V nasprotju z nekaterimi ostalimi bistriškimi športnimi kolektivi namenjajo poletni čas počitku in dopustom, v klubu pa pridno nabirajo "kartice" iz vseh koncev sveta. V tem poletnem času so sicer vsak večer neobvezno trenirali, treningi pa so imeli izrecno strokovni karakter, torej strokovno obdelavo nekaterih tehnik, gibanj in ostalih komponent. Trener Stojan Šestan je v tem času sodeloval na štiridnevnem INTERNACIONALNEM __ KARATE SEMINARJU v Interlakenu v Švici, ki ga je organizirala JAPONSKA KARATE ASOCIACIJA z japonskimi mojstri. Nadalje je sodeloval na sedemdnevnem seminarju v Furstenfieldu v Avstriji, kjer so najboljši trenerji in tekmovalci stare celine prikazovali svoje znanje. Karate zveza Slovenije je v tem času organizirala tudi več reprezentančnih priprav. Posebno odmeven je bil seminar na Rogli, na katerem je sodelovalo kar 6 reprezentanc iz sosednjih držav. Naše kategorizirane športnice se ga niso udeležile, o tem pa bomo pisali v naslednji številki. In četudi se na občini pogovarjamo in dopisujemo že vrsto let, še vedno nismo rešili pogojev za normalno delo. S pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport ter Olimpijskega komiteja Slovenije se bomo v kratkem dogovarjali tudi o tem. In sedaj k najlepši novici za vse tiste, ki z nami iskreno simpatizirajo: Naša članska ekipa v sestavi Marjanca Šajn, Vojka Šestan in Špela Muha bo predstavljala Slovenijo na Svetovnem karate prvenstvu v Braziliji od 10. do 20. oktobra 1998. Poleg ekipnega nastopa bo tekmovalka Špela Muha nastopila tudi posamezno v katah. Čestitamo! Karate klub Samurai je pričel z normalnim delovanjem drugi teden v septembru, vanj pa bomo vpisovali tudi nove člane, in sicer vsako sredo in petek od 18. do 7 9. ure. Vabljeni! KK Samurai KOŠARICA 2. SKL - zahod: prijateljska tekma MLADI OPRAVIČILI ZAUPANJE Košarkarji Plame-pur, ki od letošnje sezone nastopajo v drugi košarkarski ligi - zahod, so po petdnevnih višinskih pripravah na Mašunu pod vodstvom trenerja Mitje Muhe in tehničnega direktorja Dušana Jenka začeli z odigravanjem prijateljskih tekem. Prvo so odigrali s sežanskim prvoligašem Kraškim zidarjem in jo izgubili z rezultatom 89:63. Nato so v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča gostili ekipo iz Vipave, ki nastopa v tretji ligi. V prvih desetih minutah so bili gostje enakopravni nasprotniki, vendar so kmalu popustili. Z Grkom, Jovičem in Muho na čelu so Bistričani s pogostimi obrati v igri pokazali, da lahko trener Muha resno računa na njih. Domači igralci so bili tako dobri, da je lahko izredni Jovič ves drugi polčas presedel na klopi. Med Bistričani so manjkali Race, Novak in Kerma; prvi zaradi obveznosti v službi, druga dva pa zaradi služenja vojaškega roka. P. Nikolič 1 3. MESTA EKIPE »MRZLA UODA« 29.8.1998 je na Ljubljanici potekala šesta letošnja in prva jesenska tekma za državno prvenstvo v raftingu, ki jo je organiziral Rafting klub Bober. Start je bil posamičen, z 10-sekundnim zamikom med ekipami, ki so sta rta le glede na skupno uvrstitev v državnem prvenstvu - od zadnjega mesta proti prvemu. Tekma je potekala v lepem vremenu in po pričakovanjih je zmagala ekipa Bober I, ki je sedaj že na poti v Kostariko na reko Rio Raventazar - na svetovno prvenstvo, kjer bodo branili že četrti zaporedni naslov svetovnih prvakov. Bistriška ekipa je na tej maratonski tekmi zasedla letos že četrtič 13. mesto med 20 ekipami. Ekipe so startale pod Tromostovjem (sredi Ljubljane), veslale protitočno do gostišča Livada, kjer so se obrnile nazaj proti Tromostovju. Končni časi ekip so bili malo nad 30 minut. 5.9.1998 je bila na Savi v Tacnu sedma tema za državno prvenstvo, ki jo je organiziral Rafting klub Sulec. Ekipe so se najprej pomerile v spustu po sistemu "head to head", ko dve ekipi startata istočasno glede na čas iz posamezne vožnje. Zmagala je ekipa iz Hrastnika, posadka Mrzle uode pa je dosegla 14. mesto. Po spustu je sledil slalom, na katerem so morale ekipe premagati dvanajst vrat. Zmagala je ekipa Bober I, Bistričani pa so zopet pristali na 13. mestu. Na tej tekmi je nastopila tudi ženska ekipa Jeronimo iz Slovaške, ki odhaja na svetovno prvenstvo v Kostariko. V spustu so ženske zasedle mesto za ekipo Mrzle uode, v slalomu pa odlično 8. mesto in tako premagale več kot polovico slovenskih ekip. Za Rafting klub Sebastjan Ferlež Bistriška rafting ekipa 'Mrzla uoda'se v letošnjih tekmovanjih za državno prvenstvo kar ne more otresti 13. mesta. Slika: Grega Ljubič MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V STREUANJU NA GLINASTE GOLOBE Člani TRAP kluba Ilirska Bistrica so bili 29. in 30. avgusta organizatorji mladinskega državnega prvenstva v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja na Črnih njivah se je udeležilo 25 mladincev in mladink iz štirih slovenskih klubov. Udeleženci mladinskega državnega prvenstva v streljanju na glinaste golobe Prvi dan tekmovanja je bil strelcem velik nasprotnik močan veter, ki je oranžne tarče nosil na vse strani, tako da so bili rezultati pod pričakovanji. Zato pa so bili pogoji za streljanje naslednji dan izredno dobri in temu primerni so bili seveda tudi rezultati. Po končanem tekmovanju je tajnik Strelske zveze Slovenije Savo Strmole vsem sodelujočim čestital za dosežene rezultate in med drugim dejal: "Podvojeno število tekmovalcev na letošnjem državnem mladinskem prvenstvu je dokaz, da je streljanje na glinaste golobe vedno bolj priljubljeno med mladimi v Sloveniji. Za še večje število mladih strelcev pa bomo z organiziranjem tečajev poskrbeli tudi na Strelski zvezi." Pokale in diplome sta zmagovalcem v imenu organizatorja izročila Vlado Petričič in Frane Dekleva. Rezultati: mladinke: 1. Jasmina Maček - Štefan Kovač (96), 2. Maja Frangeš - TRAP Ormož (93), 3. Polona Kodermac - Koptex (82). mlajši mladinci: 1. Marko Slemenšek - TRAP klub Ilirska Bistrica (101), 2. Miran Pojbič - Štefan Kovač (97), 3. Blaž Kukec - TRAP Ormož (96). mešano mladinci, mladinke in mlajši mladinci: 1. Gregor Ilc - Dolomit TILS, 2. Marko Slemenšek - TRAP klub Ilirska Bistrica, 3. Miran Pojbič - Štefan Kovač, 4. Miha Šafarič - Štefan Kovač, 5. Blaž Kukec - TRAP Ormož, 6. Jasmina Maček - Štefan Kovač. ekipno: 1. Štefan Kovač Murska Sobota (Maček, Gomboc, Pojbič) - 274 točk, 2. TRAP Ormož (Kukec, Kukovec, Frangeš) - 266 točk, 3. TRAP klub Ilirska Bistrica (Slemenšek, Kompan, Kožman) 258 točk, 4. Komptex Nova Gorica (Colja, Komanjc, Debenjak) - 202 točk. Tekst in slike: P. Nikolič Marko Slemenšek - TRAP Ilirska Bistrica Jih ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA, COLOR, GORENJE, FRUCTAL, LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN INTEREUROPA B-C, DROGA-B, ISTRABENZ-B. C, * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 Radio 94 d. o. o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 NI RADIA BREZ POSLUŠALCEV Prišel je september, otroci so se vrnili v šolske klopi in s počitnic so se vrnili tudi zadnji dopustniki. Z jesenjo pa se po dveh mesecih počitka na svoje frekvence z ustaljeno programsko shemo vrača Radio 94. Ni radia brez poslušalcev, tega se dobro zavedamo in se zato še posebej veselimo neposrednega stika z vami. Kar nekaj je naših oddaj, ki jih brez vas ne bi bilo, zato je prav, da vas še enkrat povabimo k sodelovanju. Ker največ poslušalcev radio posluša zaradi glasbe, se mnogi najbolj razveselijo trenutka, ko "odpremo telefone" in sprejemamo vaše glasbene želje. Vsak dan ob 13.30 uri imate možnost, da zavrtite telefonsko številko 24-150 in nam zaupate svojo glasbeno željo. Ob ponedeljkih imajo prednost starejši poslušalci, ob torkih tisti, ki so doma iz občin Pivka in Postojna, v sredo nas lahko pokličete ne glede na starost in naslov, v četrtek na svoj račun pridejo poslušalci občin Cerknica in Loška dolina, v petek tisti iz 11irskobistriškega, ob sobotah pa z najlepšo pesmijo razveselimo pet mlajših poslušalcev. Nedelja pa je prav poseben dan - takrat si je pesmico treba prislužiti. Če vas zanima kako, prisluhnite oddaji Nedeljsko popoldne med 16. in 18. uro. Tistim, ki telefonov nimate ali pa nas ne morete priklicati, pa je namenjena oddaja V soboto ob šestih. In da ne bo pomote, prisluhnite ji lahko v soboto ob 18. uri. Mnogokrat pa si lahko tudi vmes, ne glede na dan in čas, pesem po želji prislužite z odgovorom na nagradno vprašanje, ki poleg tega včasih prinaša tudi lepo nagrado. In ker vemo, da ima življenje tudi senčno plat, vam poskušamo pomagati tudi takrat, kadar imate težave. Težave, ki ste jih že poskušali rešiti, pa vam ni uspelo. Takrat nas lahko pokličete ali nam napišete pismo, le da se morate v tem primeru podpisati s polnim imenom in pripisati tudi svoj naslov. Klice sprejemamo v oddaji sredin S. O. S., v kateri tudi posredujemo odgovore na vaša vprašanja, na sporedu pa je vsako sredo ob 10.10. Pomagati vam ne moremo, lahko vam pa prisluhnemo v oddaji Vaš komentar, prosim, ki se začne v četrtek ob 11.15 inv kateri lahko "jasno in glasno", predvsem pa javno poveste svoje mnenje na aktualno izbrano temo. Nekaj podobnega velja tudi za sobotno Temo dneva. Poleg tega nam lahko pomagate izbrati popevki tedna - vsak četrtek ob 16.20 izberemo dve novi - ter sodelujete pri izboru dveh zimzelenih popevk v oddaji Nostalgija vsako sredo ob 11.15. Seveda pa je dobrodošla tudi vsaka vaša pripomba v zvezi z našim programom. Te nam lahko pošljete na naslov: Radio 94, Kolodvorska 5a, 6230 Postojna, pripravljamo pa tudi tedensko rubriko, v kateri nas boste lahko okrcali ali pohvalili kar po telefonu. Veselimo se že vašega klica ali pisma, do takrat pa - saj veste, kje nas lahko najdete! Mateja Jordan LOKOSTRELSTVO Lokostrelska družina Štembergar PRIMER VZORNI ŠPORTNIKOV Na nedavnem mladinskem in veteranskem državnem prvenstvu - ..-.f Slovenije v disciplim 900 krogov smo med prejemniki medalj zasledili tudM, Ioko4 lil it zastopstvo družine Štembergar iz Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica. je tekmoval med veterani, hčere Dunja, dvojčici Sanja in Vanja pa pn "'V oz. deklicah. Dve državni prvakinji, ena viceprvakinja ter oče s tretjim111 bili razlog za kratek klepet. Od kdaj se v družini Štembergar ukvarjajo z lokostrelstvom? Prve lokostrelske korake je oče Vojko pričel pri tabornikih že pred približno 40 leti, saj je bilo lokostrelstvo del tekmovalnih disciplin. 1997. leta je zase pa tudi za sinova v Italiji kupil že kar kakovosten tekmovalni ukrivljeni lok, ki je bil nekaj let rekreacijsko sredstvo celo družine. Leta 1990 je pri odhodu z dolžnosti poveljnika Teritorialne obrambe dobil od sodelavca compound lok. Novo zanimanje za lokostrelstvo pa se je v družini porodilo, ko je leta 1994 oče Vojko prevzel krmilo Lokostrelske zveze Slovenije. Na številnih tekmovanjih in prvenstvih so ga spremljale hčere, ki so se navdušile za lokostrelstvo. Kljubovati različnim vremenskim pogojem, biti koncentriran pri streljanju ves dan ali celo dva dni, spoznavati nove kraje v Sloveniji in tujini so bili dovolj veliki izzivi, da so vse tri hčere pričele s treningi. Kdaj so resneje pričeli z lokostrelstvom? Oče Vojko je leta 1994 dobil v dar sestavljeni lok Staneta Natlačena, izdelovalca lokov iz Postojne. Trenira praktično ne, vendar se že drugo sezono dokaj redno udeležuje tekmovanj v Sloveniji, predvsem pa tekem za Slovenski pokal. Najstarejša Dunja je pričela s prvimi treningi v maju 1 994. leta ter decembra istega leta debitirala na šolskem državnem prvenstvu v Postojni. V začetku je vadila z lokom brez merilne naprave, čez leto dni pa je prešla na lok z merilno napravo, ki se po novem imenuje ukrivljeni lok. Dvojčici Sanja in Vanja pa sta pričeli z redno vadbo 1995. leta na lokostrelski šoli v Bohinju. Obe sta normalno začeli v dvoranah, v ostalem obdobju pa zunaj. Pred samimi tekmami pa so treningi seveda pogostejši. Katere vidne rezultate so do sedaj dosegli pri Štembergarjevih? V letu 1996 je oče Vojko nastopil na nekaj tekmah za Slovenski pokal in se uvrščal od 2. do 7. mesta. V sezoni 1997 pa je izboljšal uvrstitve in zasedel konca sezone po 16 tekmah v 5 različnih disiplinah 3. mesto med sedmimi veterani. Na državnem prvenstvu 1998 je v disciplini 900 krogov dosegel 3. mesto, kar je njegova najvišja uvrstitev na državnih prvenstvih. Hčerka Dunja tekmuje v J mladink. V letu 1995 je v te 1 za Slovenski pokal dosegla <■ J letih 1996 in 1997 pa Pfl/ kadetinja je prvo mednarod dosegla na dvodnevnem nneo . j tekmovanju v sosednji Ht ^j) članica mladinske . reprezentance se je v ItaliJ' Lff tekmovanja za evropski mlad' ^ ^ in posamično dosegla 12- r%jf državnem prvenstvu v \f,, streljanju je leta 1997 v /V konkurenci članic dosegla dfU jrji ^ kot mladinka pa je bila, ^ J prvakinja v disciplini 90tj •X poljskem in tarčnem lokostn več kot 60 medalj in P0^3 nn^iC Hčerka Vanja je v letih 1 - • — —j-j- • . vseh1! *ti dosegla 3. mesto v seštevku ^ ^ za Slovenski pokal. Na dv3 / ^ mlajše in ve >v prvenstvu kategorije pa je letos doseg13^ V tekmovanju na prostem je J ^ in 1997 postala šolska r^f % Slovenije. Tudi Vanja ima v 5 h| več kot 40 medalj in pokal0 j/ - r\ui 11 uicuj 111 ■ . ,u,- Še posebej pa so vse tn ^a,lj ^ z 2. mestom na ekipnem . l prvenstvu v članski kateg0 1998. . tofA Za omenjene — . lokostrelk so v prvi merl . jj\ zaslužni trenerji kluba La J Vojko Rudež in Igor Šuštar. „r v letu 1998 pomagal tudi 1 Jemc iz Kamnika. . -,3,* Čestitamo LK Ilirska Bisjr'S(fj Štembergar pa želimo ve 1 ^ L nadaljnjem tekmovanju^ medalj. ' 'h KOŠARKA S TRENILI PRIČELI MLADIH*' PLAME-P / i; Medtem ko članska ek'P ,,Jh k' . i|ii#i/ fe skega kluba Plama-pur iz '■ trenira v dvorani osnovne "Lpm Žnideršiča, mladinska vodstvom Eda Lenarčiča o° ,arfc k trenira na prenovljenem -s igrišču v Športnem patk^gle^ ^ Prvega treninga se je u . mladincev. V parku bodo tr jjl jim bo vreme to omogočan'11 < se bodo tudi oni preselili v Antona Žnideršiča. »Sl