LETO XXXIV., ŠT. 47 Ptuj, 10. decembra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Programske usmeritve za leto 1982 (stran 2) France Mihelič in Ptuj (stran 7) Priložnost za delo s kmečkimi ženami (stran 9) Slovesno v Kidričevem (stran 12) Med žrtvami letalske nesreče tudi Ptujčani (stran 10) Med tistimi člani ZKS, ki so za 30 let zvestobe sprejeli knjižna spominska priznanja je bila tudi znana in aktivna družbenopolitična delavka iz Ptuja Sonja Skorjanec. 26 novosprejetih članov ZKS je sprejelo članske izkaznice in nageljček. Učenci CSUl in člani ptujskega gledaiiSča med zaUJučnim nastopom. Številni Ptujčani skrbno spremljajo program proslave. ZA 38. ROJSTNI DAN REPUBLIKE SLOVESNO V PTUJU V avli centra srednjega usmerje- nega izobraževanja smo na pred- večer rojstnega dne REPUBLIKE tudi Ptujčani slovesno proslavili datum, ko je bilo pred 38 leti, na zgodovinskem-drugem zasedanju AVNOJA v Jajcu, sprejetih nekaj prelomnih odločitev za vse jugoslovanske narode in narodno- sti. S to osrednjo občinsko prosla- vo smo se prudružili številnim manifestacijam, ki smo jih pripra- vili v občini — v delovnih kolekti- vih, šolah in krajevnih skupnostih. Tako smo resnično množično sla- vili dan, ko smo sredi najhujšega, najbolj pretresljivega in najtežje- ga, obenem pa tudi najuspešnej- šega obdobja naše zgodovine polo- žili temelje novi, ljudski, sociali- stični, neodvisni in neuvrščeni Jugoslaviji. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel naš rojak Franček Simonič — član predsedstva republiške konfe- rence SZDL Slovenije in član republiškega ustavnega sodišča, sta predsednik OK ZKS Jože Botolin in sekretar komiteja Dimče Stoje- čevski izročila 31 jubilantom knjižna spominska priznanja s či- mer smo se jim tako simbolično oddolžili za vse ustvarjalne napore in dosežene rezultate. Občinska organizacija ZKS že nekaj let posveča posebno pozornost svojim članom, predvsem tistim, ki s svo- jim aktivnim in ustvarjalnim de- lom že 30 let gradijo našo samou- pravno socialistično skupnost. Drugič v letošnjem letu pa smo ob tej slovesnosti sprejeli v ZKS večje število mladih — kot rezultat dobre kadrovske politike v osnov- nih organizacijah ZKS, oziroma pripravljenosti mladih, da kot čla- ni ZK skupaj z delavci in ostalimi občani ustvarjalno gradijo novo družbo, da se spopadejo z vsemi družbenimi protislovji in zlasti ekonomskimi težavami, da ust- varjajo in spodbujajo družbeno zavest in razpoloženje, saj smo do- slej premagovali in bili zmagovalci v neštetih bitkah. Članske knjižice in rdeči nageljček je sprejelo skup- no 26 novih članov ZKS. V nadaljevanju proslave so brigadirji mladinskih delovnih bri- gad razvili svoj prapor, zaključili pa so jo učenci centra srednjega usmerjenega izobraževanja in člani ptujskega gledališča pod mentor- stvom Mire Mijačevičeve in Bran- ke Bezeljak-Glazer ter ob diapo- zitivih priznanega mojstra fotogra- fije Stojana Kerblerja. Ob koncu so si lahko številni prisotni, tokrat smo se Ptujčani z obiskom ponov- no izkazali, ogledali še film Fran- ceta Štiglica Mladina gradi. Letošnja slovesnost ob rojstnem dnevu republike je bila v Ptuju prijetno doživetje za slehernega obiskovalca, skrbno pripravljen in izveden kulturni program pa dokaz, da lahko tudi Ptujčani sami Foto: Langerholc poskrbimo za dostojno predstavi- tev svoje ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki ji še vedno ne daje- mo pravega mesta v našem družbenem življenju. mš uaiočlli smo se za arugi občinski samoprispevek Tako kot že mnogokrat doslej, smo občani ptujske občine tudi v nedeljo izkazali svojo samoupra- vljalsko socialistično zavest in se v velikem številu odzvali vabilu na referendum. Na glasovalna mesia .las je vo- dila zavest in odgovornost do mlade generacije, naša želja, da želimo ustvariti boljše pogoje za njeno delo. učenje in življenje, vodilo nas je spoznanje, da je v znanju napredek, moč in bogastvo in da moramo zato ustvariti osnovne pogoje — to je, postaviti Šole. S pomočjo drugega občinskega ^moprispevka bomo v naslednjih petih letih zgradili štiri razredno osnovno šolo pri l^ovrencu na Dravskem polju, prizidek osnovne ^le Ivana Spolenjaka v Ptuju, delavnice za praktični pouk in ^)rtne-objekte pri Centru sred- njega usmerjenega izobraževanja. Na glasovalna mesta je prišlo nad 91 odstotkov glasovnih upra- vičencev, za samoprispevek pa je glasovalo 70,4 odstotka občanov. Sodeč po množični udeležbi je padla odločitev za drugi občinski samoprispevek že v zgodnjih do- poldanskih urah. Visoki rezultati nedvomno po- menijo, da smo se občani ptujske občinske skupnosti spontano odločili in še enkrat potrdili našo pripravljenost, da solidarno skr- bimo za razvoj šol v občini, po- menijo, da je zmagalo spoznanje, da si lahko pomagamo sami, če le hočemo. Odločili smo se za grad- njo tistih objektov, za katere smatramo, da ni moč zagotoviti sredstev za njihovo gradnjo iz re- dnih virov flnanciranja — pa ven- dar pri njih ne smemo nemočno obstali ali stagnirati. Pri pripravah in izvedbi refe- renduma je sodelovalo veliko šte- vilo aktivistov, mladine in pioni- rjev. Ocenjujemo, da je bil vsak drugi občan aktivist. To se je po- fillzalo že v pripravah na referen- dum, ko so aktivno sodelovali na zborih občanov in zborih delavcev v organizacijah združenega dela. Aktivnost pa ni nehala vse do za- prtja glasovalnih mest. Veliko odgovornost za potek akcije so prevzeli pionirji in mladina. Skrbno pripravljena propaganda nas je spremljala na vsakem ko- raku — koraku — saj so bile vse asfaltne površine pisane od barv in pozivov na referendum, s plakati pa so za nekaj dni zakrili razko- šnost izložb. Aktivisti smo bili v tej akciji vsi občani. To potrjuje naša skoraj enoglasna odločitev za samopri- spevek. Taki rezultati pa terjajo priznanje in zahvalo vsem. Dolgo ne bomo pozabili dneva, ko smo občani ptujske občine po- novno dokazali kaj zmoremo, ka- dar se odločimo, da bomo skupaj gradili našo prihodnost. Marica Fajt Podobno kot na glasovalnem mestu v prosvetni dvorani v Bukovcih je bilo skoraj na vseh 207 glasovalnih mestih v občini. Foto: L. Kotar ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Živahna razprava, nekaj konkretnih pobud v sredo, 2. decembra so se sestali delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj, dan kasneje pa dopoldne delegati zbora krajev- nih skupnosti, popoldne pa zbora združenega dela. Delegati vseh treh zborov so z minuto tišine počastili spomin na umrle v letalski nesreči na Korziki, svojcem pokojnih z območja ptujske občine pa so iz- rekli najglobje sožalje. O osnutku resolucije o politiki iz\ajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 so bile v vseh treh zborih da- ne približno enake pripombe. Da- na je bila odločna podpora resolu- cijskim usmeritvam, če jih bomo dosledno uresničevali, potem bo- mo dosegli tudi načrtovano — ta- ko v odstotkih kot v količini, zave- dajoč se ob tem, da bo v letu 1982 na vseh področjih težko. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela sta obravnavala tudi informacijo o delitvi osebnih dohodkov v ptujski občini v smislu resoiucijskih usmeritev. Čeprav so nekatere OZD zmanjšale ali celo odpravile v letošnjem prvem polletju ugotovljena neskladja, so v celoti vzeto ta neskladja sedaj večja za okoli 2 odstotka. Pri tem so bile posebej omenjene: TGA Kidričevo, Lik Savinja TOZD Le- sna industrija Ptuj in dve TOZD v DO Agis. Delegati so podprli sta- lišče izvršnega sveta, da je treba do konca letošnjega leta neskladja odpraviti, sicer bo potrebno uvesti določene družbene ukrepe. Ob tem so delegati menili, da je treba upo- števati specifični položaj delavcev v nekaterih kolektivih. Manjša ne- skladja je namreč moč spregledati tistim, ki so znatno dvignili proiz- vodnjo in onim, ki so imeli lani osebne dohodke pod občinskim poprečjem. V zboru krajevnih skupnosti ob razpravi o politiki zaposlovanja v občini šteti med nezaposlene tudi tisti kmečki sinovi in hčere, ki išče- jo zaposlitev drugje, doma pa ostaja zemlja neobdelana. Prav ta- ko se s predlogom programa raz- prave o izvajanju zakonov s po- dročja kmetijstva niso povsem strinjali s predlagateljem in so predlagali, da bi naj v skupine, ki bouo po območjih krajevnih kon- ferenc SZDL imeli razprave s kme- tovalci, vkliučili tudi pravnike in kmetijske strokovnjake, skratka — strokovno usposobljene ljudi, ki bodo znali na vprašanja pravilno in popolno odgovoriti, obenem pa prinesti avtentična mnenja in pri- pombe kmetovalcev. Precej kritičnih pripomb je bilo tudi v zvezi z oceno izvajanja ob- činskih odlokov, kar še zlasti velia za odlok o razlastitvi objektov, ki so v uDorabi. oa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Tu so v zboru KS zahtevali, da je tre- ba kršilce, ki se ne zmenijo za do- ločila odloka, javno objaviti. Tudi pri oceni izvajanja odloka o ure- ditvi cestnega prometa v mestu Ptuju so delegati ugotavljali, da nismo dosledni pri izvajanju dolo- čil odloka, zlasti glede poligona za šolanje voznikov motornih vozil in podobno. Poročilo komisije za zaščito inte- resov občine Ptuj pri gradnji HE SD 2 Formin objavljamo na 5. strani. V pripravi občinski volilni dokumenti v skladu / rokovnikom za izvedbo predkandidacijskih. kandida- cijskih in volilnih opravil, ki ga je med drugim sprejelo predsedstvo OK SZDL Ptuj na zadnji ^cjl, bodo volitve v ceirteK. 11. marca 1982 v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. samoupravnih organizacijah in skupnostih, v nedeljo 14. marca pa v krajevnin skup- notstih. Na teh volitvah bomo neposredno volili člane delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih slcup- nostr ter v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Da bo do volitev vse pripravljeno v skladu z določili zakona, bo treba opraviti še celo vrsto nalog, ki jih določajo volilni dokumenti, to je volilni pravilnik z rokovnikom, načela in postopki za uresničevanje stalnih kadrovskih priprav na volitve, dogovor o merilih za oblikova- nje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj in sklep o postop- ku za delegiranje delegatov v ta zbor. Vse te dokumente je obravnava- lo predsedstvo OK SzDL Ptuj na seii, 2. decembra in jih sprejelo. Objavljeni bodo v posebnem volilnem "biltenu. p Pred programsko volilno konferenco SZDL Ptuj Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na seji. 2. decem- bra sprejelo sklep o sklicu programsko volilne konference občinske organizacije SZDL Ptuj, ki bo v petek. 18. decembra 1981 ob 13. uri v Ptuju. Na konferenci bodo delegati obravnavali poročilo o delu občinske konference SZDL Ptuj in njenih organov, to je koordinacijskih odbo- rov in svetov. Obra\ navali m sprejeli bodo spiremembe in dopolnitve Kravil OK SZDL, sprejeli sklep o sestavi OK SZDL Ptuj, predlogje, da i od sedanjih I 15 delegatov občinsko konferenco SZDL zmanjšali na 85 delegatov. f\>sebej bodo obravnavali in sprejeli programske usmeri- tve za leto 1982, — osnutek teh usmeritev Kot delovno gradivo obja- vljamo na 2. strani Tednika. F Učenci in delavci Centra srednjega usmerje- nega izobraževanja Ptuj se zahvaljujejo vsem občanom, ki so z odločit- vijo ZA ponovno podprli razvoj ptujskega sred- njega šolstva. 2 - družba 9n gospodarstvo 10. december 1981 — TEDNIK V IVItP-U OB 29. NOVEMBRU Zlate značke in nova prodajalna v ie_j ptujski trgovski delovni organizaciji so delovno in slovesno proslavili 29. november — praznik republike. Še najbolj pa so bili veseli nove prodajalne v Cirkulanah, kije pomembna pridobitev za to območje Haloz, prav tako pa predstavlja določeno novo kvaliteto pri preskrbi z osnovnimi življenjskimi artikli. Proslavo praznika republike so delavcih M IP-a izrabili za prikaz pregleda dosedanjega razvoja, predvsem pa za uspehe, ki so jih dosegli ob tretji obletnici združitve. Na proslavi, ki je bila v centru i srednjega usmerjenega izobraže- vanja, je bil slavnostni govornik Franc Tomanič, glavni direktor, ki je tudi predstavil bodoči razvoj delovne organizacije. Ob tej pri- ložnosti je bilo podeljenih tudi 20 Mercatorjevih zlatih značk, ki so jih prejeli: Marica Bračič, Franc Caglič, Franc Drevenšek, Stanko Hertiš, Branko Horvat, Miha Janžekovič, Vinko Kumer, Lovro Kurnik, Franc Lašič, Vekoslav Lašič, Marija Mencinger, Jože Mere, Alojzija Motaln, Matilda Novak, Janko Repič, Milan Šprah, Franc Tomanič, Otmar Zorčič, Janko Zoreč in Danica Žuran. Poleg teh je več delavcev prejelo jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela v delovni organi- zaciji. S knjižnimi nagradami pa so nagradili delegate, ki jim je potekel mandat. Dvema šoferje- Bodoči razvoj delovne organiza- cije je predstavil Franc Tomanič, Podelitev Mercatorjevih zlatih značk foto: KOSI ma Antonu Milošiču in Francu Žgeču, ki sta prevozila več sto tisoč km brez večjega popravila motorja so prav tako izročih priložno- stni nagradi. V zaključnem delu slovesnosti pa so v kulturnem programu nastopili učenci OŠ Videm in Cirkulane. nad katerima ima MIP pokroviteljstvo. MG ob mkmm republike phazi^ovali 30-LETNICO DELA AGROTRANSPORTPTUJ Plakete delovne organizacije je prejelo 67 delavcev foto: JB V prostorih nove delavnice so v soboto. 28. novembra delavci Agrotransporta svečano prosla- vili 30-letnico obstoja. Delovnega zbora seje udeležila velika večina zaposlenih, predstavnikov občin- skega družbenopolitičnega ži- vljenja in drugih gostov. Uspehov, ki jih je delovna organizacija v tem obdobju zabeležila je veliko in težko jih je posamično pred- stavljati; še najboljši dokazje, da v vseh 30-tih letih niso poslovali z izgubo in da danes razpolagajo z močnim transportom, ki ima v svoji sestavi 90 kamionov; močna pa je tudi strojna mehanizacija za zemeljska dela; skupno je teh strojev 40. Delovni jubilej so delavci Agrotransporta združili s pred- stavitvijo razvoja samoupravlja- nja in gospodarskega razvoja ter problemov sedanjega tranutka, ki jih sili, da začno konkretno raz- mišljati o bodočem razvoju, ki terja vključevanje v širše prome- tne tokove, drugačno samoupra- vno in dohodkovno povezanost, čeprav je tudi dosedanji razvoj bil spodbuden. O razvoju delovne organizacije sta na slovesnosti govorila Alojz Cebek, predsednik delavskega sveta in Vladimir Škorianec, direktor delovne or- ganizacije. V imenu SO in občin- skih družbenopolitičnih organi- zacij pa je svečani zbor delavcev pozdravil Janko Bezjak, član iz- Alojz Cebek je predstavil razvoj samoupravljanja, vršnega sveta, odgovoren za področje industrije, gradbeništva in obrti. V zaključnem delu zbora pa je 67 delavcev prejelo plakete delo- vne organizacije za 10,20,25 in 30 let dela v delovni organizaciji. . .^,^.....„........_................_.MG.. OBCIMSKA KOMFERENCA SZDL PTUJ Programske usmeritve za leto 1982 Naloge občinske konference SZDL Ptuj izhajajo iz skupnih družbenih nalog, ki bodo v letu 1982 zahtevale učinkovito delo vseh subjektivnih sil ter mobili- zacijo delovnih ljudi in občanov. Zato pomenijo podlago za pro- gramsko usmeritev socialistične zveze, naloge in programe vseh družbeno političnih organizacij, program dela skupščine občine, usmeritve in opredelitve program- ske konference iz lanskega leta ter pobude delovnih ljudi in občanov. Osrednja pozornost socialistične zveze bo tako namenjena njeni odgovornosti do delegatskega si- stema in delegatske prakse ter utrjevanju mobilizacijske vloge socialistične zveze pri naporih, ki jih zahteva stabilizacijska politika in obnašanje. Z vsemi svojimi frontnimi obli- kami delovanja se bo odgovorno vključevala v priprave na XII. kongres ZKJ in IX. kongres ZKS. V socialistični zvezi bomo naprej razvijali in krepili najširše demo- kratične oblike dela ter si priza- devali za uveljavljanje principov kolektivnega dela in odgovornosti. Aktualne potrebe političnega in samoupravnega življenja in ocena dosedanjega dela SZDL zahtevajo, da je delovanje socialistične zveze v letu 1982 usmerjeno na naslednja področja: 1. Nalogam v zvezi z nadaljnjim razvijanjem in poglabljanjem delegatskega sistema na vseh rav- neh: — Krajevne organizacije SZDL morajo posvetiti vso skrb delu delegacij v KS, politične organi- zacije in samoupravni organi v TOZD pa delegacijam v OZD in jih močneje povezovati z aktiv- nostmi in problematiko samo- upravnih organov. Le tako bodo delegati in delegacije lahko obliko- vale in usklajevale stališča v skladu z resničnimi interesi delovnih ljudi in občanov ne pa delovale zunaj ali mimo njih. — Programi skupščinskega dela sicer postajajo skupen politični dogovor o temeljnih nalogah za bodoče obdobje, pa vendar _je treba tudi na tem področju v^ pobud, sodelovanja, da bi tako omogočili čim večjo usmeritev na probleme in organizirano vklju- čevanje v obravnavo tako v dele- gatski bazi kakor v ustreznih orga- nih in organizacijah. — OK SZDL mora poglobiti svojo odgovornost za delovanje družbenopolitičnega zbora in v večji meri delovati kot konferenca delegacij za pripravo in pravo- časno uskladitev stališč. — Nadaljnji razvoj družbenega in javnega informiranja je še vedno prednostna naloga, zato se je treba dogovoriti za ukrepe, ki bodo dovedli do realizacije tudi v gradivih za delegate. — Socialistična zveza bo tudi v prihodnjem letu, zlasti ob novo izvoljenih delegacijah skrbela in zagotavljala usposabljanje dele- gatov — saj je njihovo delo nujno pogojeno z znanjem in obveščeno- stjo, s sposobnostjo analiziranja izkušenj in obvladovanjem pro- blematike obravnavanih zadev. 2. V zaostrenih pogojih gospo- darjenja se bo socialistična zveza i vključevala v uresničevanje politi- ke ekonomske stabilizacije in vodila usklajevanje družbeno- političnih aktivnosti ter mobili- zirala delovne ljudi in občane pri j uresničevanju ciljev gospodarske i stabilizacije. Zavzemala za \ uresničevanje konkretnih že i dogovorjenih nalog in ciljev v i srednjeročnih planskih dokumentih in še posebej v resolu- ciji o družbenoekonomski politiki razvoja v letu 1982. 3. Aktivnost socialistične zveze bo namenjena uresničevanju postavljenih ciljev zemljiško-kme- tijske politike za ohranjanje kme- tijske zemlje, akcijam za izbolj- šano obdelovanje kmetijskih površin, setvi, melioracijam, komasacijam, razvoju družbeno ekonomskih odnosov in pro- duktivnosti dela, ki mora postati osnova za zboljšanje dohodkov- nega položaja kmetijstva, dohodek pa učinkovitejši motiv za uspešnejše gospodarjenje. Za dosego teh ciljev bo potrebno na vasi oživeti sekcije za kmetijstvo — v sekcijah naj bi prišla do izraza potreba kmetov po vsestranskem vključevanju v družbeno politično življenje. 4. Na področju SLO in DS bodo naloge socialistične zveze usmer- jene v nadaljnjo krepitev obrambnega in družbeno zaščit- nega delovanja delovnih ljudi in občanov. — usposabljanju delovnih ljudi in občanov, KS, OZD, družbenih organizacij in društev za izvajanje nalog SLO in DS, — nadaljevanju aktivnostim NNNP s posebnim poudarkom na preverjanju usposobljenosti delov- nih ljudi in občanov in drugih nosilcev za izvajanje obrambno zaščitnih nalog. 5. V socialistični zvezi bomo razvijali take aktivnosti in oblike dela, ki bodo pripomogle k razre- ševanju interesov in potreb delov- nih ljudi in občanov, zlasti na p)odročju: a) zdravstva in socialnega var- stva: — Prednostne naloge, ki izhajajo iz temeljev planov zdrav- stva za prihodnje srednjeročno obdobje zahtevajo krepitev osnov- nega zdravstvenega varstva, to pa aktivnejše sodelovanje uporab- nikov in izavajalcev — usklajevanje socialne poli- tike zahteva usposobitev skup- nosti socialnega varstva v občini kot osrednjega mesta za usklajeva- nje, hkrati pa tudi usposobitev KS in OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki imajo določen vpliv na oblikovanje socialne politike in njeno prilaga- janje trenutnim družbenim razme- ram. — v novih zaostrenih pogojih gospodarjenja moramo iskati take rešitve, ki bodo omogočile organi- zirano vzgojo in varstvo čim večjemu številu predšolskih otrok in iskati bolj racionalne oblike otroškega varstva. — povečati družbeno skrb za starejše občane in invalide ter jim omogočiti aktivno vključevanje pri razreševanju družbenoekonom- skih, zlasti pa socialnih problemov v vseh okoljih. b) osnovnega in usmerjenega izobraževanja: — iskati možnosti bolj izena- čenih pogojev šolanja — z usmerjanjem v srednjih šo- lah doseči prestruktuiranje vpisa mladine, tako da bi dosegli vpis v šole, ki izobražujejo za delo v proizvodnji in s koordinirano ak- cijo doseči večji vpis delavcev v usmerjeno izobraževanje ob delu. — s štipendijami zagotavljati materialne pogoje izobraževanja. c) kulture: Pozornost posvetiti nekaterim aktualnim nalogam in konkretnim akcijam: skrbi za kakovostno in dostopno kulturno dejavnost; za izboljšanje jezikovne kulture; ohranjanja preteklosti in sedanjosti. 6) Na področju nadaljnjega raz- voja in organiziranosti socialistične zveze bo v letu 1982 pozornost us- merjena poglabljanju obstoječih oblik dela, zlasti pa moramo dose- či, da bodo sekcije, sveti socialisti- čne zveze delali za potrebe delegat- skega sistema in prakse. Posebna skrb bo veljala nadaljnjemu uve- ljavljanju krajevnih organizacij in njihovih vodstev. Zlasti moramo doseči, da bomo frontno oziroma delegatsko delovali tudi v sekcijah in svetih. V skladu z nalogami, ki jih ima SZDL v volitvah 1982 bo v prihodnjem obdobju intenzivirala vse postopke za uvedbo le-teh: kadrovske priprave, priprave volil- nih dokumentov, vodenje in koordiniranje vseh političnih aktivnosti pred volitvami. Sociali- stična zveza bo skrbela za izva- janje načel dolgoročnejše kadrov- ske politike. Se posebej bo pozor- na do vključevanja mladih in žensk ter usposabljanja aktivistov. 7. Socialistična zveza bo pobud- nik in koordinator vseh aktivnosti na področju obeleževanja po- membnih dogodkov iz zgodovine NOE, družbenopolitičnih in kul- turnih dogodkov, katerih jubileje praznujemo v letu 1982, da bi tako dosegli racionalnost nroslavljanj. Skrbela bo za večjo podružblja- nje varstva spomenikov NOV — pisanjem zgodovine NOB v občini in primerno ureditev muzeja NOB. Na podlagi okvirnih program- skih usmeritev Občinske kon- ference SZDL Ptuj bo predsed- stvo, prav tako pa tudi sveti in koordinacijski odbori pri pred- sedstvu občinske konference SZDL, sprejeli rokovno oprede- ljene in usklajene akcijske programe svojega delovanja. PEKARNE »VINKO REŠ" PTUJ DOBRO POSLOVALI - KLJUB TEŽAVAM V temeljni organizaciji pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj so v devetih mesecih letos dobro poslovali, kljub določenim težavam, kot so slaba tehnična opremljenost, neugodna struktura kruha in premajhne zmogljivosti. Celotni prihodek je v tem obdobju izkazal indeks 138, porabljena sredstva 143, dohodek 130 in čisti dohodek 129. Za potrebe poslovnega sklada pa so izločili 850 milijonov dinar- jev. Osebni dohodki pa so dosegli indeks 127. Kljub temu pa lahko trdimo, da pekovski delavec za svoje delo ni nagrajen. Letos so v temeljni organizaciji tudi prešli na nagrajevanje po delu, kar se že od- raža v boljšem poslovnem rezulta- tu. Poprečni osebni dohodek zaposlenega je v tem obdobju do- segel 9 tisoč dinarjev. Ptujski peki najbolj potrebujejo nove delovne prostore, novo pe- karno, za katero pa sredstev ne morejo sami zbrati. Zato se peki upravičeno hudujejo na ,,predpi- se", s katerimi se jim je določala cena in struktura kruha, ki pa jim ni dopuščala večja izločanja v poslovni sklad. Posledice pretek- losti danes zlasti občuti potrošnik, ki pozno prejme pekovske izdelke in tudi slabe kvalitete. Za letošnje poslovanje je značil- no tudi veliko pomanjkanje mok, zlasti tipa 1100 in zaradi tega je primanjkovalo cenenih vrst kruha. Tako situacijo je pričakovati tudi v prihodnje, vsaj po obvestilih, ki jih je temeljna organizacija dobila od mariborskega tozda Mlini. Ce navedemo samo primer, da bi morali za 1 kg pšenice odšteti tudi 13 dinarjev in kruh prodajati po 10,50, je vsakršno razpravljanje odvečno. Ptujski peki veliko pozornost posvečajo-kvaliteti kruha in pravo- časni dostavi. Kot je zatrdil direk- tor Aiuon Janežič so v letošnjem letu vse rezerve na tem področju že izčrpali. Sedaj ostaja edino prerazporeditev časa in ponovno vračanje peka na nočno delo, ka- terega pa so odpravili že pred leti. Rešitev je le v gradnji nove pekar- ne, v skrajnem primeru tudi v rekonstrukciji obstoječe pekarne. V pripravah na sprejem plana 73. prihodnje leto, jim je osrednje vo- dilo postavitev dela na stabilne temelje. V ta namen bodo temelji- to analizirali obstoječe zmogljivo- sti oziroma načrt novogradnje. Se- veda pa se v temeljni organizaciji zavedajo, da neko odstotno pove- čanje proizvodnje ne pride v poštev, saj ugotavljajo, da potro- ššnik glede na višjo ceno, že skrbneje ravna s kruhom. Z novo pekarno bi tudi rešili problem izmenskega dela, ki je sedaj še vedno dvo oziroma dvoinpol iz- mensko. V novi pekarni pa bi de- lali le v dopoldanski izmeni. Zato ji dajajo prednost pri delu za prihodnje leto. Odprto pa še ved- no ostaja financiranje novograd- nje, zato peki upravičeno pričaku- jejo pomoč širše družbene skupnosti in tudi delovne orga- nizacije. MG Večja vloga komunista v združenem delu SLOVENSKA BISTRICA v novembru so se komunisti UO ZKS Steklo Slo- venska Bistrica zbrali na volilno programski konfe- renci. Ocenili so stanje svojega družbenopolitičnega delovanja in še posebej deleža v prizadevanjih za ure- sničevanje stabilizacijskih ukrepov. Konferenca je bi- la sklicana prav v času težkega gospodarskega polo- žaja, v katerem se nahaja ta okoli 350 članski kolek- tiv. Zahvaljujoč prizadevanjem samoupravnih organov in celotnega delovnega kolektiva do pred nedavnim niso občutili večjih proizvodnih motenj. Te pa so se pojavile z ukinitvijo uvoza, saj je osnovna proizvo- dnja odvisna prav od uvoza loncev za topljenje stek- la. Komunisti bistriške Steklarne, čeprav še vedno ni- so tako številčni kot bi glede na število zaposlenih lahko bili, skrbno spremljajo dogajanja v svoji de- lovni sredini. Ne samo spremljajo, sami se v prvi vrsti vključujejo v odpravljanje posledic težav, ki nastaja- jo v zadnjih dneh in resno ogrožajo celotno proizvo- dnjo. Sekretar OO ZKS Ladislav Grum je v uvodnem po- ročilu široko osvetlil delovne rezultate kolektiva, na- loge pred katerimi se nahaja in povdaril posebno vlo- go komunista v kakšnem položaju. Na osnovi dose- danjih rezultatov je nakazal tudi nekatere najpo- membnejše smernice delovanja osnovne organizacije ZK v prihodnjem obdobju. K tem smernicam pa je dal pomemben prispevek tudi član občinskega komi- teja ZKS Slovenska Bistrica Avgust Vidmar. Tudi razprava je potrdila pravilnost dosedanjih usm.eritev dela, zato ni bilo težko postaviti tudi temeljne usme- ritve nadaljnjega delovanja osnovne organizacije, v kateri bo moral vsak posamezni član dati svoj po- memben delež. Osrednja naloga so prav gotovo prizadevanja za uspešnost gospodarjenja nadalje vključevanje novih članov, izobraževanje komunistov in tesna poveza- nost s samoupravnimi organi, delegacijami vodstvom kolektiva kot tudi občinskim komitejem ZKS Sloven- ska Bistrica. Tudi za nadaljnje dvoletno obdobje je bil za sekretarja OO ZK izvoljen Ladislav Grum. Izvolili pa so tudi sedem članski sekretariat, delovne komisije in delegate. Viktor Horvat TEDNIK ~ 10-december 1981 delegatska sporočila - 3 „ Vedno smo zbrali dovolj moči za nadaljevanje poti in nove podvige " M GOVORA FRANCKA SIMONiČA Franček SIMONiC — član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, ki je bil slavnost- ni govornik na občinski proslavi ob dnevu republike v Ptuju je med drugim dejjil, da je borba za sta- bilizacijo, samoupravljanje in utrjevanje bratstva in enotnosti danes ravno tako pomembna kot so bile težke bitke in ofenzive v ča- su narodnoosvobodilnega boja ter veličastna težka in neponovljiva povojna obnova in izgradnja na čelu z mladinskimi brigadami, izčrpljujoča in dosledna borba proti stalinizmu. Tudi tokrat gre v bistvu za nadaljevanje našega dos- lednega cilja, ki mu od leta 1941 naprej namenjamo in žrtvujemo vse moči in znanje. Gre za res- nično človekovo svobodo, njegovo srečo in dostojanstvo ... je dejal tovariš Simonič in nadaljeval: ,,V teh dneh na vseh nivojih že programiramo naloge za prihodnje leto. Poznavalci napovedujejo, da ne bo lahko, mi vsi pa vemo, da je pred nami izredno težko leto. Osnutek republiške resolucije za leto 1982, pa tudi zvezne, je v glav- nem mnogo bolj — kot je bila do- sedanja praksa, naravnan na ključne naloge in vprašanja stabili- zacije. Ob taki naravnanosti družbe za reševanje naših težav postaja delež ptujske občine še po- membnejši. K temu nedvomno prispeva soliden povojni razvoj. Iz zaostale občine, ki jo sestavljajo tudi Haloze in precejšen del Slo- venskih goric, počasi pa vendarle vstopa v klub razvitih slovenskih občin. Danes Haloz takih, kot smo jih doživljali in poznali med dvema vojnama mi, ni več. Spremembe se sicer v glavnem niso odvijale tako kot smo si zamišljali mi, toda no- vo, napredek je tu, čeprav včasih tudi z grenkim priokusom. Porod- ni krči napredka in borba proti zaostalosti so bili in so še vedno boleči, kar najboljše vedo ljudje, ki so vse to morali sami doŠvljati in prestati. V dosedanjih prizadevanjih ste uspeli zgraditi toliko in take in^ dustrijske objekte, ki omogočajo hitrejši in vsestranski nadaljni razvoj. To še zlasti, če upošteva- mo, da je naša družbena skupnost končno le določila mesto in vlogo Kidričevega, da ste ustvarili solid- ne temelje kovinske industrije ter da so postavljeni zarodki kemične in celo elektronske industrije. Z pzirom na naravne danosti pa ima občina v celotni regiji in še mnogo širše izredni pomen v naših skupnih prizadevanjih za pridelo- vanje hrane. Dolgo smo sicer rabi- li, da smo spoznali resnični pomen kmetijstva, da smo doumeli kako pomembno je za nas, če bomo pri- delali dovolj hrane zase in še tudi za izvoz. Danes to vemo, čeprav bo še potrebno nekaj časa, da bo- mo iz te zavesti prešli v najširšo konkretno družbeno akcijo in da se bo prioriteta, ki jo v sklepih in resolucijah dajemo kmetijstvu po- kazala v vsakodnem odnosu do te- ga kmetijstva. Vi seveda ne morete in ne smete čakati, saj tudi doslej niste. V interesu ljudi, ki delajo v kmetijstvu in živijo od tega, v in- teresu občanov in naše skupnosti je, da to dano bogastvo Čimprej in čimboljše izkoristimo in ga op- lemenitimo s svojim delom in znanjem. Melioracije, ki jih že nekaj let uspešno izvajate postajajo silno drage, zato jih je potrebno čimprej izpeljati do kraja z vsemi zem- ljiško ureditvenimi deli, vsaj tako kot v Levajncih, kar bo omogoči- lo resnično moderno, racionalno in donosno poljedeljstvo v dolinah tako Pesnice kot Poiskave in Dra- vinje. Naši dedje in očetje so sanjali o teh melioracijah. Spom- nim se — kako so nas napredni kmetje iz teh predelov ob pripra- vah na prve povojne volitve rotili, da naj vendarle izpolnimo obljube, ki so jih za regulacijo teh poplav- nih področij in Drave vedno dajali ob volitvah že v rajnki Avstriji in vsi režimi stare Jugoslavije. In ta- ko so mladinske delovne brigade med prvimi začele z delom na Pes- nici že leta 1946 in nas zavezale, da je treba delo čimprej in solidno končati v korist celotne skupnosti. Kmetijski kombinat z vsemi svo- jimi dejavnostmi uspešno krči pot za moderno kmetijstvo, ki si priza- deva za čimvečje pridelovanje vsakršne hrane, kar velja tudi za Perutnino pri proizvodnji perutnin- skega mesa. Vendar, kot je bilo tudi na zadnji seji CK ZKS ponov- no povdarjeno, je njihova vloga Se mnogo zahtevnejša. Z vzgledom in pomočjo bo dražbeni sektor kmetijstva zlasti v bodoče moral nuditi konkretno pomoč organizi- ranim in združenim kmetom tako v prizadevanjih za visoko produktiv- nost ter še zlasti pri razvijanju in krepitvi družbeno ekonomskih odnosov. Oba kombinata sta dejansko v svojem nadaljnjem dograjevanju in modernizaciji kar je zelo obetavno. Prav zato pa je toliko važnejša ocena prehojene poti sedanjega Franček Simonič Foto: Langerholc stanja, potreb in možnosti, da bi na teh osnovah lahko zakoličili realno nadaljnjo pot. Pri tem morate upoštevati koliko imate zemlje, kake so potrebe zlasti glede pše- nice, pese, koruze in krmnih rast- lin. Ni pa najbrž nobenega dvoma, da bomo za živino v prihodnje lah- ko polnili korita in jasli le z doma pridelano osnovno krmo. Reševali pa bi le manjši, ne pa manj pomem- ben, enostavnejši in najbrž ven- darle lažji del kmetijstva, če bi ob tem, da tako rečem — preporodu kmetijstva ne imeli ves čas pred očmi nekaj okrog deset tisoč večjih ali manjših gospodarstev v občini, ki kmetijstvu omogoča glavni ali pa dodatni dohodek. Kmetje so še vedno premalo organizatorji svojih zadrug in premalo jih je sploh orga- niziranih v njih. Zato je res več razlogov, toda časi so taki, da se moramo za vse nas, ki želimo člo- veku dobro, za kmete pa še pose- bej, organizirati tako, da bomo čim uspešneje delali in od tega čimbolj- še živeli. Ce hočemo, da nam bo kmetijstvo v prihodnjih letih že da- jalo to, kar danes krvavo rabimo, kar načrtujemo in pričakujemo, potem je potrebno hitro ustvarjati pogoje, da bodo kmetje lahko uspešneje, produktivneje delali, solidno obdelali vso zemljo, temu ustrezno zaslužili in tako ustvarjaU življenjske pogoje kot jih imajo drugi delovni ljudje in s tem pri- merno socialno varnost. V tej smeri tudi pripravljamo normativne akte, toda brez ustrezne organiziranosti, brez zavzetega političnega, strokovnega in znanstvenega dela ne bo pravega uspeha. Vi pa vse te ljudi, ki so sposobni uspešno in solidno opraviti to delo — imate doma. Samo zdi se, da cesto delate vsak posebej, sam zase in se pehate, nas pa v glavnem lahko rešuje le or- ganizirano timsko delo, še posebej na področju kmetijstva. Mislim, daje usposabljanje ljudi in vzgoja kadrov v ptujski občini po vojni ena največjih pridobitev oziroma največji kapital, ki ste ga ustvarili, še zlasti, če upoštevamo, da so ti kadri iz vseh predelov ob- čine, tudi iz najbolj zaostalih. Člo- vek, ki živi z vami, vendar ne nepo- sredno, dobi občutek, da se tega ne zavedate dovolj. Zatonje toliko bolj pomembna akcija za samoprispe- vek, ki jo vodite. Vzgoja otrok in skrb za njih, izobraževanje in uspo- sabljanje ljudi je najboljše naložen kapital, ki ga nihče ne more vzeti kjer so možnosti za inflacijo naj- manjše. Znanje in spoznanje pome- ni siguren napredek in ni treba dvo- miti, da se občani, ki so vedno zna- li ceniti vse napredno, človeško in dobro, ker so okašali življenje predvsem s krute in težke plati, tega v polni meri zavedajo ..." pripravil: mš Odraz visoke zavesti občanov v nedeljo, 6. decembra so se delovni ljudje in občani na 207 glasovalnih mestih z ogromno večino izrekli za nadaljevanje začetega dela, za dogradi- tev šolskega prostora. Posebno pomemb- no je dejstvo, da je referendum uspel v vseh 35 krajevnih skupnostih, kar je dokaz enotne volje in zavesti vseh obča- nov. Skupno je bilo v ptujski občini vpisa- nih v glasovalne sezname 48.040 glaso- valcev, od tega jih je glasovalo 44.052 ali 91.5 odstotka. Za samoprispevek je glasovalo 31.751 glasovalcev, proti se jih je izreklo 11.478, neveljavnih glasovnic je bilo 834, zdomcev in v JLA je bilo 2.895 glasovalcev in le 1.154 jih ni prišlo na glasovalna mesta. Za samoprispevek se je tako izreklo v ptujski občini 70,3 odstotka občanov, ki so imeli glasovalno pravico. Po še ne dokončnih podatkih občinske voHlne komisije, se je v posameznih krajevnih skupnostih izreklo za samopri- spevek naslednje število delovnih ljudi in občanov (podatke navajamo le v odstot- kih) l.Cirkovce 52,6 2. Cirkulane 73,2 3. Destrnik 68,2 4. Dolena 68,6 5. Dornava 79.0 6. Gorišnica 69.7 7. Grajena 71.8 8. Hajdina 63.7 9. Juršinci 65,4 10. Kidričevo 63.7 11. Leskovec 66,8 12. Lovrenc Dr. polje 87.5 13. Majšperk .56.0 14. Markovci 76,3 15. Podlehnik 68,6 16. Polenšak 56,7 17. Ptujska gora 62,9 18. Rogoznica 75,7 19. Stoperce 60,5 20. Trnovska vas 84,7 21. Videm pri Ptuju 72,0 22. Vitomarci 83,6 23. Zavrč 77,8 24. Žetale 67,0 25. Boris Ziherl Ptuj 78,7 26. Budina-Brstje Ptuj 61,1 27. Bratje Reš Ptuj 68,7 28. Dušan Kveder Ptuj 74,8 29. Franc Osojnik Ptuj 71,3 30. Ivan Spolenjak Ptuj 72,9 31. Jože Potrč Ptuj 78,4 32. Olga Meglic Ptuj 73,2 33. Spuhlxa Ptuj 71,5 34. Tone Znidarič Ptuj 74,5 35. Turnišče Ptuj 75.9 %m?m SEJA ZK IN SZDL ŠOLSTVO IN KULTURA Na skupni seji so poskušali člani komiteja OK ZKS in občinske konference SZDL Ptuj oceniti uresničevanje prve faze reforme srednje- ga šolstva, priprave na referendum in volitve v letu 1982 ter poglobljeno spregovoriti o kulturi kot neločljivem delu splošne družbene politike v samoupravni družbi. Treba je zapisati, da je bila razprava o šolstvu pestra in dokaj poglob- ljena, saj je bilo tudi gradivo dovolj konkretno in ilustrirano z zgovornimi številkami. Znano je, da se je v tem šolskem letu precej spremenilo razmerje v izobraževanju v prid proizvodnim poklicem. Sedaj pa je pred ptujskimi občani nova naloga — zgraditi je potrebno še vse ostale objekte za uspešno in sodobno izobraževanje, za kar so se delovni ljudje in občani izrekli z nedeljskim referendumom. Trši oreh je bila za razpravljalce kultura. Priloženo gradivo je preveč splošno zajelo jsest- ro problematiko na tem področju, pa naj gre za*. varovanje kulturne in naravne dediščine, za kulturo jezika, varstvo okolja, ljubiteljsko kul- turo ali pa za samoupravno organiziranost v kulturi. Omeniti velja tehten prispevek razpra- vljalke, ki je govorila o slovenščini v javnosti, saj kljub prizadevanjem socialistične zveze rav- namo s slovenskim jezikom precej mačehovsko. Upati je, da razprava ne bo ostala le na papirju in da jo bo, če že kdo drug ne, pa vsaj sekcija za slovenščino v javni rabi, ki bi naj delovala pri OK SZDL, obelodanila. Omeniti pa je treba tudi vprašanje Pokrajins- kega muzeja. Razen dveh, so se ostali razpra- vljali spretno izognili vprašanju, ki že^ lep čas buri kulturno srenjo na Slovenskem. Očitno pa je te kulturne srenje v ptujski občini toliko malo ali pa je tako neobčutljiva za ,,kresovanja in gobovanja" na ptujskem gradu, da niti govoriti ,ne,želijo terji. ,Nič jie bi bilo odveč, če bi naj- višja telesa družbenopolitičnih organizacij v ob- čini namenila sejo zbolj temu problemu — pravzaprav bi to morali storiti in se, če že dru- gače ne, vsaj na ta način opravičiti slovenski javnosti, ki v sredstvih obveščanja postavlja vprašanja, na katera ne dobi točnih odgovorov. Sicer pa lahko rečemo, da je bila KULTURA prevelik zalogaj za omenjeno skupno sejo. Do- volj bi bilo, ko bi udeleženci seje razpravljali zgolj o enem iz velikega kupa ,,kuhurnih" pro- blemov v ptujski občini. Pa čeprav le o ljubi- teljski kulturi, samo o pravilni rabi slovenščine, samo o varstvu okolja, samo o samoupravni or- ganiziranosti na tem področju .... Pa še to velja očitati pri pravi jalcem skupne seje. Gradivu so priložili sklepe komiteja OK ZKS Ptuj iz leta 1976, ne da bi jih aktualiziran, ob tem pa ,,pozabili", daje komite razpravljal o kulturi tudi 19. junija 1979. 'N'. Dobljekar Franc Belšak — Simon razvija brigadirski prapor. Brigadirji ptujskih mladinskih delovnih brigad so razvili svoj prapor Letošnji praznik republike je bil še posebej slovesen za brigadirje ptujskih mladinskih delovnih brigad, saj se je udarniško prostovoljno delo mladih pričelo pri nas že v letu 1945, takoj po osvoboditvi pri obnovi mesta Ptuja in odstranjevanju posledic vojne. Na slovesnosti v centru srednjega usmerjenega izobraževanja so brigadirji razvili svoj prapor in sicer je to prijetno dolžnost opravil borec narodnoosvobodilnega boja in aktivist OF slovenskega naroda Franc BELŠAK-Simon, oče Franca BELŠAKA-Toneta, katerega ime nosi klub brigadirjev ptujske občine. Pri tem pa so mu pomagali najstarejša članica kluba brigadirjev Marija Sprahova, udarnik dela kluba brigadirjev Stanko Kovačac, kije prevzel prapor v imenu brigadirjev ter Diana Bohak in Marko Potočnik. Diana Bohak je podala tudi slovesno izjavo ob sprejemu prapora, ki ga bodo brigadirji zvesto čuvali, predvsem pa nadaljevali plemenito poslanstvo mladinskega prostovoljnega dela. Prve ptujske mladinske brigade so bile formirane v Ptuju leta 1946 in so sodelovale pri regulaciji Pesnice pri Domavi, najpogumnejši med njimi pa so takrat gradili tudi progo Brčko-Banoviči v SR Bosni in Hercegovini. Mladinske delovne brigade iz Ptuja pa so sodelovale še na drugih gradbiščih sirom Jugoslavije, zlasti pri gradnji proge Samac- —Sarajevo 1947 in pri gradnji avtoceste bratstva in enotnosti Zagreb- — Beograd leta 1948. Z delovnih akcij so se naši brigadirji vračali večkrat kot udarniki dela. tretjo in četrto ptujsko MDB, ki sta gradili progo Samac—Sarajevo je predsednik Tito odlikoval z Redom dela s srebrnim vencem, dobili pa so tudi prehodno kongresno zastavo IV. Kongresa Ljudske mladine Slovenije in sicer mladina ptujskega okraja za izredne delovne uspehe in množično udeležbo mladin na zveznih mladinskih delovnih akcijah. mš Množično in slovesno v preteklem tednu se je sestal odbor za pripravo proslav in prire- ditev ob 22. decembru ter konkretiziral pripravljeni program priredi- tev in proslav ob prazniku naše armade. Proslave ob 22. decembru bodo organizirane v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah. Mladi iz osnovnih in srednjih šol pa bodo ustvarjali likovna in prozna dela na temo iz življenja JLA in življenja borcev med NOE. Najboljši spisi učencev osnovnih šol bodo prebrani na proslavah v osnovnih šolah in krajevnih skupnostih. V vojašnici bodo razstavili najboljša likovna dela, ki bodo tudi nagrajena. Kulturna skupnost bo pripravila priložnostne razstave slik iz življenja in dela vojakov. Razstave bodo v izložbenih oknih in v nekaterih delovnih organizaci- jah ter šolah. Telesno-kulturna skupnost je prejela obvezo organizacije športnih srečanj delovnih ljudi, pripadnikov JLA. TO in drugih. Starešine in vojaki vojašnice Dušana Kvedra. Tomaža bodo v dneh pred praznovanjem sprejemale delovne ljudi in občane ter vse, ki bodo želeli pobliže spoznati organizacijo dela in življenja vojaškega kolektiva. Tradicionalni obiski po osnovnih šolah bodo med 16. in 18. decembrom; planirano je, da bodo predstavniki JLA, člani ZZB NOE, predstavniki ZSMS in TO obiskali mlade na 28 osnovnih šolah. Zveza kulturnih organizacij je tudi za letošnje praznovanje dneva JLA pripravila revijo pevskih zborov, ki bo v avli centra usmerjenega izobraževanja v petek, 18. decembra. Določene prireditve bodo tudi v Ormožu, kot je že tradiconalen obisk predstavnikov JLA pri predsed- niku skupščine občine Ormož. Osrednje prireditve ob dnevu JLA v ptujski občini bodo izvedli v okviru centra usmerjenega izobraževanja, kjer bodo posebej praznova- li mladi in tudi ostali, ki se bodo 21. decembra zbrali na osrednji občinski proslavi dneva JLA. Osrednjo svečanost pa bodo na sam praznik pripravili v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža, kjer bo že tradicionalni zbor vojakov in starešin. Komandant vojašnice pa bo sprejel tudi pionirje, predstavnike mladih ter vse, ki bodo prejeli nagrade za najboljše spise. MG Odlikovanja predsedstva SFRJ Na proslavi v počastitev Dneva republike so v KS Stoperce izročjli tudi odlikovanja Predsedstva SFRJ. Odlikovana sta bila: Franc VTIC iz Dola pri Stopercah z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo in Anton GALLJN iz Grdine z Redom dela s srebrnim vencem. Lik in delo obeh odlikovancev je orisal predsednik skupščine KS Feliks Taciga, odlikovanja pa je izročil predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar. Ob tej priložnosti seje tov. Doplihar v imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj zahvalil krajanom, članom sa- moupravnih organov in vodstev DPO KS Stoperce za izredno uspešno in požrtvovalno delo ob pripravah in izvedbi letošnje osrednje priredi- tve ob občinskem prazniku, ki je bila v Stopercah. PB Programska seja OK SZDL Ormož bo 15. decembra Po sklepu predsedstva je predsednik občinske konference SZDL Ormož. Miroslav Tramšek sklical letno programsko sejo občinske konference SZDL Ormož za v torek, 15. decemora. Na seji, ki se bo začela ob 13. uri v dvorani ormoške delavske univerze, bodo najprej sprejeli poslovnik o delu seje programske konference, nato bodo ooravnavali poročilo o delovanju oočinske konference SZDL v gt?Doletnem obdobju, sprejeli programske usmeri- tve za leto 1982 in jjtavila dBčinske konference SzDL ter opravili kadrovske dopolnitvi. Za večino točk dnevnega reda so delegati prejeli tudi naipisano .sejno gradivo^. -. i . . /, . < < c , » . > c ■ < ■ _au 4 - delegatska sporočila 10. december 1981 — TEDNIK KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAK-TONE« PTUJ Udarniki dela kluba brigadirjev Na slavnostnem zboru članov Kluba brigadirjev »Franc Belšak- Tone« Ptuj, kije bil posvečen Dnevu republike in 35-letnici formiranja prvih ptujskih mladinskih delovnih brigad, so sprejeli sklep o proglasitvi prvih udarnikov dela Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj. Za udarnike dela so proglašeni: Rudi KOŠIR, Marija SPRAH in Franc ZINKO iz KS Boris Ziherl Ptuj; Diana BOHAK iz KS Franc Osojnik Ptuj; Stanko KOVACEC in Ivanka VITEZ KS Kidričevo; Feliks BA- GAR, Franc CETL in Marko POTOCNIK iz KS Heroja Lacka Roeo- znica; Stanko KOKOL iz KS Jože Potrč Ptuj in Valerijan BEDRAC iz KS Pekre-Limbuš pri Mariboru. Udarniki dela so v obdobju 1977—1981 sodelovali na večini udarniških dnevov na mladinski delovni akciji »Slovenske gorice«, pri delu dosegali nadpovprečne delovne uspehe, razvijali tovariske odnose med članikluba brigadirjev, zlasti med starimi in mladimi generacijami brigadirjev ter razvijali in se vključevali v vse druge aktivnosti Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj. p^l^ Kaj je z gradnjo prizidka v Kidričevem? Na nedavni seji izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so skupaj s člani predsedstva namenili precej pozornosti vprašanju investicije oziroma dograditve dveh oddelkov jasli pri vrtcu v Kidričevem, za katera je denar sicer zagotovljen, vendar v tem času z gradnjo ni moč začeti. Člani izvršnega odbora in predsedstva so menili, da je odbor samoupravne delavske kontrole pri skupnosti otroškega varstva pravilno ugotovil, da je vse prepočasi steklo zbiranje potrebne doku- mentacije in da prav zaradi tega, kljub številnim posredovanjem in zagotovilom, prizidka v Kidričevem še ni. Sedaj, ob omejitvi investicij v objekte družbenega standarda pa ga ni niti mogoče začeti graditi. Res je tudi, da trenutno v krajevni skupnosti Kidričevo ni nerešenih pro.šenj za sprejem v vrtec ali jasli oziroma so potrebe minimalne, zato so na seji izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva sprejeli sklep, daje potrebno ponovno zbrati ustrezne podatke o številu predšolskih otrok in vključiti še krajevni skupnosti Lovrenc in Hajdina ter doku- mentirano ugotoviti, kakšne bodo potrebe v prihodnjih letih. Krajevna skupnost Kidričevo pa ima svoj delež sredstev vključen tudi v krajevni .samoprispevek, ki že teče, zato se bo morala še posebej angažirati za nadaljnjo akcijo. Pri tem pa bo moral najpomembnejšo vlogo odigrati investitor — Vzgojno varstvena organizacija Ptuj, ki bo dejavnost tudi izvajala in nosila konkretne posledice^napačne odločitve. mš Utrujeni delegati!? Utrujeni, nezainteresirani, malodušni, neodgovorni in še kako, bi lahko poimenovali delegate v iztekajočem se mandatu. Zakaj?,V mislih imam nesklepčne seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, praviloma v zboru uporabnikov. Vzrokov je gotovo cela vrsta, objektivnih in še več subjektivnih. Temeljno odgovornost pa gre vendar iskati v samih delegacijah oziroma vTOZD, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ki so te delegacije izvoUle. Ali se samoupravni organi v delovnih organizacijah in v kra- jevnih skupnostih kdaj vprašajo, kako uresničujejo izvoljeni delegati njihove interese na področju interesnih dejavnosti? Kolikokrat smo že poklicali na odgovornost delegata, delegacijo, ki ne izpolnjuje svojih nalog? Preobsežna in nerazumljiva gradiva, kratek rok sklica posame- znih sej skupščin, preobsežni dnevni redi, neustrezne ure sklica sej, vse to so že izrabljena opravičila za neudeležbo delegatov na sejah skupščin. Kje torej iskati odgovor in pot za resnično uveljavljanje delegatskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih? Izobraževanje dele- gatov, zagotavljanje pogojev za delodelegacij, nenehno spremljanje dela delegacij, pomoč strokovnih služb delegacijam, informiranje delegatov in še bi lahko naštevali. Drugi mandat delegatskih skupščin je takorekoč pri kraju. Kako naprej? Gradili bomo na dosedanjih dobrih in slabih izkušnjah, vsi, zakaj odgovornost je vzajemna. Vsa naša prizadevanja pa bodo izzvenela v prazno, v zadrego, sprenevedanje in nezavedanje. če bomo še naprej gledali na seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kot zgolj na zasedanja, kjer se le glasuje in potrjuje že izdelane programe, če ne bomo končno spoznaU, da smo in moramo biti aktivni udeleženci v procesu odločanja in pri realizaciji sprejetih odločitev. ^ B Ptujska tiskarna v novih prostorih Delovni ljudje Ptujske tiskarne so minule praznične dni preživeU zares delovno. V petek 27. novembra zvečer so pričeli s preseljevanjem strojev iz starih prostorov v Jadranski ulici v nove ob Zagrebški cesti v Ptuju. Praznične dni so tako od jutra do večera preživeli na delovnem mestu. Pravzaprav tu in tam, saj so neprenehoma preseljevali opremo. Tiskarski stroji so v novih prostorih zaropotali že v sredo 2. decembra. Tako so do torka 1. decembra preselili vso večjo opremo, čez 20 manjših tiskarskih strojev, čez 100 palet papirja nedokončane proizvodnje, pa seveda vso pisarniško opremo. Skratka delavci Ptujske tiskarne so bili zares marljivi in že v sredo 2. decembra so pričeli s proizvodnjo v novih prostorih ob Zagrebški cesti. Tako so za preseljevanje proizvodnje porabili le en dejansko delovni dan. Primer vreden zgleda! —OM OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC PRI PTUJU Razpisna komisija pri osnovni šoli Leskovec razpisuje dela in naloge UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK Razpisana dela in naloge so za določen čas od 4. 1. 1982 do 30. 6. 1982. Pogoj je predmetni učitelj ali absolvent PA za slovenski jezik. Rok za prijavo je 15 dni- od objave razpisa. Komisija za delovna razmerja MERCATOR IZBIRA PANONIJA PTUJ TOZD ZASCITA KIDRIČEVO objavlja oglas za opravljanje del in nalog 1. Krojaška dela zaščitne konfekcije v DE ZAŠČITNA KONFEK- CIJA - 17 izvajalk 2. Strojno šivanje rokavic in drugih izdelkov v DE USNJENIH ZAŠČITNIH SREDSTEV - 4 izvajalke 3. Čiščenje delovnih in poslovnih prostorov -» 1 izvajalka 4. Rnomehanska — vzdrževalna dela — 1 izvajalec Pogoji pod 1. in 2.: končana osnovna šola in dopolnilna usposobitev v tekstilno-oblačilni stroki ter enoletne delovne izkušnje, poskusno delo je 3 mesece. Pod 3.: končana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj ter dvomesečno poskusno delo; možnost opravljanja del in nalog v deljenem delovnem času. Pod 4.: poklicna šola in dveletne delovne izkušnje ter poskusno delo 3 mesece. Zaposlitev je možna takoj oz. po dogovoru, prednost pri zaposlitvi pa bodo imele delavke iz Kidričevega ali neposredne bližine. Pismene prijave z dokazili o izpolrnevanju pogojev pošljite v roku 15 dni od dneva objave v TOZD ZAŠČITA KIDRIČEVO - komisiji za delovna razmerja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po poteku objave. Ob dnevu republike podelili 25 značk Jnovator" Utrinek s prireditve ob dnevu republike Člani kolektiva delovne organi- zacije ,,AGIS" Ptuj, so imeli v so- boto, 28. novembra v obratu družbene prehrane proslavo v po- častitev dneva republike. V govoru je bilo poudarjeno, da DO ,,AGIS" beleži velik napredek od ustanovitve do danes. V vseh teh letih so bila obdobja, v katerih so želi velike uspehe in tudi obdo- bja, v katerih so premagovali kri- ze. V z^idnjem času, povečujejo proizvodnjo in tako so načrtovali tudi v planu za letošnje leto. Vsa- ko leto so zaposlili večje število novih delavcev, kar so nameravali tudi letos, toda zaradi objektivnih okoliščin so trenutno prisiljeni omejiti število novo zaposlenih. V delovni organizaciji se srečujejo z vrsto težav, ki jih pogojujejo raz- ne okoliščine. Največja težava je dobava materiala in rezervnih de- lov iz uvoza, kar močno hromi proizvodnjo. V tej situaciji morajo biti sposobni organizirati proizvo- dnjo tako, da bodo izdelovali tiste polizdelke, katere bodo lahko v končni fazi tudi skompletirali. Takšno delo pa zahteva maksimal- no sodelovanje med vsemi TOZD v delovni organizaciji, ker bodo le-tako dosegli željene cilje. Za vsako delovno organizacijo so pomembni inovatorji, zato je po- trebno delo inovatorjev krepiti in spodbujati, saj prinašajo izboljša- nje tehnoloških postopkov. Leta 1979 so podelili 98 značk inova- tor, letos je bilo 28 predlogov. Ugotavljajo, da inovatorji upada- jo, zato bo potrebno to dejavnost še bolj podpreti. Petindvajsetim delavcem so v na- daljevanju podelili značke ,,ino- vator DO AGIS". V kulturnem programu pa so nastopili s skup- nim recitalom rnladi za AGIS, in vojaki ptujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža, ter pevski zbor in instrumentalisti ptujske garnizi- je JLA. Nato so se vojaki in mladinci zadržali v prijateljskem pogovoru in se dogovorili, da v soboto 5. de- cembra 1981 organizirajo obisk v DO AGIS Ptuj za vojake ptujske vojašnice. Tekst: Drago Papler Foto: M. Fon S.\VEZ SINDIKATA HRVATSKE ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OPČINSKA VIJEČA OBČINSKI SVETI ČAKO VEC— KOPRIVNICA— KRAPINA- ORMOŽ- PREGRADA— PTUJ- SLOVENSKA BI- STRICA—V AR AŽDIN Izhajajoč iz temeljnih načel o medrepubliškem sodelovanju bratskih občin SR Hrvatske in SR Sloveni- je, ki so jih na prvem skupnem sindikalnem plenumu v Ptuju, 16. septembra 1961 sprejeli občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Slovenije občin Čakovec, Ptuj in Varaždin ter upoštevajoč željo občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije Lendava, Maribor-Tezno in Šmarje pri Jelšah, je koordi- nacijski odbor občinskih svetov Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije Čakovec, Koprivnica. Krapina. Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije na sejah v Čakovcu, 10. avgusta in 30. oktobra 1981 soglasno sprejel naslednji SKLEP O SPREJEMU NOVIH ČLANOV 1. Za nove člane koordinacijskega odbora občinskih svetov Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindika- tov Slovenije za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije se z vsemi pravicami in dolžnostmi sprejmejo: 1. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Lendava iz pomurske regije; 2. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Maribor-Tezno iz podravske regije in 3. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Šmarje pri Jelšah iz celjske regije. 2. Svečan sprejem občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije občin Lendava. Maribor-Tezno in Šmarje pri Jelšah se izvrši v Čakovcu, 20. novembra 1981. na slavnostni seji koordinacijskega odbora občin- skih svetov Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, kije posvečena 40-letnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, 20-letnici uspešnega medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije ter zaključku 20. Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Čakovec 81. 3. S sprejemom novih članov se ime koordinacijskega odbora spremeni in dopolni tako. da se glasi: Koordinacijski odbor občinskih svetov Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije za medrepubliško sodelovanje bratskih občin Čakovec, Koprivnica, Krapina. Lendava. Maribor-Tezno. Ormož. Pregrada. Ptuj. Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin. 4. Izvirnik tega sklepa, ki ga podpišejo predsedujoči občinskih svetov Zveze sindikatov Hrvatske Čako- vec. Koprivnica. Krapina. Pregrada in Varaždin ter predsedniki občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica, se hrani v Zgodovinskem arhivu Ptuj. 5. Sklep o sprejemu novih članov stopi v veljavo takoj in se objavi v lokalnih časopisih bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. .n V Čakovcu. 20. novembra 1981 , ' 'j^', iPodpisniki 14. SEJA SKUPŠČINE TKS OBČINE PTUJ Poročila, statut in rebalans Seja skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj, bila je 27. novembra, se tudi tokrat z udeležbo ne more pohvaliti. Delegatov je bilo ravno za sklep- čnost. Zato je še kako na mestu predlog, ki ga vsebuje osnutek statuta TKS občine Ptuj, da bi zmanjšali število delegatskih mest v zboru uporabnikov. Skupščina te interesne skupnosti namreč sedaj šteje kar 100 delegatskih mest, od tega 75 v zboru uporabni- kov in 25 v zboru izvajalcev. Po sprejemu osnutka statuta so delegati sprejeli predlog družbenega dogovora o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanja izvoza, za obvezo te skupnosti oziroma tega področja družbenih dejavnosti pa so sredstva že izločena v višini 308 tisoč dinarjev. Ob pripombi delegacije Rokometnega kluba Dra- va, da mora biti letno poročilo v tistem delu, ki je na- menjen zagotavljanju pogojev za izvajanje dejavnosti, bolj objektivno, so delegati sprejeli poročilo o delova- nju skupnosti v devetih mesecih in nato brez razprave še realizacijo finančnega načrta za omenjeno obdobje ter predlog sklepa o uskladitvi sredstev za izvedbo programa za leto 1981, gre za valorizacijo za 5,7 % na planirani obseg sredstev leta 1981. Pri tem je bila Hrt stopnja v prvem polletju 0,245% od osebnih dohodkov, v drugem polletju pa 0,21 %. Na osnovi rezultatov devetmesečne realizacije in sklepa o uskladitvi sredstev so delegati potrdili reba- lans finančnega načrta skupnosti za leto 1981. Eno- stavno povedano, za dejavnost se sredstva povečajo in tako bodo izvajalci prejeli še nekaj dodatnih sredstev, ki jim bodo ob dejstvu, da že tako dobivajo pičla sred- stva zaradi velikega števila športnih panog, zelo dobrodošla. Sredstva so v enakem odstotku za vse. Za tem so delegati sprejeli sklep o ugotovitvi spre- jema samoupravnega sporazuma o ustanovitvi TKS občine Ptuj. Sporazum ie sprejela večina ustanovite- ljev, precej pa je še takih, ki še niso odgovorili ali so sklep sprejeli ali ne. Ob razpravi delegata TVD Partizan Kidričevo, ki je opozoril na zapostavljanje te osnovne dejavnosti, je na površju znova financiranje orofiramov m kontrola nad izvajanjem le-teh. Gre za kriterije, ki bi morali bi- ti objektivni, iz razprave delegata iz Kidričevega pa je bilo razbrati, da to niso. Glede na težave pri zagotav- ljanju pogojev, gre za vzdrževanje športnih objektov, in na probleme organiziranosti, je pred sedanjimi in prihodnjimi organi skupnosti še precej dela. 1. kotar CERTUS - TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ iVianj avtobusnih linij v splošna družbena prizadevanja za stabiliza- cijo so se vključili tudi javni prevozniki, ki so s 2. decembrom zmanjšali število avtobusnih linij in sicer v globalu za 7 odstotkov. Podobno tudi v ptujski občini. O tem je več povedal Egon Vauda, vodja tozd Potniški promet: »Ukrepi so nujni. V nekaterih republikah so zmanjšali linije tudi do 30 odstotkov, zato tudi v SR Sloveniji nismo mogli stati ob strani. Slovenski prevozniki smo se na pobudo republiškega komiteja za promet dogovorili, da z 2. decembrom zmanjšamo število linij za 7 odstotkov. Prevozniki sami pa bomo sprejeli odločitev o tem, katere linije bomo ukinili. V temeljni organizaciji smo s tem dnem zmanjšali število prevoženih km za 587, pri temeljni organizaciji Avtopark pa znaša zmanjšanje 368 km. Pri izbiri linij smo upoštevali odločitve, ki bodo« občana najmanj prizadele. Izbirali smo med sobo- tami, nedeljami oziroma popoldanskim časom, koje potnikov tudi najmanj. V bistvu pa nismo posegli na nobeno linijo, kije vezana na prevoz potnikov ozi- roma delavcev na delo in dijakov v šolo in nazaj. Ukinili smo linijo Ptuj — Ljubljana ob nedeljah, Ptuj — Murska Sobota ob sobotah, nekaj voženj na primestnih linijah, Ptuj — Trnovska vas. Ptuj — Vitomarci, Ptuj — Gabfimik — Gomila, Ptuj — Nova cerkev. Ptuj —Majšperk inŽetale—Majšperk. V temeljni organizaciji računamo, da izpad teh 7 odstotkov, ne bo bistveno vplival na celotni pri- hodek, ki smo ga planirali za letos, saj predvideva- mo, da potnikov ne bo nič manj in se bodo pre- usmerili na ostale avtobusne linije. S tem bomo zagotovili dohodek, zmanjšali pa porabo goriva in drugih stroškov.<( MG TEDNIK ~ 10. december 1981 delegacije obravnavajo - 5 Poročilo komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji HE SD 2 Formin Komisija za zaSčito mteresov občine Ptuj pri gradnji HE SD 2 Formin se je v letih 1980 in 1981 sestala na petih sejah in je nadaljevala delo na razreševanju nptalih problemov v zvezi z gradnjo HE SD 2 Formin. Komisija se je pri svojem delu posluževala razpoložljivih strokovnih služb upravnih organov skupSCine občine Ptuj ter nosilcev razvoja na področju komunalnega in vodnega gospodarstva v občini Ptuj, prek katerih je vzpostavila stalen stik z investitorjem pri razreševanju posameznih spornih zadev. Aktivnost komisije je bila naravnana tako, da je bilo možno postopoma razreševati posamezne probleme, kjer je bila nesporno ugotovljena odgovornost Dravskih elektrarn Maribor za nastale spremembe, v ostalih primerih pa se nadaljuje z zbiranjem dodatnih podatkov za uveljavitev predloženih zahtevkov. Zaradi ukrepov v letih 1980—1981 na področju zmanjševanja sredstev za investicije, je prišlo do bistveno manjših možnosti za realizacijo sprejetih odločitev komisije na eni strani in na drugi strani zaradi neustreznih predlogov za razreševanje posameznih problemov s strani investitorja. Povdariti je treba, da je bila reabzacija sprejetih odločitev neposredno vezana na zagotavljanje finančnih sredstev. Zaradi nastale situacije je ostal odprt naslednji sklop problemov: 1. Sanacija vodooskrbe v krajevni skupnosti Gorišnica zaradi padca podtalne vode na Širšem obočju kot je bilo prvotno predvideno. 2. Dvig talne vode v območju industrijske cone v Ptuju in naseljih Budina ter Spuhlja. 3. Dokončanje čistilne naprave. 4. Ureditev in zavarovanje obrežja v KS Olga Meglic. Z nastalo situacijo je izvršni svet SO Ptuj informiral ustrezne republiške organe in sicer Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Republiški komite za energetiko, Republiški vodnogospodarski inšpektorat in Republiški izvršni svet, kar je 29/5-1981 prived- lo do sestanka s predsednikom Izvršnega sveta SR Slovenije tov. Janezom Zemljaričem, kjer so bili prisotni tudi predstavniki Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da občina Ptuj in Dravske elektrarne .Maribor imenujejo komisijo, ki ima nalogo, da ugotovi negativne posledice izgradnje HE SD 2 na širšem območju in da pripravi finančno konstrukcijo za odpravo negativnih posledic. Komisija ima značaj usklajevanja interesov občine Ptuj in Dravskih elektrarn Maribor in je takoj pristopila k delu ter že obravnavala \ sa sporna vprašanja, ki jih je postavila občina Ptuj pred Dravske elektrarne Maribor. V zvezi z razreševanjem znižanja podtalne vode v KS Gorišnica je prišlo do dodatnih zahtevkov po izgradnji vodovoda v vaseh Bukovci, Stojnici, Muretinci, Mala vas, Gajevci, Placarovci in Formin. Komunalna skupnost je na pobudo komisije in izvršnega sveta zahtevala dodatna sredstva za ureditev vodooskrbe v prizadetih naseljih v višini 10,000.000 din. Ker Dravske elektrarne Maribor niso pristale na zahtevo, so bile v času od 27/10 do 29/10-1981 izvršene nove meritve padca talne vode. Iz poročila komisije, ki je preverila stanje na terenu, izhaja, da je prišlo do znatnejših sprememb podtalnice na Širšem območju predvidenega, da pa so v posameznih primerih zahtevki neupravičeni ter je pretirano pričakovati, da bo v teh primerih investitor pristal na plačilo stroškov gradnje vodovoda. Povdariti pa je potrebno, da komisija še naprej vztraja pri zagotovitvi dodatnih sredstev povsod, kjer je prišlo do občutnih sprememb podtalnice. Pri razreševanju problema dviga talne vode v naseljih Budina, Brstje in Spuhlja, je ugotovljen določen napredek, saj je v letošnjem letu prišlo do izdelave konkretnih projektov za sanacijo stanja. Ugotavljamo, da je bilo leto 1980 izjemno bogato s padavinami, kar je nastale pro- bleme še povečalo. Zaradi nastale situacije je bila izvršena tudi ocena nastale škode na objek- tih. Komisija je problematiko obravnavala ter vztraja na sprejetih sklepih, da se nastala škoda na objektih povrne v obliki enkratne odškodnine ter da se pristopi k trajnemii znižanju talne vode z ustreznimi tehničnimi ukrepi. Tako je Republiški komite za varsivo okolja in urejanje prostora na zahtevo investitorja Dravskih elektrarn Maribor opravil dne 16/4—1981 lokacijsko obravnavo za izdajo lokacijskega dovoljenja za znižanje talne vode v Ptuju — levi breg. Iz lokacijske razprave in predloženih projektov za znižanje podtalnice je razvidno, da drenaža ne zagotavlja celovitega reševanja odtočnih razmer zaobalnih voda in podtalnice na območju Budine in Spuhlje, zato ni podanega zagotovila, da bo z izgradnio drenaže v območju dvignjene talne vode trajno in učinkovito rešen problem visoke podtalnice. Zato je občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve podal na zahtevo investitorja pismeno mnenje s pogojem, da v kolikor po izgradnji drenaže ne pride do zahtevanega znižanja podtalnice, se investitor Dravske elektrarne Maribor zavezujejo, da poiščejo tako rešitev, ki bo trajno zagotavljala znižanje talne vode na nivo, ki je bil pred izgrad- njo akumulacijskega jezera HE SD 2. Ker gre za pomembno odločitev glede na tehnično izvedbo, način znižanja in tudi glede na višino sredstev potrebnih za izvedbo drenaže, je podan predlog, da se naj združijo sredstva, ki so namenjena za izgradnjo sistema odvodnje zalednih vod, s sredstvi vodarjev, s čimer bi se doseglo učinkovitejše in trajnejše znižanje podtalnice. Posebna komisija imenovana na pobudo predsednika IS Slovenije se je dne 26/10—1981 sestala s predstavniki Območne -ode skupnosti Drava Maribor in Vodnogospo- darskega podjetja Maribor ter sprejela sklep, da se nemudoma pristopi k izdelavi projekta za znižanje talne vode s poglobitvijo obstoječega drenažnega kanala in dna Rogoznice, s čimer bi se bistveno izboljšala tudi odvodnja zalednih površinskih voda. Zelo velik problem, s katerim se komisija srečuje skozi vse obdobje svojega ddovanja, je izgradnja čistilne naprave. Zaradi zamud pri gradnji je prišlo do \ elikih podražitev na objektu ter do izdelave sanacijskega programa za dokončanje čistilne naprave, po katerem je potrebno zagotoviti dodatna sredstva v višini 9,916.300 din. Aktivnost komisije ter poslovne- ga odbora za izgradnjo čistilne naprave, je bila usmerjena v spremembo oziroma revizijo pogod- be v tem smislu, da se naj stro5ke obratovanja prenese na Dravske elektrarne Maribor, saj je izgradnja tega objekta posledica dviga nivoja gladine v akumulacijskem jezeru. Izbrana tehnologija zahteva visoke stroške obratovanja, zato je izvršni svet občine Ptuj zahteval, da se ti stroški prenesejo na Dravske elektrarne Maribor v višini razlike med zmanjšanim vodnim prispev- kom in dejanskimi stroški obratovanja. Dosežen je bil načelni pristanek Dravskih elektrarn Maribor, da stroški električne energije bremenijo lastno rabo HE SD 2. Razreševanje navedene problematike je zelo zapleteno, saj še vedno ni izdanega dovoljenja za izgradnjo centrifuge in ni dokončno dorečen sistem deponiranja odpadnega blata. Zaradi nastalih problemov so Dravske elektrarne Maribor sprožile tožbo zoper Inženi- ring biro Maribor, ki je celotno investicijo vodil. S strani občine Ptuj je podano soglasje za vode- nje postopka proti Inženiring biroju Maribor, saj smatramo, da so finančne obveznosti do či- stilne naprave izpolnjene in da morajo Dravske elektrarne Maribor v celoti zagotoviti dodatna sredstva. Po več letih neuspešnega interveniranja so v letu 1981 aktivnosti v zvezi z ureditvijo in zavarovanjem levega obrežja Drave v Ptuju v območju KS Olga Meglic privedle do dokončne •-ešitve vprašanja s posredovanjem republiškega voHnjgospodarskega inšpektorja, ki je posre- doval krajevni skupnosti dne .30/9—1981 posebno informacijo o nadaljnjih postopkih in ugotovitvah o sporni zadevi zavarovanja levega brega Drave. Zaradi dokončne razrešitve problema bo na zahtevo republiškega vodnogospodarskega inšpektorja ogled na kraju samem. Stališča in predlogi komisije in izsTŠnega sveta SO Ptuj v zvezi z načinom zavarovanja obrežja so bila posredovana na Območno vodno skupnost Maribor in Vodnogospodarsko podjetje Maribor v dopisu št. 325—93/79—2- z dne 14/4—1981 in jih bo komisija zastopala na tem ogledu. Smatramo, da je realizacija sprejetih sklepov neposredno vezana na dolgotrajne postopke dokazovanja in izvajanja ob hkratni zagotovitvi ustrezne strokovnosti in sredstev. Posledice izgradnje HE SD 2 Formin so dolgotrajne in jih ni bilo možno predvideti. Ugotavljamo tudi, da je na pobudo občine Ptuj prišlo v novosprejetem zakonu o elektrogospodarstvu do sprejetja posebnega člena, ki predvideva, da mora inves- titor energetskih objektov zagotoviti sredstva za odpravo posledic, ki nastanejo z izgradnjo objekta. Iz navedene problematike lahko zaklju- čimo, da je navzlic nastalim težavam komisija s primerno o.strino in doslednostjo uspešno zastopala interese občine Ptuj. Zato je tudi v bodoče naloga komisije, da ustrezno razrešuje nastale probleme. O poročilu so podrobneje razpravljali delegati na sejah zborov skupščine občine Ptuj, poročilo soglasno sprejeli in dali komisiji vso podporo pri nadaljnjih prizadevanjih za zaščito interesov občine Ptuj. ALOJZ DONA^ „SODNIK MORA BITI PRAVIČEN. " Z 31. julijem letos seje upokojil Alojz Donaj, vodja enote temelj-j nega sodišča v Ormožu. Od začetka je delal na kazenskem in nespor- nem oddelku. S sodniškim delom je pričel januarja 1947 in sicer v Ptuju, kjer je ostal do leta 1967; medtem pa je bil tudi 7 let predsednik ' sodišča. V letu 1967 je odšel v Ormož, kjer je bil do leta 1978 predsed- nik sodišča; zatem pa je postal vodja enote temeljnega sodišča. Pred- sedniško funkcijo je opravljal poleg svojega rednega dela. Ko ga posku.šaš pripravili do tega, da pove kaj več o svojem delu, | je precej skop. Pove. da pri sodniškem delu ni veliko za povedati: tu so i spisi, debeli, tanki, kijih preštudiraš in potem rešiš. Biti dober sodnik?! Vprašanje Alojz Donaj postavi drugače in pove, daje bolje, če vpraša-1 mo, kdo je lahko dober sodnik. Njegov odgovor je, biti mora strokovno i in politično dovolj razgledan, predvsem pa mora biti pravičen. | Sedaj, ko je že nekaj mesecev med upokojenci, pa čuti, da mu manjka vsakodnevni stik z ljud- mi, z njihovimi u.sodami, ki so bile dolga desetletja tudi njegova usoda. Težko se je namreč rešiti sredine, okolja, v katerem živiš 35 let in nenadoma spoznaš, da jo boš moral zamenjati za tisti pusti vsakdan, ki je sicer deloven, in bogat, pa vendar mu manjka določen utrip. Pa ne, da bi mu dela zmanjka- lo, tudi s poklicnimi prijatelji .se najde, takrat seže beseda tudi na strokovno področje. To ostaja prisotno tudi pri vsakdanjem življenju, ko ga ljudje prosijo za nasvet. Rad pomaga. Doma ima tudi nekaj posestva, ki dnevno zahteva njegovo delo. Ni ga sram dela, saj je trdo delal vse življenje, na posestvu pa je tudi zrastel. Rodil se je 20. maja 1917. leta v Gorišnici, kjer je tudi zaključil osnovno šolanje, zatem pa je hodil v kmetijsko-nadaljevalno šolo. Vojsko je služil v stari jugoslovanski vojski; po vojaščini pa se je znova vrnil na posestvo. Med vojno se je zgodaj povezal z OF. Sodeloval je z Zvonkom Sagadinom. Francem Stegnarjem, Mihom Anželom in z drugimi znanimi aktivisti. Ko je bil Miha Anžel aretiran in ustreljen med talci, je bilo njegovo sodelovanje začasno prekinjeno. Poleti 1943 pa je v okolici Brežic ponovno navezal stike z aktivisti OF na tistem območju. Kmalu za tem seje vrnil v MoSkanjce, kjer je nadaljeval začeto delo in bil med organizatorji boja proti okupatorju. Po osvoboditvi je bil najprej komandir narodne zaščite, pozneje milice v Moškanjcih in tudi tajnik krajevnega ljudskega odbora — vse do leta 1947, ko je postal sodnik. Tudi danes je njegovo akiivistično delo zelo bogato; je član predsedstva K K SZDL Gorišnica. predsednik skupščine krajevne skupnosti; opravlja pa tudi druge odgovorne naloge. Največja želja? Zdravje in mir; tu pa se konča tudi najin pogovor. Možnosti za nadaljevanje pogovora bi bilo sicer ie veliko, vendar Alojz Donaj ugotovi, da je zadosti povedal, da ni več kaj za govoriti. Razu- mem ga. Ne želi razgaljati svoje življenjske poti. skuša ostati v povpreč- ju vsakodnevnega življenja, ki nosi takšne ali drugačne življenjske zgodbe. Za razliko od drugih je njegova bogata, pa vendar skopo zapisana. MG Alojz Donaj foto: OM BILO JE MNOGO ODREKANJ 14. SEJA SKUPŠČINE TKS OBOliyE PTUJ S t. julijem 1981 je skupščina občine Ptuj razrešila Alojza Cenca dolžnosti sodnika za prekrške in vodje sodnikov za prekrške SO Ptuj, ker je izpolnil vse pogoje za upokojitev. Pred kratkim smo ga obiskali na njegovem domu v KS Ivana Spolenjaka Na obrežju 2, kjer živi s svojo ženo. Beseda je dala besedo in stekel je zanimiv pogovor o delu in življenju polnem odrekanj. Kje ste pravzaprav rojeni? ,,Luč sveta sem zagledal pred 60 leti v kmečki družini, v kraju Spodnje Laže, občina Slovenske Konjice. Kar precej nas je bilo v družini. Sedem otrok, oče, mati, pa še gospodinjska pomočnica in pomočnik, kar pomeni 11 ust. Kmetija je bila srednje velika, vsega skupaj smo imeli 10 ha. Težko smo se prebijali, saj smo bili za takratne razmere precej šte- vilna družina. Odraščal sem v težkih časih, ko so se prepletale razne krize, pomanjkanja pa je bilo na pretek. Prav zaradi tega imam težke izkušnje iz svoje mla- dosti." Čemu ste se posvetili v mla- dosti? ,,V rani mladosti sem se posvetil predvsem domačim opravilom v kmetijstvu, za drugo ni bilo časa, pa tudi možnosti niso bile takšne, kot pKJzneje. No, osnovno šolo sem končal v Poljčanah, zatem pa nekaj let ostal doma na kmetiji, kjer sem kot mnogi drugi dočakal okupacijo. Zal okupator tudi meni ni prizanesel in ko se mi je nudila prilika, sem začel sodelovati s partizani. Končno sem se tudi vključil v brigado Mirka Bračiča, ki je znana po svojih težkih poho- dih in borbah." Kje ste dočakali osvoboditev? ,,V JLA, kjer sem ostal do leta 1947, mLslim, da do oktobra tiste- ga leta. Vsem je znano, da je takratna situacija narekovala množičnost naše armade in pred- vsem borbeno sposobnost ter do- bro oboroženost. Moram reči, da smo kljub osvoboditvi še leta 1946 bili težke boje z ostanki raznih kvizlinških skupin, kar mi je Se posebej ostalo v spominu." Kakšno pa je bilo vaše povojno življenje? ,,Kot skojevec, sprejet sem bil na položaju, sem se prijavil v domačem kraju v Slovenskih Konjicah, kjer so takoj poskrbeli za mojo zaposlitev. Vedeti je treba, da sem bil takrat takorekoč brez vsega. Doma je bilo Se dosti otrok, ki so seveda ostali na po- sestvu. Jaz pa sem dobil takoj zelo odgovorno zaposlitev, kot tr&ii in- špektor okraja Slovenske Konjice. To je bilo leta 1947, takoj po pri- hodu iz JLA." Kako ste se znašli na tako odgo- vornem delovnem mestu? ,,Moram reči, da sem to odgo- vornost sprejel s težavo, vendar so me predstavniki naših oblasti le prepričali, da sem jo sprejel. Člani izvršilnega odbora okraja so mi obljubili, da mi bodo nudili po- moč, kajti jaz nisem imel pravega znanja o tem. Vendar moram reči, da sem se kmalu znašel in delo je napredovalo. To delo sem oprav- ljal najprej v Slovenskih Konjicah, zatem v Poljčanah, leta 1949 pa sem prišel v Ptuj po uradni dolžnosti takratnega ministrstva za trgovino SRS. Tako sem na okraj- nem ljudskem odboru opravljal dolžnosti tržnega inšpektorja pol- nih 17 let. Povem vam, da sem doživljal marsikaj. Imeli smo velika po- oblastila in širok delokrog in kljub temu smo odkrivali izredno težke gospodarske prestopke in kri- minale." Alojz Cene kot vodja sodnikov za prekHJke SO Ptuj. Razen te odgovorne delovne dolžnosti, pa ste opravljali tudi številne druge funkcije, vseskozi ste bili aktivni, kje vse? ,,Najprej naj povem, da sem kot mlad skojevec bil sprejet v ZKJ leta 1948 in, da sem se takoj vklju- čil v številne aktivistične naloge. Od akcije ljudskega posojila, do obveznih odkupov, mobilizacije delovne sile za mladinske delovne brigade in brigade za sečnjo gozdov. Skratka mimo mene ni šla nobena politična akcija, povsod sem bil angažiran, ker sem se zave- dal, da to terja od nas obnove željna domovina. Od vsakega smo zahtevali polno angažiranost in včasih je bilo treba delati tudi noč in dan." Kljub zavzetosti pa ste svoje znanje nenehno izpopolnjevali, kako? ,,Pri mojem delu so me nenehno spodbujali vodilni ljudje, da bi čim prej pričel študirati. Tako sem leta 1957, kot številni drugi ptujski funkcionarji, pričel z dopisno ekonomsko šolo v Ljubljani. Izpite smo polagali v Mariboru in šolo tudi uspešno končali. Vendar to ni bilo zame dovolj. Želel sem pri- dobiti 'irše znanje in tudi tu dobil vso podporo, zato sem študij nadaljeval na Višji upravni šoli v Ljubljani. Ko sem se vrnil iz Ljub- ljane, je v Ptuju nastala potreba in zaposlil sem se kot sodnik za pre- krške. To dolžnost sem opravljal kar 10 let. Zatem sem bil nekaj časa načelnik oddelka za notranje zadeve pri SO Ptuj. Po upokojitvi mojega predhodnika Rudija Novaka, pa so me predlagah za vodjo sodnikov za prekrške. To odgovorno delovno dolžnost sem opravljal do mojega šestdesetega leta. Letos sem izpolnil vse pogoje in se upokojil." Prav gotovo pa niste prekinili s svojo družbeno politično aktiv- nostjo? ,,Temu pa se ne bom nikoli odrekel, če mi bo le zdravje dopu- ščalo. Jaz ne poznam mirovanja. Sedaj sem predsednik sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem pro- metu SO PTuj, v KS Ivan Spole- njak sem predsednik krajevnega odbora Zveze borcev, razen tega pa imam še nekaj manj pomemb- nih funkcij, ki pa jih opravljam enako odgovorno." ,,Temu pa se ne bom nikoli odrekel, če mi bo le zdravje dopu- ščalo. Jaz ne poznam mirovanja. Sedaj sem predsednik sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem pro- metu SO Ptuj, v KS Ivan Spole- njak sem predsednik krajevnega odbora Zveze borcev, razen tega pa imam še nekaj manj pomemb- nih funkcij, ki pa jih opravljam enako odgovorno." Za svojo aktivnost ste od naše družbe prejeli več priznanj, se jih spomnite? ,,Takoj fK) osvoboditvi sem pre- jel medaljo zaslug za narod, glede na delo sem prejel red dela s sre- brnim vencem, sem dobitnik zla- tega znaka ZK, srebrnega znaka SZDL, imam priznanje sindikatov, za dolgoletno delo, kot predsednik sveta KS Ptuj sem prejel plaketo. Tudi na področju gasilstva sem prejel plaketo gasilcev občine Ptuj, ter plaketo gasilcev iz r>obratene Krapme . . ." To je le bežen skok skozi delo in dosedanje življenje Alojza Cenca. Bilo je težko, pravi, bilo je odre- kanj in stisk, a splačalo se je. Da- nes živimo svobodno v napredni socialistični Jugoslaviji. Dobro živimo, kljub nekaterim gospo- darskim težavam. In zato smo hvaležni vsem tistim, ki so kot Lojze Cene, žrtvovali svojo mla- dost in delo boljši Jugoslaviji. M. Ozmec v letošnjem letu so odšli v pokoj Letos so z območja ptujske občine odšli v zaslužen pokoj z več kot polno delovno dobo kar trije sodniki, to so: Ciril STAJN- KO, Alojz CENC in Alojz DO- NAJ. Niso bili samo pravični sodniki, temveč tudi aktivni družbenopolitični delavci. Prav zato smo v uredništvu sklenili, da se njihovega dela spomnimo s krajšimi zapisi, zadolžili smo posamezne sodelavce in . . . žal ni šlo vse takoj po dogovoru. Dejstvo je, da so naši novinarji močno obremenjeni z delom, da je težko najti čas za razgovor — sedaj enemu, drugič drugemu. Tako se je uresničitev dogovora na uredniškem kolegiju precej zavlekla. 2al še tudi sedaj ni v celoti izpolnjen. Razgovora s Cirilom Stajnkom še ne moremo objavili, prav gotovo pa ga bomo kdaj drugič. Zbori skupščine občine Ptuj so namreč že koncem maja lelos razrešili Cirila Stajnka dolž- nosti sodnika Temeljnega sodi- šča Maribor enote v Ptuju, ko je po več kot 40-letnem aktivnem delu odšel v pokoj. Kljub upokojitvi pa ostajajo ljudje, ki so bili delavni celo življenje, še vedno družbeno dejavni, okolju, kjer živijo pio- trebni in spoštovani. To potrjuje- ta tudi oba prispevka, ki ju objavljamo. 6 - družba in gospodarstvo 10. december 1981 - TEDNIK Sprejem najstarejših delavcev v IMPOLU v največji delovni organizaciji občine Slovenska Bistrica IMPOLu ob številnih proizvodnih nalogah in stabilizacijskih prizadevanjih ne pozabljajo na tiste svoje člane, ki so mlada leta svojega življenja posve- tili tudi soustvarjanju lepše prihodnosti in današnjega dne. Sredi novembra je bilo že tradicionalno srečanje upokojencev te delovne organizacije. Skupno je da- nes še živih upokojencev blizu 380, srečanja pa se je udeležilo okoli 240. Leta, zdravje in nekatere druge okolnosti so bile vzrok, da so morali nekateri ostati doma, čeprav bi si Se kako radi ogledali današnji razvoj svojega kolektiva. Upravičeno danes tudi upo- kojenci pravijo, da je to njihov kolektiv, saj so v ve- čini '■ eživeli v njem mlada in zjelejša leta. Za njega so žrtvovali svoje delovne moči v času, ko za varnost delavcev Se ni bilo poskrbljeno tako kot je to danes. Kolektiv jim je za njihova prizadevanja hvaležen. Svojo zahvalnost do sodelavcev, prijateljev in znan- cev, ki danes že uživajo zasluženo pokojnino pa kaže na več področjih. Skorajda ne mine prireditev v kolektivu, na katero ne bi vabili tudi upokojence. Vsak mesec jih kolektiv prek svojega glasila Metalurg seznanja z dosežki in načrti kolektiva. Vabijo jih v svoje sredine tudi ob vseh pomembnejših jubilejih, ob organiziranju izletov in še bi lahko naštevali. Ob- čutek, da so še vedno prisotni med svojimi v kolekti- vu, za stroji, je vedno prisoten. Tudi letošnje srečanje je izžarevalo toplino spozna- nja, da so zopet skupaj, v obujanju spominov in prijetnega razpoloženja. Najprej so jih sprejeli člani kolektiva, jih pripeli nageljne in jih povabili v sindi- kalno dvorano, kjer so jih vodilni seznanili z doseže- nimi delovnimi uspehi in nalogami kolektiva. Sledilo je srečanje s sodelavci za stroji, srečanja s svojimi delovnimi mesti in obujanje spominov na preteklost. Ob zaključku pa so upokojencem pripravili bogat kulturni program še učenci osnovne šole Pohorski odred iz Slovenske Bistrice. * Viktor Horvat V ptujskih toplicah tudi fizioterapija v Ptuiskih toplicah že dobro leto opravljajo fizioterapijo za zdrav- ljenje sklepnih obolenj, hrbtenice, kolkov in druga obolenja, oprav- ljajo razgibavanja, zdravijo vnetje živcev in podobno. Razen sobote in nedelje opravljajo fizioterapijo vsak dan od 7. do 9. ure. Obvezna je telovadba v bazenu in zunaj ba- zena, podvodna masaža in razna obsevanja ter vrsta raznih razgi- balnih vaj, ki jih ODravljajo na fi- zioterapiji v zdravstvenem domu in v bolnišnici. Pacienti, ki se podvržejo fiziote- rapiji v toplicah, se morajo držati reda in discipline, če hočejo, da bo zdravljenje uspešno, seveda pod strokovnim vodstvom in pomoči zdravstvenega osebja, ki vodi vaje. Nekateri menijo, da je že samo kopanje v zdravilni vodi toplic uspešno, vendar temu ni tako. Ve- mo, da je danes posebno pri sta- rejših ljudeh vse več uvodoma na- štetih obolenj. Za uspešno zdrav- ljenje je treba takim ljudem čim več gibanja, hoje, tudi v planine, če ni prenaporno, pa tudi plava- nje. Slednje pa je del tistega, kar opravljajo v toplicah. Uspeh zdravljenja je odvisen predvsem od posameznikov, od te- ga kako se vključujejo, kako podrejajo navodilom in kako so sploh zainteresirani za svoje zdrav- je. Med takimi, ki iščejo zdravja v Ptujskih toplicah je okrog 40 od- stotkov takšnih, ki so jih sem na- potili specialisti. Precej delavcev je prav iz TGA Kidričevo. Resnica je tudi, da se s fiziotera- pijo marsikomu olajšajo bolečine, zboljšajo telesne sposobnosti, po- polne ozdravitve pa ni, saj so to večinoma bolezni, ki jih prinaša starost in ki jih lahko premaguje- mo le s stalnim razgibavanjem in vajami, ki jih uvajajo strokovno usposobljene fizioterapevtke v Ptujskih toplicah. Zal je doslej bi- lo premalo sredstev za ureditev prostorskih problemov za še bolj uspešno izvajanje fizioterapije. Besedilo in posnetek: Konrad Zo- reč Vsakodnevne vaje v bazenu in zunaj na blazinah. Prizidek internemu oddelku v soboto. 28. novembra je bila v prostorih novega prizidka in- ternega oddelka ptujske bolnišni- ce krajša slovesnost, namenjena predaji prizidka kot tudi prazni- ku republike. Delavci ptujske bolnišnice in celotnega zdravstva so i novo pridobitvijo dopolnili že itak ve ika prizadevanja za kvahtetno zdravstveno varstvo. Slavnostni govornik je bil Stanko Brodnjak Kot je na slovesnosti poudaril slavnostni govornik Stanko Brodnjak. predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. smo v ptujski občini v zadnjih letih v razvoj zdravstva vložili veliko sredstev; pri tem pa nismo zanemarili formalnih pre- obrazb zdravstva, ki srno jih v občini pričeli še pred sprejetjem novega zakona o zdravstvenem varstvu. Le-te pa zahtevajo nova prizadevanja v izboljšanju kvali- tete dela. Na področje skupne porabe bomo v prihodnjem letu usmerili manj sredstev in prav manjša sredstva zahtevajo še odgovor- nejšo porabo zdravstvenega di- narja. Ob tem pa bo potrebno zadovoljivo rešiti problematiko ginekološko-porodnega oddelka, rentgenskega oddelka, neuropsi- hiatrije v Ormožu, tudi zdravst- venega dela v Ptujskih toplicah in podobno. To so velike in obvezujoče naloge, ki jih bo mogoče rešiti le ob našem skup- nem angažiranju. Vsi pa se moramo zavedati, da bo več sredstev za namene skupne pora- be, lahko zagotoviti le ob poveča- nem dohodku. Novo pridobitev je v nadalje- vanju slovesnosti predstavil dr. Ljubo Toš, vodja TOZD bolniš- nice. Prizidek k internemu oddel- ku ima skupaj 1721 m^ v tem okviru so tudi bolniške sobe z 48 posteljami. Pomembno je. da so z Ljubo To§ je govoril o novi pridobitvi novim prizidkom delavci dobili sodobno urejeno jedilnico in tako uspešno rešili tudi problem družbene prehrane. Za gradnjo prizidka so se delavci bolnišnice odločili na zboru 24. 2., 1977; potrebno dokumentacijo pa so pričeli zbi- rati že prej. Ta postopek je trajal vse do 22. 2. 1979. Gradnjo pri- zidka je izvajal Gradiš — TOZD Gradnje Ptuj s kooperanti. Ob začetku giadnje je bila investicij- ska predračunska vrednost oce- njena na 17 milijonov dinarjev. Ob odločitvi za gradnjo so delav- ci bolnišnice sprejeh tudi delno obvezo v samofinanciranju. Pri- zidek je dobil uporabno dovolje- nje 23. novembra letos, pri tem pa je investicijska vsota prekora- čena zaradi podražitev in več dela. Podražitve znašajo 11,36 odstotkov, stroški za dodatna in več dela pa 12,81 %. Tako znaša- jo skupaj gradbena, obrtna in instalacijska dela nekaj nad 22 milijonov dinarjev. Pri tem je potrebno še dodati, da nekateri izvajalci instalacijskih del podra- žitev niso uveljavili in sicer Metod Senčar, Janez Celan in Anton Kamenšek. Slovesnost predaje nove nove- ga prizidka so delavci bolnišnice in zdravstvenega centra Ptuj — Ormož združili z lepim in dožive- tim kulturnim programom, v katerem so nastopili pevski zbor »Alojz Amuš« iz Rogoznice, folklorna skupina iz Dolene, folklorna skupina iz bolnišnice ter recitatorke zdravstvenega centra, ki so izvedle recital »S Titom naprej«. V prostorih nove jedilnice pa so odprli slikarsko razstavo Boštjana Rihtarja iz Gorišnice. _____ MQ. Kulturno življenje v ptujski bolnišnici je zelo bogato, — utrinek z | nastopa folklorna skupine foto: LK j TEDNIK - 10.december 1981 sestavki in komentarji - 7 RAZPIS Xin. FESTIVAL DOMACE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE V skladu z določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije in pravili festivala RAZPISUJEMO XIII. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE, KI BO 3. in 4. septembra 1982 v Ptuju 1. Festival bo razdeljen na dva samostojna dela: 1. Festival ansamblov domače zabavne glasbe, ki bo prvi večer, v petek, 3. septembra 1982. 2. Festival melodij domače zabavne glasbe, ki bo drugi večer, v soboto, 4. septembra 1982. II. FESTIVAL ANSAMBLOV DOMAČE ZABAVNE GLASBE PRVI VEČER: 1. Na festivalu lahko sodelujejo vsi domači zabavni ansambli iz Slovenije in zamejstva, če gojijo to glasbeno zvrst. 2. Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od sloven- skih narečij. Zaželeni so predvsem motivi iz življenja in dela današnjega slovenskega človeka. 3. Skladbe, izvedbo in besedila bo ocenjevala posebna komisija, sestavljena iz glasbenih in drugih strokovnjakov RTV Ljubljana in organizatorja festivala. Strokovna komisija bo preizkusila kakovost in usposobljenost ansamblov na avdicijah, ki bodo v Ljubljani in Ptuju. Komisija bo nudila ansamblom jjotrebno strokovno pomoč. Ansambli so dolžni izpolnjevati njena navodila. Če ansambel tega ne upošteva, ga ima komisija pravico zavrniti. 4. Strokovna komisija bo spremljala nastop ansamblov na festivalu in amsamble razdelila za kakovostne skupine za podelitev zlate, srebrne in bronaste orfejeve značke ter pismenega priznanja za sodelovanja. V navedene štiri skupine bodo razvrščeni vsi ansambli, značko Orfeja s plaketo dobi ansambel, vsak član an- sambla pa samo značko ali priznanje, ustrezno razvrstitvi ansamb- la. Prednosti, ki jih bodo imeli nosilci zlate značke Orfeja bodo podrobneje opredeljene v pravilih festivala, predvsem pa so: pravica snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organizirano gostovanje v zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenije in podobno. Denarnih nagrad strokovna komisija ne bo podeljeva- la. Občinstvo podeli posebno nagrado za najbolj vedro melodijo v znesku 6.000 din. 5. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci odstopijo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, kijih določa zakon. 6. AnsambU morajo poslati načelni pristanek za sodelovanje na festivalu do 15. februarja 1982, notno gradivo z besedili pa do 1. marca 1982 na naslov: Zavod Radio-Tednik Ptuj, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, kopijo prijave pa ZKO pristojne občine. 7. Avdicija je obvezna za tiste ansamble, za katere bo tako odločila strokovna komisija. Avdicije bodo opravljene v drugi polovici marca 1982. III. FESTIVAL MELODIJ DOMAČE ZABAVNE GLASBE DRUGI VEČER: 1. Avtorji lahko pošljejo neomejeno število melodij v vokalni ali instrumentalni obliki. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od narečij z območja Slovenije. 2. Melodije bo na festivalu izvajal orkester iz vrst glasbenikov RTV Ljubljana. 3. Izbrane-sklade bo za svoj arhiv posnela RTV Ljubljana (četrt- kov večer in podobno), za ploščo in kaseto pa Kasetna produkcija RTV Ljubljana. 4. Izbrane melodije bo na festivalu ocenjevalo le občinstvo s posebnimi glasovnicami in podelilo naslednje nagrade: — prva nagrada 6.000 dinarjev — druga nagrada 5.000 dinarjev — tretja nagrada 4.000 dinarjev Nagrade prejmejo avtorji melodij. 5. Posebna strokovna komisija bo podelila avtorju za najboljše besedilo nagrado v znesku 6.000 dinarjev, po oceni komisije se ta nagrada lahko deli tudi na več avtorjev. 6. Komisija si pridržuje pravico do popravka notnega gradiva in besedila v skladu s programskimi zahtevami RTV Ljubljana. 7. Avtorji melodij morajo poslati notno gradivo in besedila v dvojniku najkasneje do 1. marca 1982 na naslov: Zavod Radio- Tednik Ptuj, 62250 Ptuj. Vošnjakova 5. 8. Notno gradivo in besedila, ki ne bo sprejeto za izvedbo na festivalu bomo avtorjem vrnili. IV. Z vsemi ansambli, ki bodo sodelovali na XIII. festivalu, bo organizator sklenil posebno pogodbo, ki bo natančneje določila medsebojne obveznosti in pravice. Ptuj, 7. decembra 1981 UPRAVNI ODBOR FESTIVALA France MIHELIČ in Ptuj Ze na dveh sejah izvršnega od- bora Zgodovinskega društva v Ptuju v mesecu novembru 1981 smo razmišljali o možnostih pos- tavitve stalne likovne razstave sli- karja in grafika Franceta MIHE- LICA na Ptuju. Slikar je sam leta 1969 izrazil željo, da bi imel na Ptuju stalen razstavni prostor. Pogovori iz tega leta niso rodili sa- dov. V letošnjem letu se je želja zopet pojavila in sicer jo je posre- doval Zgodovinskemu društvu Ivan BRATKO. Ugotovili smo, da je umetnik še vedno pripravljen uresničiti zamisel iz leta 1969 in sklenili, da se bomo lotili te zami- sli. Člani društva smo bili mnenja, da bi bil tak razstavni prostor op- remljen z deli priznanega mojstra nekaj zelo velikega za našo občino, za njen ugled in pomen, ki ga je umetnik že itak dvignil v svetovne razsežnosti z upodobitvami naših KOKANTOV. Miheličev svojski slikarski in grafični opus, enkraten in samoni- kel je našel svoje osnove prav v Ptuju, oz. na Ptujskem polju, ki je v letih njegovega službovanja na ptujski gimnaziji še bilo s svojimi živimi, v življenju preprostega in prvinskega kmeta organsko vtka- nimi običaji in slikovitimi, razgi- banimi povorkami, z njihovimi, včasih komičnimi, včasih tragični- mi poteki prava zakladnica bizar- nih folklornih motivov (Janez Me- sesnel). France Mihelič se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Skofji Loki, dokončal je učiteljišče v Liubljani. 1923-27 in 1931 akademijo v Zagrebu, učil na gimnaziji v Kru- France Mihelič - Mrtvi kurent ševcu 1934—1936, od leta 1936 pa do 1941 je bil imenovan za profe- sorja risanja na PTUJSKI GIM- NAZIJI, od leta 1943—1945 je bil v partizanih, od leta 1945 do 1970 je bil redni profesor za slikarstvo na ALU v Ljubljani, od leta 1965 je član SAZU. V letih svojega službovanja je umetnik imel svojo prvo samostoj- no razstavo leta 1939 na PTUJU in sicer v bivšem Dijaškem domu. Leta 1969 ob velikih proslavah se je še enkrat predstavil naši javnosti z retrospektivno razstavo, ki se je mnogi verjetno še dobro spomi- njate. Umetnik je slikal naše področje, je nanj navezan, je tudi z njim zaslovel in želja je, da bi med nami tudi ostal. Zavedamo se sicer, da danes težje najdemo sredstva, pot- rebna za ureditev ustreznih razsta- vnih prostorov, vendar se moramo zavedati, da ne bi bilo potrebno is- kati sredstev za nakup umetnikov del. Člani izvršnega odbora našega društva smo razmišljali, kje bi bi bil tak prostor, ki bi ustrezal po kriterijih umetnika in po material- nem stanju. Izoblikovali so se naj- različnejši predlogi od gradu TurniSče (predraga adaptacija), prostor nad novo polnilnico (mor- da prevelik hrup), na starem Magi- stratu (privatna hiša), v bivšem Dijaškem domu. Ta predlog se je zdel še najbolj realen. Glede na to, da je umetnik tu imel svojo prvo razstavo in je ta prostor trenutno prazen bi morda razmišljali v to smer. Tudi tu so potrebne adapta- cije, vendar bi ta stavba naj služila več namenom in sicer za Miheličev razstavni prostor, za Borlsko kolo- nijo, za razstavne prostore ptujs- kih umetnikov, predvsem še žive- čih in morda bi se našel še kak prostor za sedež Zgodovinskega društva v Ptuju. Razmišljanja, ki vam jih posre- dujemo trenutno nimajo še nobene regularne podlage in ne podpore, vendar smo se odločili, da bo društvo poskušalo rešiti oz. uresni- čiti to zamisel. Realizacija ,,umetniškega prostora" v bivšem Dijaškem domu ni odvisna od društva, temveč od nas vseh, če to želimo in če smo sposobni v svoji sredi urediti in vzdrževati tak ob- jekt. Zgodovinsko društvo v Ptuju Kristina Samperl Purg, preds. Prehodni pokal za OŠ Ivan Spolenjak Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Ptuju je tudi letos pričelo z akcijo za najbolje urejene krmil- nice in najboljše krmljenje ptic v zimskem času. V lanskem letuje v tem osnovnošolskem tekmovanju sodelovalo kar 15 osnovnih šol. Posebna komisija kije ocenjevala aktivnost posameznih skupin, je imela zares težko delo, saj so iz- stopale skupine iz OŠ Ivan Spo- lenja. Destrnik in Leskovec. Vendar so se le odločili, da prejme prehodni kristalni pokal OS Ivana Spolenjaka v Ptuju, kjer so se pi- onirji še posebej izkazali. V sredo 11. novembra dopol- dne je pionirje te OŠ obiskal predsednik ptujskega društva za »'arstvo in vzgojo ptic Alojz To- vornik in jim čestital, ter jim pre- dal prehodni kristalni pokal. Pi- onirji so obljubili, da bodo storili vse, da bi ga ohranili tudi po letošnjem tekmovanju, za katere- ga pa člani društva še sprejemajo prijave. Vsekakor je prav, da se v tekmovanje za najboljše krmlje- nje za sezono 1981—82 vključi čim večje število osnovnih šol. S tem bomo naše najmljaše pravi čas navadili na jubezen do narave, ter predvsem do naših ptic, ki nam poleti in pozimi pojejo zastonj. Vsaj to lahko storimo za njih, da jih krmimo v zimskem času, ko jim .sneg onemogoča dostop do naravnih krmišč. M. Ozmec Alojz Tovornik predaja kristalni pokal pionirjem OŠ Ivana Spolenjaka v Ptuju. Pravna pomoč OZD uspešen korak v reševanju mnogih težav v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da ima nad polovica vseh delavcev v organizacijah združe- nega dela zagotovljeno vsaj minimalno pravno pomoč. Ta se kaže v dajanju pravnih nasvetov in v dajanju pravnih nasvetov kot tudi v sestavljanju vlog. ko gre za uveljavljanje pravic znotraj same delovne organizacije. Takšna pravna pomoč je organizirana predvsem pri strokovnih službah delovne skupnosti skupnih služb na ravni delovnih organizacij, kjer so za to odgovorni pravniki ali sekretarji. Zanimanje delavcev za takšne oblike nudenja pravne pomoči je veliko, z vsakim letom pa se to še povečuje. Največkrat se delavci v lastni delovni organizaciji obračajo za pomoč v zadevah iz medsebojnih delovnih razmerij ter v zadevah razporeditve na delovna mesta za opravljanje določenih opravil in nalog. Med zelo številnimi so tudi iskanja pravne pomoči na področju osebnih dohodkov, izplačilu nadomestil, stanovanjska problematika. Seveda niso maloštevilni disciplinski primeri. Najbolj pereče področje zagotavljanja pravne pomoči je tudi zunanja trgovina in zagotavljanje varstva pravic na gospodarskem področju. Pri delavcih pa je v ospredju tudi varstvo pravic, ki izhajajo iz dela. Viktor Horvat Socialnogeografska raziskava raz- seljevanja Haloz in Slovenskih goric v okviru občinskega raziskovalnega programa, ki se v letu 1981 prvič izvaja, potekajo dela na socialnogeografski raziskavi razseljevanj^Haloz in Slovenskih goric. Programska opredelitev naloge izhaja iz gospo- darskega razvoja ptujske občine v zadnjem desetle- tju, ko je prišlo do zaostrovanja nasprotij med tradicionalno kmetijskimi območji v hribovitem delu občine in ravninskim območjem, v katerem .so se močno uveljavili procesi urbanizacije in deagra- rizacija. Preseljevanje prebivalstva v občini ni potekalo v skladu s potrebami kmetijskega gospo- darstva, kar se kaže predvsem v ostarelem prebi- valstvu in odseljevanju v nekaterih predelih ptujske občine. Raziskava posveča pozornost obstoječemu sta- nju zemljiško posestne strukture, zlasti v hribovitih delih občine, odnosu do obdelovanja zemlje, izrabi zemlje, stanju družbene in materialne infrastruktu- re ter nekaterim elementom urbanizacije. Naloga bo zajela tudi značilnosti sedanje soci- ekonomske strukture prebivalstva in poskušala odgovoriti na vprašanje, katere so tiste skupine gospodinjstev, ki v posameznih območjih predsta- vljajo možnost za izboljšanje gospodarske struktu- re in razvoja. S tem bi lahko tudi odgovorili na Vprašanje dolgoročnega načrtovanja zaposlovanja občini, upoštevajoč pri temlako deagrarizacijo in potrebe po delovni sili v tehnološko sodobno organiziranem kmetijstvu. Vse to pa je potrebno obravnavati v okviru regionalnih razvojnih tokov. Predvsem na področju ustvarjanja agroživilskega Kompleksa na območju severovzhodne Slovenije. Naloga, ki jo izvaja Inštitut za geografijo Uni- verze Edvarda Kardelja v Ljubljani, je trenutno v fazi zbiranja podatkov in informacij ter analizi le- teh. Večina terenskih raziskav je že opravljenih. Rezultati naloge bodo na osnovi zbranih in analiziranih spoznanj o problemih razseljevanja Haloz in Slovenskih goric osnova za dolgoročne opredelitve politike občine do gibanja demograf- skih tokov v odnosu do vloge in strukture proiz- vodnih dejavnosti ter v soodvisnosti do koncepta razvoja družbenih dejavnosti ter rabe in organiza- cije prostora. Raziskava naj bi torej dala jasne odgovore o usmeritvi politike do socialno demo- grafskih gibanj v občini, o ukrepih, ki bodo zagota- vljali smiselni razvoj območja in njegovih posa- meznih delov v usmerjanje takih strukturnih sprememb, ki bodo pripomogle k manjšemu oziroma počasnejšemu razseljevanju nekaterih predelov ptujske občine. Zaključne naloge naj bi vgradili v dolgoročni razvoj občine, zato ni pričakovati sprememb od danes do jutri. Vendar pa nam lahko le kritična presoja dosedanjih programov razvoja (živinoreja, sadjarstvo, ostarelo prebivalstvo . . .) da dovolj jasen odgovor o tem. kaj graditi na mladih, kakšno izobraževanje podpirati, ali je rešitev v polkmetih. kako preprečiti nadaljevanje drobitve posestev in ne nazadnje tudi to. kako se je odrazila doslej pomoč manj razvitim. Raziskava bo zaključena v mesecu maju 1982 in. če bodo vsi prizadeti, ki že sodelujejo in usmerjajo raziskave, zaključke vključili v svoje razvojne programe, bomo prav zagotovo našli odgovor na vprašanja, kijih na tem področju zastavlja doseda- nji in bodoči razvoj. N. B. Vodji občinskih COP-ov začeli aktivno delovati v sredo 25. novembra je bil v Ljubljani posvet vodij občinskih centrov za obveščanje in propa- gando. Dnevni red je bil dokaj pester in razprave na posamezne točke dnevnega reda so pokazale, daje potrebno še veliko storiti, da bodo centri za obveščanje in propagando delali tako kot si to vsi želimo. Pred kratkim je mesto predsednika RK COP prevzel Vili Pšeničny. Uvodoma je delegatom povedal, kaj in kakšne naloge bomo morali prevze- ti v predkongresnem obdobju do oktobra prihod- njega leta. kongres bo v Novem mestu. Največji povdarek je bil na slabo notranje informiranje, ker le tako lahko mobiliziramo širok krog mladih. Veliko pozornost moramo posvetiti politični propagandi, poskrbeti moramo za čim- večji krog informacij, kijih je potrebno posredova- ti mladim, skratka naša naloga je. da smo zares povsem odgovorni, da bodo informacije prišle v javnost. Veliko večjo pozornost bomo morali posvetiti tudi časopisu Mladina, ki je med mladimi bolj slabo iskan. Berejo ga lahko le tisti, ki so na Mladi- no naročeni, ali pa gredo v knjižnico in si jo prebe- rejo tam. Mladine pa ne moremo kupiti v kioskih ali tam. kjer prodaj .jo časopise. Tudi sama vsebina Mladine ni najboljša, vsaj tako trdijo nekateri posamezniki. Zakaj? Vedno znajo le kritizirati, ko pa jim postavimo konkretno vprašanje, pa nanj ne znajo odgovoriti. Storijo pa tudi nič. da bi .se vsebina Mladine izboljšala, če že to želijo. Torej, ne samo kritizirati, marveč jc potrebno, da poskušamo skupaj s sodelavci Mladi- ne poskrbeti in poiskati nove teme. ki jih bodo mladi radi prebirali. Decembra bodo izšle tudi prve AŽ informacije, priloga Mladine, ki bo poslana v OO ZSMS. Želimo du.->cči to, da sc na mladinski časopis naroči čimveč mladih, saj je to glasilo le njihovo. Potrebno bo razširiti dopisniško mrežo. To pa zato, da bodo na uredništvo Mladine prihajali članki in prispevki iz sleherne občine, in da bo le tako lahko celovito poročala, kaj in kako mladina dela v posameznih občinah. Da bi delo centrov za obveščanje in propagando bolj popestrili, in da bi uvedli čim več novih oblik dela. smo se odločili, da bo seminar za vodje centrov za obveščanje in propagando ter vodje centrov mladinskih delovnih akcij v Novi Gorici. In sicer od 11. do 13. decembra. Prvi in polovico drugega dneva bodo vsi delegati delali skupaj nato pa se bodo vklopili v delo po skupinah. Vsekakor vsi pričakujemo, da bomo na seminarju zvedeli veliko novega, to pa zato, ker je pred nami pred- kongresno obdobje in je potrebno mobilizirati čim več mladih. Tudi letos bomo izvedli akcijo MLADI NOVI- NAR in akcijo NAJBOLJŠE GLASILO. Tukaj so zajeta osnovnošolska glasila, srednješolska, glasila delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Glasi- la morajo iziti vsaj trikrat na leto in sicer v najdalj- šem razmaku tri mesece. V poštev pa ne pridejo glasila, ki bi bila izdana v.sa tri v enem ali pa v dveh mesecih. To je le delček tega. kar nas čaka v naslednjem obdobju. Potrebno bo trdo prijeti za delo. si ga organizirati in v akcije, kijih bodo izvajali občinski centri za obveščanje in propagando, pritegniti čim več mladine. Da bo delo zares steklo dobro in tako kot si to vsi želimo, pa bomo morali opozoriti tudi regijske delegate, da svojo funkcijo opravljajo bolj vestno kot doslej, saj le ti delujejo v nekaterih regijah bolj slabo. J. Hvaleč 8 - iz naSjh krajevnih skupnosti 10. december 1981 - TEDNIK KRITIČNE BESEDE SO POMAGALE Pred letom dni je bilo okolje skupSčine občine Slovenska Bistrica vse prej kot v ponos objektu, ki ga dnevno obišče veliko število občanov. S preselitvijo avtobusnega postajališča v bližino zgradbe skupščine občine pa je njeno okolje »padlo v oči« tudi tistim, ki so .se skozi občinsko središče le peljali. Tisti pa ki, so se mimo te zgradbe vozili na delo in nazaj pa ni bilo potrebno veliko govoriti, občutili so vse kar na svc>jih vozilih. Danes lepo urejeno okolje zgradbe skupščina občine Slovenska Bistrica. Pretiravanje, boste morda rekli? Ne. to je resnica, prav tako kot je resnica 4anes povsem drugačna, lepša, prijaznejša in vabljivejša. Okolje skupščine občine je danes, kljub temu da je že pozna jesen, privlačno. Lahko bi rekli, da je najlepše urejeni predel v starem delu mesta Slovenska Bistrica. V parku sicer ni klopi, da bi obiskovalci malce posedeli, starejši morda tudi odpočili, zato pa je v njem veliko novih dreves in okrasnih grmičkov. Ob tem pa je potrebno še povdariti. da so si okolje kakršnega imajo danes uredili sami. Tudi tukaj se ne izogibajo prostovoljnega dela. Rezultat tega pa je dobro viden vsakomur, ki obišče danes, še bolje pa v spomladanskem ali poletnem času, okolico te zgradbe. Seveda je bilo za takšno podobo treba prijeti tudi za kramp, lopato, motiko, grablje in drugo orodje v prostem času. Danes pravijo, da se je izplačalo. Spomladi pa bo potrebno akcijo ponoviti, občistiti površine in zasaditi še katero cvetlico. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Tudi v krajevni skupnosti Olga Meglic so slavili V petek, 27. novembra, so se mladi in ostali krajani iz krajevne skupnosti Olga Meglic v Ptuju zbrali na proslavi v počastitev dneva republike, ki so jo združili z družabnim srečanjem krajanov. Ob tej priložnosti so se izkazale predvsem domače gospodinje in z okusnimi dobrotami postregle gostom. O pomenu praznika je zbranim najprej spregovoril Bojan Mesaric, namestnik sekretarja KO ZKS, nakar so v prisrčnem kulturnem pro- gramu nastopili učenci osnovne šole Olga Meglic iz Ptuja, domači mladinci in vojaki iz gamizije Dušana Kvedra. Proslavo pa so zaključile še članice telovadnega društva Partizan z vajo, ki so ji dale naslov gimnastične norčije. Na tej slovesnosti pa so se krajani Vičave in Orešja še oddolžili domačinu Francu Simoniču, kije bil že leta 1941 med prvimi aretiranimi v tem kraju, zaprt na Borlu in neusmiljeno mučen, na kar so ga internirali v taborišče Dachau, v katerem je preživel kar dve leti in pol. Po vojni je po svojih močeh pomagal pri obnovi Ptuja, bil pa je tudi aktivni član ptujske godbe na pihala za kar je dobil zlato Gallusovo značko. Žal tovariš Simonič spominskega knjižnega darila ni mogei sprejeti, ker mu takrat zdravstveno stanje tega ni dopuščalo, zato so mu vsi prisotni zaželeli tudi hitrega okrevanja. mš Preveč pozabljeno Gradišče Gradišče je najstarejši del občinskega središča Slovenska Bistrica, vendar se to na zunaj vse preveč zapostavlja, pozablja, saj se je v tem predelu najmanj storilo za preureditev in obnovo starega mestnega jedra, ki se nahaja v samem središču mesta, pa vendar življensko tako odmaknjeno od celote, da v njega zahajajo samo še stanovalci in tisti, ki tam skozi poznajo bližnjice iz enega v drugi predel mesta. Prav gotovo je ta sicer zanimivi del premalo vključen v vsakdanji utrip mesta, pa tako ostaja »skrit<< vsem, ki bi si želeli ogledati tudi zgodovinski razvoj Slovenske Bistrice. Pred leti so bila prisotna raz- mišljanja, da bi v tem delu zgradili mestno tržnico, kar bi bilo spričo sedanje vse prej kot primerne tržnice, zelo koristna poteza. Žal se je Gradišče v senci vsakdanjosti občinskega središča. zataknilo že v osnovi, to je v razpravah, ki so ostale samo razprave in nič več. Seveda je za rešitev Gradišča še več možnosti, ki pa bi bile prav gotovo dražje. V njega bi lahko prenesli številne obrniške delavnice ali pa ga preuredili v prostor, kjer bi svojo prostost uživali pešci, torej v kraj, kamor ne bi dovolili prometa z motornimi vozili, vsaj v določenih urah ne, ko bi bilo na voljo sprehajalcem. Prav gotovo je veliko rešitev, med njimi tudi nekaj uporabnih, kako bi rešili propadanja enega najstarejših delov občin.skega središča. Stare zgradbe v tem delu m- ;la pa ne bodo dopuščale predolgih razmišljanj, saj bodo kmalu potrebne prenove. Prav v času prenove pa bi morali upjoštevati prizadev,., ja. da obnova ne bi bila samo vzdrže- vanje objektov, ampak tudi njihc vo ponovno vključevanje v življenje mestnega jedra. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Tudi letos v celoti realiziran program KRAJEVNA SKUPIIHKT GRAJENA Za krajevno skupnost Grajena lahko zapišemo, da se je v minu- lem srednjeročnem obdobju zelo hitro razvijala zavaljujoč pripra- vljenosti krajanov, da sami združi- jo manjkajoča sredstva in da izdatno pomagajo tudi s prosto- voljnim delom in razJičnimi drugi- mi akcijami. Poleg tega so sami izvajalci imeli na voljo določena sredstva za kredit in tako ni bilo večjih težav pri opravljanju komunalnih in drugih del na ob- jektih , ki so za krajane življenjsko pomembni. Tudi za letos pravijo, da so delali pod približno enakimi pogoji kot prejšnja leta, sicer pa predsednik sveta KS Grajena An- ton Zoreč takole ocenjuje opra- vljeno delo: ,, Letos smo morali v naši krajevni skupnosti odplačati še nekatere kredite, v Creti pa nam je zemeljski plaz, ki se je pojavil že ob lanskem deževju, povzjočil pre- cej škode in smo morali za sanaci- jo tega plazu odšteti več kot 300 ti- soč dinarjev, čeprav še dela niso povsem končana in bomo morali z njimi nadaljevati v letu 1982, ko se bo zemljišče ustrezno vsedlo in utrdilo. Nato pa bomo morali uničeni del ceste ponovno prevleči z asfaltom, ker želimo, da ta del krajevne skupnosti, ki je najbolj oddaljen povežemo s Ptujem. Nekatere druge akcije, ki smo jih izvajali letos pa so bile morda celo v večjem obsegu kot lani. Takrat, ko smo sprejemali planske dokumente smo si zadali nalogo, da v tem obdobju rešimo vse večje probleme, nakar pa bomo morali malo pazljiveje načrtovati, da ne bi več v toliki meri obremenjevali naših krajanov. V glavnem bomo morali obnavljati oziroma vzdrže- vati tisto, kar bomo do takrat na- redili. V krajevni skupnosti Grajena pa nismo gradili samo cest, kot to po- gosto mislimo za krajevne skupnosti. Precej sredstev smo pri nas namenili za razvoj električnega omrežja, zgradili smo tri lokalne vodovode s čimer smo takorekoč polovico krajevne skupnosti preskrbeli z vodo. Tu imamo teža- ve v Mestnem vrhu kjer bomo mo- rali zgraditi lastni vodovod za ta kraj, za del Grajenščaka, vključili bi še Placar in Drsteljo ter morda Se del Rabelčje vasi nad Ptujem. Pgovarjamo se tudi o tem, da bi se povezali s ptujskim vodovodom in če bomo imeli vode dovolj, bi jo lahko ob morebitnih izpadih dobi- vali celo Ptujčani izoroma tisti, ki bi jo najbolj potrebovali, ker je za vse gotovo ne bi imeli. Tu bo ena naših večjih nalog za katero se že pripravljammo in jo bomo kon- kretneje začeli izvajati prihodnje leto. Letos smo na našem območju zgradili tudi tri trafo postaje — v Creti, Stukih in Krčevini pri Vur- bergu. Slednji sicer Se ne delujeta. Anton Zoreč — predsednik sveta KS Grajena. pričakujemo pa, da se bosta vklju- čili še v letošnjem letu. Skupaj s KS Destrnik pa gradimo še tako postajo v Gomili za del Krčevine pri Vurbergu, imenujemo jo tudi Nova Krčevina, kjer je preskrblje- nost z električno energijo izredno slaba. Seveda pa ob vsem tem tudi na ceste nismo pozabljali. Modernizi- rali smo 6,5 kilometra cest s čimer smo rešili celotni problem cestnega omrežja v Mestnem vrhu in z njim povezali Rabelčjo vas. S to akcijo smo tako daleč, da imajo morda še nekateri posarnezniki največ do 400 metrov do asfalta, večina hi$ pa jih je tik ob njem. Sredstva, ki smo jih letos združevali so bila precejSnja. Vrednost del ocenjujemo na ok- rog 9 milijonov dinarjev, zagotovi- li pa smo jih iz 3 odstotnega kra- jevnega samoprispevka, po poseb- nih pogodbah okrog 1,2 milijona dinarjev, veliko pa smo tudi sami delali. Tako smo na primer v enem dnevu, bila je prosta sobota in ob gradbenega podjetja Drava smo v enem dnevu položili 23 propustov. Za primerjavo naj povem samo, da bi izvajalec cestnih del, to delo opravljal od meseca in pol do dveh mesecev. Tako smo prihranili sa- mo v enem dnevu za KS okrog 500 tisoč dinarjev. Takih akcij smo imeli še več in tako naše prosto- voljno ali udarniško delo ocenjuje- mo samo letos na milijon in pol dinarjev. Plan za letoSnje leto je v naSi krajevni skupnosti v celoti realizi- ran razen cwstne razsvetljave, o kateri pa so se delegati na naši skupščini odločili, da je letos ne postavljamo, ampak v prihodnjih letih postopoma. Naš sedanji cilj je, da bi vsi krajani živeli pod približno enakimi pogoji — čim bliže avtobus in asfalt, dobra elek- trična napetost, vodovod in kar nam še ostaja — telefon. Pri nas pa smo že začeli z ak- cijami za naslednje leto. Ko smo pripravljali referendum za šolski prostor, smo na zborih krajanov govorili še o naših prihodnjih načrtih. Vse namreč kaže, da tudi na trgu storitev prihaja do večjega reda in odgovornosti. Posamezni izvajalci se že zanimajo za dela in že sprašujejo — kaj bomo v prihodnjem letu delali? Zato me- nim, da bo možnost kakšnih kra- jših kreditov, da nam denar, ki ga pozimi pobiramo ne bi ležal neiz- koriščen. Mi uspevamo morda tudi zato, ker denar zelo hitro obrača- mo, saj včasih nimamo na svojem žiro računu niti 40 tisoč dinarjev." mš SPREJEM CICIBANOV M PIONIRSKE^RSTl Velik dan za najmlajše Praznik republike so slovesno proslavili tudi v osnovnih šolah ptujske občine. Še posebej slovesno so praznik republike doživljali cicibani, ki so bih sprejeti v pionirsko organizacijo. S sprejemom pi- onirske rutice, kapice in drobne knjižnice Pionirka sem, pionir sem. so sprejeli nove obveze, obenem pa so potrdili dano obljubo, da se bodo pridno učili in po svojeh močeh prispevali v naš razvgj. V pionirsko organizacijo je bilo sprejetih 1017 cicibanov. MG Podobno kot v Kidričevem, so sprejeme v pionirsko organizacijo imeli v drugih šolah ptujske občine foto: Konrad Zoreč V domu krajanov Stoperce Ko so krajani Stoperc ob prazniku ptujske občine odprli novi dom krajanov so sklenili, da prostori ne bodo ostajali prazni. Zato so, čeprav dom še ni dokončno urejen, razvijali tam razne aktivnosti, za praznik republike pa pripravili v njem proslavo. Ob tej priložnosti so podelili državna odlikovanja, pripravili pa so tudi prisrčen kulturni program in po proslavi še tovariško srečanje. Tudi ob referendumu za občinski samoprispevek so želeli odpreti vrata stavbe, ki sojo zgradili s prostovoljnim delom, vložili pa so vanjo tudi precej lastnih sredstev. Ker pa ogrevanje še ni dokončno urejeno, so morali zamisel opustiti. Tako je bilo glasovalno mesto spet v osnovni šoli. Kljub temu pa v prostorih doma delujejo družbenopolitične organiza- cije, v njem pa bo prostora tudi za ostale dejavnosti — pa naj gre za domače prosvetno društvo ali za planince, ki so zelo aktivni. Če ne prej, se bodo krajani srečali v dvorani doma spet ob koncu tega leta in se skupaj poveselili. N. D. V LETU 1982 BO DOVOLJ DELA V ORGANIZACIJI ZKS KS .,IVAN SPOLENJAK" PTUJ Predstavitev prebivalcev, njiho- vega življenja in dela v krajevni skupnosti ,,lvan Spolenjak" Ptuj je povezana z mestom in vplivom družbenopolitičnih organizacij v njej in tudi z njihovim delom. Organizacije ZKS, SZDL in ZSMS ter samoupravni organi nimajo v KS samo organizacijskih nalog in pobud ter vodstva v akcijah, pač pa prvenstveno tudi informiranje. Mnogo je vsega, kar pomeni prvo skrb Jugoslavije, Slovenije, občin in krajevnih skupnosti. Informira- ni občani lažje ocenijo, kako daleč segajo ali so ogroženi njihovi osebni in družbeni interesi. Lažje jim je preudariti, do koder segajo njihove naloge in odgovornosti ter pravice in uspehi po premaganih težavah. Tokrat je odgovoril sekretar organizacije ZKS, Dušan Radova- novič na nekaj vprašanj o življenju in delu organizacije ZKS v krajev- ni skupnosti ,,lvan Spolenjak" Ptuj. Kakšno je razmerje števila starejših in mlajših članov ZKS v vaši organizaciji? ,,Naših članov je 39, od tega je 6 novih članov. Dva člana sta stara do 20 let, sedem do 30, osem do 40, 4 do 50, sedem do 60 in enajst nad 61 let. Moških je 33, od tega 4 mladinci; 4 ženske. Od 19 upokojencev so 4 ženske." Kako ocenjujete navezanost čla- nov na organizacijo ZKS in na prebivalstvo? ,,Posamezni člani so se doslej različno uveljavili v organizaciji in njenim sklepom in nalogam ter tu- di v okolju, v katerem živijo. Dob- ra tretjina jih prihaja na sestanke in sodeluje v izvajanju sklepov, ki so v interesu prebivalstva v krajev- ni skupnosti. To potrjuje, da so dovolj informirani in usposobljeni za naloge organizacije ter za ocenjevanje problemov in razmer v krajevni skupnosti po lastnem spoznavanju, obenem pa priprav- ljeni sodelovati pri njihovem reše- vanju. Nekaj informacij črpajo iz poročil in analiz na rednih in izrednih sestankih, pa tudi iz in- formacij CK ZKJ, CK ZKS ter iz medobčinskega in občinskega komiteja ZKS. Za večkrat odsotne člane s sestankov in pri delu organizacije tega ni mogoče tr- diti." Katere pobude, potrebe, interesi in naloge narekujejo vaše sestaja- nje in informiranje članov ter prebivalstva in skupno delo? Naštel bi nekaj navodil in nalog po interesih in potrebah prebival- stva našega okolja: obdelava navodil za delovanje in organizira- nje ZKS v SLO v vojni nevarnosti; — analiza o celodnevnem pouku v osnovnih šolah; uveljavljanje dele- gatskega sistema in njegovo funk- cioniranje; — povezovanje krajev- ne skupnosti z delovnimi organiza- cijami in sosednjimi krajevnimi skupnostmi ter obratno; — oceni- tev poročila o rezultatih referendu- ma; — ocenitev dela skupščine in sveta krajevne skupnosti ter dele- gacije krajevne skupnosti; — razprava o povečanju aktivnosti članov ZK v organizaciji in krajev- ni skupnosti; — obravnava priprav za izvedbo drugega referenduma občine Ptuj in priprav na gradnjo kanalizacijske mreže v krajevni skupnosti." Kaj potrjuje vaša uspešne stike s prebivalstvom v krajevni skupno- sti? ,,Uspešna splošna informiranost naših članov in prebivalcev se je najbolj pokazala ob zunanje- političnih in notranje političnih dogodkih ter problemih pa tudi ob obrambnih vajah in nalogah. Več razprav je bilo v zvezi s priprava- mi na začetek del za kanalizacijo v krajevni skupnosti in o stabili- Dušan Radovanovič zacijskih prizadevanjih v SFRJ. Na razposlana vabila na sestanke je bil velik odziv prebivalcev, mer- jen po minutah od prejetega vabila ali poziva." Kako ocenjujete osveščanje, informiranost in aktivnost mladih v organizaciji ZKS in v krajevni skupnosti? ,,Angažiranost mladih je zelo široka. Z njimi ne računajo v obči- ni in krajevni skupnosti samo ZKS, SZDL, ZSMS, temveč tudi SLO, DSZ, šole, JLA, ZRVS, delovne organizacije in društva. Povsod jih čakajo lažje in težje naloge. Kot v naši krajevni skupnosti jih nedvomno tudi dru- god vestno opravljajo. Študenti jemljejo študij za prednostno nalogo, nekaj časa pa tudi z voljo porabijo za delo izven .študijskih obveznosti." Kako ste pripravljeni na delo v organizaciji ZKS in v krajevni skupnosti v letu 1982? ,,Dogajanja v svetu in izbolj- ševanje razmer na Koso vem ter stabilizacijska prizadevanja v SFRJ je potegnilo v ospredje vso pozornost za pospešeno informira- nost v osnovni organizaciji ZKS, v SZDL in v krajevni skupnosti kot celoti. To zahteva uspešno osve- ščanje prebivalcev za resnost polo- žaja in preverjanje obrambne usposobljenosti za SLO, CZ, NZ. Neizogibno je na vseh področjih izvrševanje sprotnih ter srednje in dolgoročnih gospodarskih in dru- gih planskih nalog. Vse to zahteva potrditev, da se vsi zavedamo, da je odprava težav odvisna od vsakogar in vseh nas ob enotnosti in bratstvu ter trdni organizirano- sti. Smatram, da bo tudi v 1982 do- volj dela v družbenopolitičnih organizacijah, v gospodarstvu, v družbeni in zasebni dejavnosti v občini in krajevni skupnosti." J. Vrabl TEDNIK - 10-december1981 NAŠE KMETIJSTVO - 9 ODKUPUJEMO SVINJSKE KOZE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA! Sprejem za predstavnike kmetijcev PTUJ v petek pred praznikom republike je predsednik skupščine občine Ptuj Cvetko Doplihar sprjel predstavnike kmetijcev v družbenem in zasebnem sektorju. Sprejema so se udeležili tudi predsta- vniki družbenopolitičnih or- ganizacij ptujske občine. Predsednik skupščine ob- čine se je zahvalil vsem, ki so kakor koli sodelovali v letoš- njih uspešnih prizadevanjih za čim večjo proizvodnjo hrane s prošnjo, da zahvalo Predsednik SO Ptuj dr. Cvetko Doplihar seje zahvalil za uspešno kmetovanje v letošnjem letu. celotne družbene skupnosti Dosredujejo slehernemu de- avcu v družbenem sektorju in zasebnemu kmetovalcu. Le- tošnji rezultati, ki smo jih do- segli v kmetijstvu so zelo vzpodbudni. V pravem času .so bili pospravljeni vsi poljski pridelki, pravočasno in kvali- tetno je bila opravljena tudi jesenska setev. Vse to je prvi uspešen korak v napredek našega kmetijstva, kije nujen zaradi velikih ob- veznosti, ki jih^imamo v ob- delavi zemlje, patudi zaradi možnosti, kijih ta daje. JB Po 30 letih od 30 na 1900 hektarjev obdelane zemlje StOVENSKA BISTRICA Te dni praznuje nosilec razvoja kmetijske dejavnosti na območju občine Kmetijski kombinat Slo- venska Bistrica svoj pomemben ju- bilej, 30 letnico uspešnega delo- vanja in osvajanja novih kmetijsko obdelovalnih površin. Bila so to leta trdega dela in velikih napo- rov za hitrejšim raz\'ojem v proiz- vodnji hrane. Da so bila prizade- vanja uspešna danes lahko vsak občan to vidi tudi v svojem živ- Ijenskem okolju, saj skoraj ni več območja, na katerem ne bi imel vsaj del svojih površin tudi Kme- tijski kombinat. Trdo je bilo to delo. Nemalokrat so jim prizade- vanja uničile vremenske neprilike pa kljub temu niso obupali. Nasprotno, še bolj so se zavzeli za vrnitev na že dosežene rezultate in celo te velikokrat tudi presegli. Naključje ali nc, ta delovni ko- lektiv je pred natanko 30 leti štel 30 delavcev in prav toliko hektar- jev obdelovalne površine je bilo v njeni posesti. Razmerje njegovih uspehov je mogoče orisati s podat- ki, da danes kolektiv Kmetijskega kombinata Slovenska Bistrica šteje že 260 članov in obdeluje površine z raznimi poljščinami na blizu 1900 hektarjih. Seveda pa to ni zadnja številka, že v prihodnjem letu bo ta znatno večja. Večji bo tudi pridobljeni dohodek. To spoznanje je še toliko pomembnej- še, ker kmetijstvo tudi danes zavzema pomemben gospodarski dejavnik občine Slovenska Bistri- ca. Ustvarjenih letnih 337 milijo-^ nov dinarjev celotnega dohodka in 1,6 milijona dinarjev dohodka na zaposlenega člana. Kolektiv je že pred mnogimi leti stopil iz ozkih krogov zaprtosti pri proizvodnji in še posebno prodaji kmetijskih pridelkov. Povezovanje z mnogimi sosednjimi podobnimi organizacijami ni nobena novost, ampak že kar stalna praksa, katere rezultat je viden tudi v vse hitrej- šem nadaljnjem raz\'oju. Tesno sodelujejo tako že več let s Slovi- nom iz Ljubljane in Vinagom iz Maribora, KZ Dravsko po- lje—Lovrenc na Dravskem polju in KZ iz Slovenske Bistrice. Tesno so povezani tudi z osnovno šolo Minka Namestnik Sonja Slovenska Bistrica. Vsem tem organizacijam je kolektiv na nedavni slovesnosti podelil tudi posebna priznanja. Med dobitniki priznanj za dolgoletno uspešno delo v kolekti- vu so bili tudi posamezniki Avgust Kocjan, Franc Jelen, Vinko Gor- njak, Marija Godec, Leopold Bru- mec, Jože Vabi in Milan Ploh. Za dvajset in več letno uspešno delo- vanje v tej organizaciji pa je prejelo posebna priznanja 35 za- poslenih. Posmrtno pa so priznanje podelili tudi zaslužnemu članu Ivanu Arbajterju. Svoj prav gotovo velik jubilej, ne toliko po letih kot doseženih delovnih rezultatih, niso slučajno proslavili v okviru praznovanj le- tošnjega Dneva republike, saj so dosežki vredni tega obeležja. Proslavili so ga v četrtek 26. no- vembra. Svečanosti pa so se skup- no s člani kolektiva udeležili predstavniki skupščine občine in gospodarskega življenja Slovenske Bistrice in tudi predstavniki SOZD TIMA Maribor, s katerimi bistri- ški kombinat v zadnjih letih uspešno sodeluje na širokem pod- ročju. Na svečanosti so osvetlili preho- jeno pot razvoja kolektiva, njego- ve razvojne naloge, ki so usmerje- ne tako v pridobivanju novih kme- tijsko obdelovalnih površin, k dvi- gu kvalitete pridelkov in v zadnjem času tudi vključevanje v izvozna prizadevanja. Osrednja točka sve- čanosti je bila podelitev priznanj za dolgoletno sodelovanje delov- nim organizacijam in posamezni- kom, ki so s svojim delom pripo- mogli, da danes ta kolektiv dosega rezultate na katere so lahko upra- vičeno ponosni. V kulturnem programu so se udeležencem svečanosti predstavili učenci osnovne šole Minka Na- mestnik-Sonja iz Slovenske Bistri- ce in oktet teritorialne obrambe iz Slovenske Bistrice. Pomembno obogatitev kulturnega programa svečanosti pa je bilo gostovanje igralca SNG iz Maribora Janeza Klasinca. Viktor Horvat OBLETNICA NEIZMERNE BOLEČINE Leto ie prišlo naokoli — vendar mi je še vse živo pred očmi, kot da se je vse skupaj zgodilo šele včeraj. . . Bil je lep jesenski dan v mesecu oktobru. Na dvorišču se ustavi avto od- daljenejšega soseda onkraj ceste, ter sprašuje: ,,Na koga se je prevrnil traktor in kje?" Kaj — kaj pravite? ,,Sosed je klical na pomoč,da se je traktor prevrnil in pokopal pod seboj . . . Ko- ga? Nič ne vem, nisem nič slišala" . . . Grem vprašat k sosedu. Noge se mi tresejo k zli slut- nji .. . Saj je mož šel s traktorjem . . . Od daleč zagledam sosedovi dve ženski, hodi- ta ko izgubljeni po dvorišču sem in tja: ,.Mari- ja, povej kaj se je zgodilo", zavpijem kot v omotici. Nobenega odgovora le z roko je zamahnila češ: ,,Raje ne sprašuj!" — ,,Prosim, povejte mi, kaj se je zgodilo!" Ponovno vpra- šam, ko sem že tik njiju. Sosedi jočeta, a odgovora še vedno ni. Sesedem se poleg sosede. V tem hipu mi je seveda vse jasno ... Na nekoga se je prevrnil traktor in jok sosed brez dogovora . . . Kot skozi meglo nejasnih misli slišim besede; ,,Dobrega soseda Martina nimamo več!" Buljim pred se, ne vem ali se mi sanja, ali se mi blede. Ne vem več jasno misliti. Ko soseda vidi moj spremenjen obraz slišim: ,,Bi se malo vleg- la, skuhamo ti čaja." Da vlegla bi se ker čutim, da dolgo ne morem več vzdržati pokonci. Primeta me pod roke in peljeta v hišo do poste- lje. Misli se mi čedalje bolj mešajo, oči mi zlezejo skupaj. Marija me kliče: ,,Teta poglejte me, pomirite se, morda pa ... ne vem več kaj Tli govori, ne odgovarjam, ne čujem je . . . Druga soseda Francka mi prinese toplega ča- ja. Vzdigneta mi glavo. Naredim par požirkov, ne morem več. Spet se mi začnejo misli prepletati, kot zmešana štrena volne. Kako nap- rej sama, že dosedaj mi ni bilo lahko, dve osebi na večjem pose^'u in poln hlev živine. Ne vem odgovora. Sosedi me spet kličeta, slišim jih, kot da je glas prišel do mene po dolgem rovu. Saj bo zdravnik vsak čas tu", čujem. Zdrkvnik, kaj mi bo zdravnik . . . Duševne bolečine ne more ozdraviti . . . A vendar pridejo iz zdravstvenega doma, tudi hčerka, medicinska sestra. Tolaži me, ,,mama, ne boš sama, k tebi bomo prišli, od doma bomo hodili v službo samo da ne boš .sama!" Dobim injekcijo, ne čutim je. Injekcija ne boli, boli vse kaj drugega. Zdramijo me toliko iz nejasno- sti, da bruhne iz mene: ,,Ljudje prosim vas, recite mi, da to kar se dogaja ni resnica, da sa- njam." Ne, saj to ne more biti stvarnost, to so le sanje." Vidim pa le sočutne obraze, ki nemo zrejo vame. Zakaj nobeden ne reče: ,,Ni res, saj sanjaš!" Zdi se mi, da me bo razneslo, to kar se mi je v zadnjih trenutkih nagrmadilo v pr- sih .. . Čez čas me odvedejo domov in me v sobi posadijo v naslonjač. Sem kot otrok, ki si sam ne more nič pomagati in je v vsem odvisen od drugih. Prosim sosedo: ,,Prosim te Marija, ostani pri meni, strah me je." — ,,Bom seveda bom," mi obljublja. Tuudi vnaprej vas ne bo- mo pustili, pomagali vam bomo, vsak po svojih močeh kolikor bomo mogli!" (Neizmerna hvala vsem, res mi pomagajo, tudi drugi in vsem sem iz srca hvaležna). Pribiti druga hčerka, strašno snidenje v tak- šnih trenutkih. Tolažimo se ena drugo strti v težki bolečini. Dogaja se še vse kot v megli . . . Pride domov sin, dijak 4. letnika Kmetijske šole. Mama, kaj boš sama ... kaj bomo, jaz imam po končani šoli še vojaščino, ti bolehna in ne več mlada, posestvo in živina pa zahteva svoje. Zakaj se je moglo to zgoditi? Skušam se otepsti mračnih misli in tolažim sina. Naenkrat začu- tim, da je on še najbolj potreben tolažbe in pomoči. Kot dcvetnajstleten sicer s srednjo Kmetijsko šolo, vendar z malo izkušnjami, ki so še kako potrebne kmetu za dobro gospodarje- nje. Ubogi fant . . . Moža so preoblekli in ga dali na mrtvaški oder. Z opletajočimi se koraki sem šla v sobo, kjer je ležal, ves bled, s praskami po obrazu . . . Pogladila sem ga po licu: ,,Oh kaj si nam storil, vedno si nam hotel biti dober, vedno si želel vsej svoji družini delati samo do- bro, a sedaj, ko si hotel pomagati sočloveku, kar si tudi vedno rad in z veseljem storil, si nam /adel rano, ki se bo le stežka zacelila, ali pa nikoli ... Se sedaj slijim besede, ki si mi jih re- kel tisto usodno jutro 2 okt. 1980: ,,Joj, glej, sosedovemu Frančeku pa že peljejo gramoz." To je izrekel s takim veseljem in zadovoljstvom, kot da je sam deležen ne vem kakšne sreče. Ve- sel je bil, daje lahko pomagal s traktorjem vleči kamion gramoza v hrib, da bo sosed imel lepšo cesto do svoje hiše. Z velikim veseljem je skočil na traktor — še zadnjič vžgal motor — in nik- dar več . . . Ko se je traktor zaradi prevelike obre- menjenosti s prednjim delom vzdignil visoko v zrak, so bile še zadnje njegove besede: ,,Joj, kam gremo." Sledil je močan tresk — in konec — konec življenja pod traktorjem, spet enega med tisoči. Življenje skrbnega očeta in moža, pridnega in delavnega človeka, ki je slehernemu rad pomagal, njemu pa vsi okrog njega niso mogli pomagati in mu rešiti življenja, — čeprav bi mu radi, saj bi ga še kako potrebovali, naj- bolj pa njegovi najbližji v prvi vrsti dve hčerki, sin v vojaški suknji in osamljena — žena . . . F. M. jjljjjjj^^ ČASU ZIMSKE SEZONE ^/////jj^ PRILOŽNOST ZA DELO S KMEČKIMI ŽENAMI V zimskem času, ko vsaj za ne- kaj časa zemlja ne zahteva skrbne obdelave in nege, je priložnost za aktivnejše delo s kmečkimi ženami. Za zimski čas zato pri- pravljajo pri Zavodu za veterino in živinorejo v Ptuju programe aktivnega dela, ki poteka preko aktivov kmečkih žena, teh je v ptujski občini 24. O tem smo se pogovarjali s Terezijo MeSko, pospeševalko za delo s kmečkimi ženami pri omenjenem zavodu. Sicer tudi v letnem času delo s kmečkimi ženami popolnoma ne preneha. Kljub napornemu vsako- dnevnemu delu najdejo čas za strokovne ekskurzije, za oglede sodobno urejenih kmetij, in- dustrijskih obratov ter drugih zanimivosti. Ena takih poučnih ekskurzij je bila tudi v soboto in nedeljo, namenjena je bila pred- vsem predsednicam aktivov kmečkih žena, tem je v zahvalo za požrtvovalno delo del stroškov ekskurzije krila SIS za pospe- ševanje kmetijstva ptujske občine. Sicer pa se je zadnje ekskurzije udeležilo poleg predsednic še precej kmečkih žena, skupaj jih je bilo kar 52. Kot smo izvedeli, so bile z izletom zelo zadovoljne. Za letošnjo zimsko sezono pripravljajo prvi del turistično gospodinjskega tečaja. V 60 urah, kolikor zajema prvi del tečaja, bodo kmečke žene poslušale predavanja o vlogi kmečke žene v kmetijstvu in na vasi, o medčlove- ških odnosih, organizaciji dela v kmečkem gospodarstvu, o kmečkem turizmu kot dopolnilni dejavnosti na kmetiji, ekonomiki gospodinjstva, ureditvi stano- vanja, higieni in ureditvi vasi, osebni in stanovanjski higieni, o zdravi prehrani, pripravi hrane in strežbi, skratka o vsem, kar mora vedeti ženska na kmetiji, posebno tisti, ki je delno preusmerjena v kmečki turizem. Prav zaradi tega bodo ta preda- vanja obvezna za ženske, ki se že ukvarjajo s kmečkim turizmom in tiste, ki se nameravajo ukvarjati s to dopolnilno kmečko dejavnostjo. Seveda bo omenjeni tečaj zelo koristen tudi za ostale kmečke žene. Delo s kmečkimi ženami poteka, kot smo že omenili, prek aktivov, ki delujejo v krajevnih skupnostih. V glavnem je breme tega dela na predsednicah aktivov. Z njimi se dogovarjajo za programe dela in z njihovo pomočjo poskušajo zastavljeno delo tudi izvajati. Vsi aktivi seveda ne delajo enako aktivno, je pa vedno več takih, ki so pri svojem delu zelo uspešni. Za letošnjo zimsko sezono pripravljajo poleg tečaja, ki smo ga že omenili, še dva ali tri kuhar- ske tečaje, za te je predvsem pri mladih kmetovalkah veliko zanimanje, podobnih tečajev pa se rade udeležijo tudi starejše gospodinje. Ob koncu se vprašajmo, kakšen je namen in vloga pospeševalne službe za delo s kmečkimi ženami in tudi aktivov kmečkih žena sa- mih. Predvsem gre za vključevanje kmečke žene v aktivno, organizira- no obliko udejstvovanja, delno tudi za sprostitev in razvedrilo, največji pomen pa je seveda v raz- Terezija Meško, pospeševalka za delo s kmečkimi ženami nih oblikah izobraževanja. Sodobna knietija, sodobni načini kmetovanja zahtevajo razgledane ljudi. Le s sodobnim kmetovanjem pa bomo uspeli iz zemlje pridobiti toliko, kot želimo, kot imamo možnost in navsezadnje toliko, kot naša družbena skupnost potrebuje. JB V PRIČAKOVANJU DEDKA MRAZA Bolj. ko .se decembrski dnevi odmikajo, tem bolj narašča nestrpnost in veselje najmlajših, da pozdravijo dedka Mraza. Pri občinski zvezi prijateljev mladine .so v glavnem že zaključili priprave na sprejem dedka Mraza, zvezo in ostale čakajo le še vsebinske naloge: priprava in izvedba sprejemov dedka Mraza. Pri tem pričakujejo, da se bodo krajevne skupnosti povezale z šolami, vzgojnovarstvenimi zavodi in tako skupaj organizirale svečane prihode dedka Mraza. , Večina delovnih organizacij je že odgovorila na vlogo občinske zveze, da bi tudi letos sodelovali s finančnimi prispevki, kot to določa sprejeti samoupravni sporazum o enotnem praznovanju dedka Mraza. Glede na celovita družbena prizadevanja, da tudi na tem področju stvari postavimo na pravo mesto, je pričakovati, da letos.odstopanj ne bo in da ne bomo govorili o dvojnem praznovanju otrok. MG; Varstvo kmetijskih pridelkov pred škodo, ki jo povzroča divjad Negodovanje kmetovalcev v občini Slovenska Bistrica, predvsem v višjih predelih postaja vse večje, vzporedno s porastom števila vrst divjadi, katerim so poljski pridelki pomemben »priboljšek« v prehrani. Lovske družine, ki v občini Slovenska Bistrica vključujejo štiri lovsko gojitvena območja Dravsko-poljsko. Haloško in Pohorsko, vendar doslej še niso zaživele tako kot je bilo pričakovati. To pa je tudi vzrok, da nastale škode postajajo vse večje na njivah in v sadovnjakih kmetovalcev. Lovske družine, ki gospodarijo z lovišči na območju občine Slovenska Bistrica usklajajo svoje naloge in interese gojitve in varstva ter lova divjadi v okviru lovsko gojitvenega bazena Slovenska Bistrica in področne lovske zveze Maribor. V ta bazen pa so vključene družine, ki upravljajo z lovi.šči Cigonca, Crcšnjevec, Laporje, Makole. Oplotnica. Poljčane, Polskava, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju in gojitveno lovišče »Pohorje<( z delom, ki leži na območju bistriške občine. Območje občine Slovenska Bistrica je v okviru lovskih revirjev razdeljeno na višinska in nižinska, tako pa obravnavajo tudi nastajajo- čo škodo na kmetijskih kulturah, ki jo povzroča divjad. Člani komisije za lov in ribolov pri izvršnem svetu SO Slovenska Bistrica so pred nedavnim na svoji seji ugotovili, da je stalež nekaterih vrst divjadi previsok, kar še posebno velja za jelene, divje prašiče, po posameznih področjih pa tudi srnjadi. V upadanju pa je število poljskega zajca in fazana, medtem ko so jerebice že skorajda izumrle. v Previsoki stalež divjadi je predvsem na območju Pohorja, kjer je prijavljeno tudi največ povzročene škode, predvsem od jelenjadi in divjih prašičev Kljub dodatnemu krmljenju, ki ga opravljajo lovske družine, je to še vedno premalo za zadovoljitev potreb številne divjadi, saj ugotavljajo, da je na območju bistriškega Pohorja kar nad 170 jelenov. 140 damjakov in blizu sto divjih prašičev. V preteklem letu so tako po izračunih morale lovske družine bistriške občine plačati oškodovanim kmetom za blizu 150.000 dinarjev odškodnine. Viktor Horvat 10-IZ NASIH KRAJEV 10.december 1981 — TEDNIK Med žrtvami letalske nesreče tudi Ptujčani Izmed 180 žrtev tragične nesreče našega letala na Korziki je tudi ne- kaj imen, ki so v ptujski občini še posebej boleče odjeknila. Med skalovjem gore San Pietro so ugasnila mlada življenja Ptujčanov Lidije Rebemak, Inoslava Gorupa, Daniele Golob ter Dušana Elsnerja in njegove soproge Patricije Els- ner.^ 1. slika: LIDIJA REBERNAK, rojena 10. februarja 1962 v Ptuju. Osnovno šolo Franca Osojnika je končala leta 1977 in se vpisala v gim.nazijo Dušana Kvedra. Matu- rirala je letos spomladi in se vpisa- la v pedagoško akademijo v Mari- boru, smer biologija — kemija. Zal je ne bo več med prijatelji, najhuje pa jo pogrešata mama in oče ter mlajša sestra. Njihova hiša v Tihi poti 5 je zavita v žalost. 2. slika: INOSLAV GORUP, rojen 29. januarja 1949 v Ptuju, kjer je uspešno končal osnovno šolo in gimnazijo Dušana Kvedra. Študentska leta je preživel v Ljub- ljani, kjer je leta 1974 končal štu- dij etnologije in umetnostne zgo- dovine. Leta 1975 se je zaposlil pri Kompasu v Mariboru kot vodič. V šestih letih je preletel z letali nad 140.000 km, žal je bil njegov zad- nji let usoden. Njegova soba na Potrčevi 40 je še zmeraj takšna, kot jo je zapusti. Za njim žalujeta oče in sestra ter številni sorodniki, znanci in prijatelji. 3. slika: PATRICIA IN DUSAN ELSNER. Mlad zakonski par, na- zadnje stanujoč v Ljubljani. Dušan Elsner — SANC, je bil ro- jen 30. decembra 1946 v Ptuju, si- cer pa je skupaj s starši v svoji mladosti živel v Kidričevem 6, kjer je končal osnovno šolo. Po konča- ni vojaški šoli v Rajlovcu je 11 let služboval v Mostarju kot letalski mehanik. Leta 1974 seje zaposlil v lAA Ljubljana, kjer je delal do smrti. Njegova žena Patricia Elsner je rojena 29. maja 1956 v Amsterda- mu. Spoznala sta se pred leti in se leta 1978 v Ptuju poročila. Patricia je svoj zadnji polet končala kot stevardesa pri lAA. Za njo žaluje- jo starši in dve mlajši sestri. Zal nismo uspeli dobiti fotogra- fije Daniele Golob in njenega mo-; ža Mihe iz Maribora. Daniela je| namreč rojena v Ptuju, njen dek-j liški priimek pa je bil Gojkošek. | Njeni starši živijo v Trajanovi ulici 7 v Ptuju, kjer je svoje otroštvo preživela tudi pokojna Daniela. -OMj Odmevi na prispevek „Ali hotelu Petovio Ptuj res ni potreben turistični dinar?" Na prispevek našega bralca pod gornjim naslovom in na odgovor prizadetih, objavljen v prejšnji številki Tednika na strani 13, smo prejeh še dva prispevka. Franc Emeršič, komercialist KK TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« Ptuj ima pismo tov. Štumbergerja za ceneno senzacijo, obrazlaga svojo »drugo plat zvona«, zavrača očitke itd. Milan Šeruga iz Trga MDB 4 v Ptuju pa pod naslovom »Ali je ptujski turizem dobro organiziran?« polemizira z odgovorom, ki ga je dal direktor TOZD »Haloški biser«, potrjuje tisto, kar je napisal tov. Štumberger in nekatera vprašanja polemično razvija naprej. Daje tudi p)obude in predloge za boljše organiziranje ptujskega gostinstva. Na seji uredniškega kolegija, 8. decembra smo ugotovili, da no- beden od navedenih prispevkov v bistvu ne vsebuje nove informacije, temveč le polemizira z že povedanim v uvodoma omenjenih prispevkih, objavljenih 26. novembra. Zato smo sklenili, da prispevkov ne objavimo in s tem končujemo razpravo o obravnavanem primeru v Tedniku. UREDNIŠTVO Dan šole Olga Meglic v osnovni šoli Olga Meglic v Ptuju so 27. novembra pripravili prisrčno slovesnost s katero so delavci šole, pionirji, mladinci in njihovi starši počastili rojstni dan republike in dan šole. Najprej so pripravili presenečenje najmlajšim — do takrat še cici- banom. Kar 78 so jih sprejeli v pionirsko organizacijo, slovesnosti so pri.sostvovali tudi njihovi starši, gojenci ptujskega vrtca pa .so jim pri- pravili kratek kulturni program. Novosprejetim pionirjem so podarili knjižico Pionir sem, pionirka sem in tudi na pogostitev tega dne v šoli niso pozabili. Skratka slovesnost za najmlajše je bila tudi letos prijetno doživetje za vseh 78 prvošolčkov, učenci ostalih razredov pa so nato skupaj s svojimi učitelj prisostvovali proslavi za praznik republike. Tega dne so v osnovni šoli Olga Meglic proslavili Se dan šole s slavnostno sejo samoupravnih organov ter delegatov učencev in de- lavcev šole. Seji so prisostvovali tudi predstavniki občinskih družbe- nopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Olga Meglic Ptuj. O pedagoškem delu v treh letih delovanja šole je govoril ravnatelj Ervin Hojker. o delu komunistov na šoli in o odnosih dodela pa sekretarka OO ZKS Magda Damiš. Prisotne sta pozdravila tudi predstavnica KS Olga Meglic Panika Vauda in Pred.sednik OO ZZB NOB Janko Vogrinec, nakar jim je zapel še šolski pevski zbor. mš Jutri razstava malih živali Društvo gojileljcv niaiih živali iz Ptuja je tudi letos pripravilo razstavo, ki jo bodo odprli jutri dopoldne v domu krajanov KS Ivana Spolenjaka na Bregu. Na tej razstavi si boste lahko ogledali dosežke, članov društva v zadnjih letih, predvsem pa bo za vsakega obiskovalca zanimiv ogled pasemskih kuncev, pasemske perutnine in raznih golo-1 bov. K ogledu vabijo tudi skupine iz osnovnih šol in najmlajše iz otroških j vrtcev. Glede na vsebino je razstava prav gotovo vredna ogleda. i -OMi DrugouvH^ena ptujska ekipa Tretjeuvršfena ormoška ekipa KVIZ JMLADOST V BESEDI. PESMI IN SPRETNOSTI" V REGIJI Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož Organizator letošnjega regij- skega kviz tekmovanja »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti«, kije nosilo naslov »Ustvarjanje in razvoj Titove armade« je bila Občinska konferenca ZSMS Le- nart in V. P. 8164 Maribor. V četrtek, 26. novembra se je tako ob 9. uri v pismenem delu tekmovanja v izobraževalnem centru za SLO in DS — Pekre pri Mariboru pomerilo deset zmago- valnih ekip na občinskih tekmo- vanjih podravske regije in to šest mariborskih ekip: Pesnica, Tezno. Rotovž. Ruše. Pobrežje in Ta- bor, ekipa Ormoža. Ptuja, Slo- venske Bistrice in Lenarta. Sesta- vljene so bile iz treh mladincev in treh pripadnikov jugoslovanske ljudske armade. Ptujsko ekipo so zastopali članice Centra marxsi- stičnih krožkov: Danica Petrovič, Lilijana Ditrih in Sonja Brezničar in vojaki ptujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža: Stane Vehar, Milivoj Vukajlovič in Dorde Bo- nič. ekipo Ormoža pa so zastopali člani osnovne organizacije ZSMS Ormož: Milan Lukaček. Vesna Zagoričnik, Alenka Škrajanec in vojaki ptujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža: Boris Simšič, Igor Kocina in Duško Jovič. V pismenem preizkusu znanja izvsebine knjige Nikole Ljubičiča »Splošna ljudska obramba — strategija miru« in literature Do- kumentov XI. kongresa ZKJ, ter IX. kongresa ZSMJ je bila naju- spešnejša ekipa iz Slovenske Bi- strice, ici je zbrala 39 točk, druga je bila ekipa Ptuja s 37 točkami, tretji Ormož z 32 točkami, mariborski ekipi Tabor in Pobrežje sta si delili četrto in peto mesto z 31 točkami, sledile pa so ekipe Ma- ribor—Ruše, Lenart, Maribor- — Rotovž, Maribor-Tezno in Maribor—Pesnica. Tekmovalci in spremljevalci so si do finalnega dela tekmovanja v mariborskem domu JLA, ogledali film o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter poslušali predavanje s predstavitvijo pe- krskega doma za SLO in DS, ki že dobro leto izobražuje različne strukture slušateljev. Na finalnem-ustnem delu re- gijskega kviz tekmovanja »Mla- dost v besedi, pesmi in spretnosti 81« v domu JLA Maribor so se ob 18. uri pomerile prve tri uvrščene ekipe iz pismenega dela tekmo- vanja: ekipe Slovenske Bistrice, Ptuja in Ormoža. Po treh krogih vprašanj ustmenega dela je zma- gala ekipa Slovenska Bistrica, drugi je bil Ptuj in tretji Ormož, torej je stanje v vrstnem redu enako kot v pismenem delu. Med posameznimi krogi vprašanj so v kulturnem programu nastopili recitatorji iz vrst mladine in voja- kov, mladinski in pionirski pevski zbor, vojaški ansambel in fol- klorna skupina. Tekmovanje jc ocenjevala žiri- ja v sestavi Silvana Košuta — RK ZSMS, podpolkovnik Bogdan Kožic in major Mihajlo Terzič, predstavnika komande Ljubljan- skega armadnega območja. Vse sodelujoče ekipe so prejele knjiž- ne nagrade, podeljeno pa je bilo tudi priznanje OK ZSMS Lenart, za najboljše pripravljeni kulturni program na občinskem nivoju tekmovanja. Ekipa Slovenske Bistrice se bo, 18. decembra, udeležila republi- škega kviz tekmovanja »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti 81« v Ljubljani. Tekst: D. Papler Foto: M. Fon Prvouvrščena slovenskobistriška ekipa 30 LET GD MEDVEDCE Ob tridesetletnici gasilskega društva Med- vedce so se ob jubileju tega društva zbrali šte- vilni gasilci, člani gasilskega društva .Medved- ce, kakor številni gostje iz drugih društev: Pragerskega. Jablan, Dornave, Lovrenca, TVI Majšperk. Majšperk vas. Med gostije bil, kot predstavnik republiške gasilske zveze. Herbert Sorec. ptujsko gasilsko zvezo je zastopal Ciril Murko, navzoči pa so bili še predstavniki iz Slovenske Bistrice in tudi predsednica krajevne skuonosfi Majšperk. Na Medvedcah je bilo zares svečano. Naj- prej je vse navzoče v govoru pozdravil pred- sednik gasilskega društva Medvedce. Jože Lampret; o razvoju gasilstva v tem kraju pa dolgoletni predsednik društva Anton Dvoršak, ki je med drugim dejal, da je bil ustanovni sestanek gasilskega društva 2. 2. 1951, koje takratni uslužbenec Metod Skamlič sklical vaščane Jurovske vasi. Sesterž in Medvede. Tega sklica seje udeležilo okrog 50 občanov. Ta dan pa je bil imenovan prvi upravni in nad- zorni odbor. Na zbor gasilcev pa je bil po- vabljen takratni poveljnik gasilskega sektorja Lovrenc na Dravskem polju, Franc Medved, ki je veliko pomagal pri začetnem delu gasilskega društva. Gasilsko društvo seje po ustanovitvi počasi razvijalo. Težave so nastajale zaradi opreme, ki je bila last tovarne Strojil. Porajale pa so se tudi prostorske težave, tako da so mobilni gasilci začeli razmišljati o gradnji gasilskega doma. Najprej so seveda morali dobiti parcelo in ko so to uredili, so pričeli z gradnjo. Sredstva pa so bila zelo pičla, tako da so izvedli nabiralne akcije in tudi nekaj so dobili od tovarne Strojil. Na razpolago so dali mizarja in tesarja, ter naredili okna in vrata. Po prenehanju tovarne Strojil so postali lastniki dotrajane gasilske opreme. Tako seje razvijalo gasilstvo v vaseh pod Ptujsko goro. V letošnjem letu so se gasilci zagrizli v do- končno gradnjo gasilskega doma. Delo je po- časi teklo. Veliko breme pa je padlo na nekaj članov, le proti koncu se nam je priključilo še več naših članov. Gasilsko društvo ima 42 članov, od tega I častnika, sedem nižjih podčastnikov in 16 iz- prašanih gasilcev. Zelo aktivni pa so pionirji, članice in člani, medtem ko so se mladinci razšli. Naj zapišemo, da so ob tridesetletnici po- vabili veliko starejših članov, nekdanjih gasil- cev. V gasilskem društvu Medvedce delajo zelo zavzeto in s srcem. Saj se zavedajo, da lahko samo z dobro pripravljenimi gasilci po- magajo v ga.šenju požara in v morebitni še večji materialni škodi. Danilo Klajnšek Skupni posnetek Ob navzočnosti gostov so podelili priznanja najzaslužnejšim članom (Foto: D. Klajnšek) Kviz »Slovenske gorice v boju za svobodo 81" Osrednja proslava ob dnevu republike v kra- jevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica, je bila v petek, 27. novembra v domu slovenskogoriške čete. Po nastopih ženskega pevskega zbora ,,.Alojz Amuš" in recitacijah je o zgodovinskih odločitvah AVNOJ-a, uveljavitvi delegatskega sistema, novi Jugoslaviji, govoril predsednik KK SZDL Feliks Bagar. ,,Naš praznik, dan republike, je obogaten s finalnim tekmovanjem v kvizu znanja ,,Sloven- ske gorice v boju za svobodo 81". Z vehkim zadovoljstvom lahko ob prazniku izrečemo pri- znanje Zvezi socialistične mladine krajevnih skupnosti Slovenskih goric, ki že tri leta zapo- vrstjo zelo uspešno organizira kviz znanja ,,Slo- venske gorice v boju za svobodo", zlasti pa smo veseli, da se v tekmovanje vključujejo pripadniki naše JLA. Tradicija ZSMS Slovenskih goric je, da organizirano razvija, utrjuje in prenaša tradi- cije narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije na mladi rod. kar zlasti prihaja do iz- raza na pohodih ,,Po poteh revolucije v Most- je", v okviru Krambergerjevega slovenskogori- škega odreda, organizaciji izletov v partizanske kraje in z izvajanjem kviza znanja. Vsem eki- pam, ki so sodelovale v predtekmovanju izrekam pohvalo in priznanje, saj so dokazale, da zelo dobro poznajo zgodovino našega narodnoosvo- bodilnega boja in socialistične revolucije," je v zaključku dejal Feliks Bagar. Nato sta se v tinalu kviz tekmovanja v znanju na temo ,,Tito naša preteklost in prihodnost" pomerili ekipi krajevnega sveta ZSMS heroja Lacka Rogoznica (finalistka s predtekmovanja v Trnovski vasi), katero so sestavljali člani: Bran- ko Ficjan, Marija Hameršak in Ivan Crešnik ter ekipa ptujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža — V. P. 5008/13 v sestavi Bojan Gorjanc, Janez Belič in Jože Knavs (finalisti s predtekmovanja v Grajeni). Po petih vprašanjih \z gradiva je vodila ekipa V. P. 5008/13 s točko prednosti pred do- mačo ekipo KS ZSMS heroja Lacka Rogoznica. V treh vprašanjih s področja športa pa so bili člani ekipe KS ZSMS uspešnejši in v končnem seštevku osvojili prvo mesto, vojaki V. P. 5008/13 pa drugo mesto. S kulturnim programom so se predstavili člani OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica, učenci OS Franca Osojnika Ptuj, pripadniki ptujske garnizije Dušan Kveder-Tomaz, skupina SMB in ženski pevski zbor Alojz Amuš iz Rogoznice. Predsednica KS ZSMS heroja Lacka Rogoz- nica, Marica Lenart je podelila obema finalnima ekipama knjigi ,,Skozi viharje v lepšo prihod- nost", ki jo je za finale kviza ,,Slovenske gorice v boju za svobodo 81" poklonil občinski odbor ZZB NOB Ptuj. Drago Papler TEDNIK ~ 10. december 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11 V devetih mesecih izposojeno nad 67.000 knjig Iz obširnega poročila o dejavnosti ljudske in študijske knjižnice v Ptuju za devet mesecev letošnjega leta lahko ugotovimo, je bilo v vseh treh oddelkih knjižnice v devetih mesecih iz- posojeno na dom skupaj 67.288 knjižnih enot. Največje število sposojenih knjig beležijo v študijskem oddelku, kjer so si mladi izposodili nekaj nad 25.000 knjig, kar pomeni, da si mla- di, predvsem dijaki in študentje, pri svojem štu- diju izdatno pomagajo s strokovnimi gradivom iz knjižnice. Ce vse to drugače povemo, si je dnevno iz- posodilo knjige nekaj nad 300 izposojevalcev. Tako je izposoja znašala 1,4 knjige na prebival- ca, medtem ko je bilo vseh izposojevalcev knjih nekaj več kot 33 tisoč. Pri tem pa ni odveč, če zapišemo, da so morali v teh mesecih poslati kar 2282 opominov, kajti nekateri bralci žal preradi pozabijo, da je treba knjige v določe- nem roku tudi vrniti, da si jih tako lahko iz- posodijo še tudi drugi, ki se zlasti za novejša dela izredno zanimajo. Knjižnica pa žal nima toliko denarja, da bi si lahko nabavila v več izvodih. Poleg izposojanja knjig je knjižnica v leto- šnjem letu pripravila tudi več knjižnih razstav. Naj jih nekaj naštejemo. Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bilo razstavljeno 119 knjižnih enot. Neuvrščeni — ob 20-letnici prve konference neuvrščenih, ki je bila v Beogradu. Ob tej priliki je bilo raz- stavljeno 76 knjižnih enot. Slovensko mladin- sko pesništvo nekoč in danes, razstavljeno je bi- lo 157 enot. Trnovska vas včeraj danes, jutri, ki je bila v novi osnovni šoli v Trnovski vasi. Stoperce skozi čas ob prazniku občine Ptuj, ki je bila v Stopercah, kjer je bila letošnja osrednja prireditev. Ni odveč pripomniti, da so bile vse te razstave izredno dobro obiskane, zlasti razstave ,,Neuvrščeni" in ,,Slovensko mladinsko pesni- štvo. Kot smo zvedeh, bodo ptujski knji- žničarji tudi v prihodnjem letu pripravili ne- kaj pomembnih razstav. O organiziranju literarnih večerov pa bomo poročali v eni od naslednjih številk Tednika. Franjo Hovnik Ormoške mestne pravice 1331-1981 Od 26. novembra do 4. decembra je bila v Ormožu odprta razstava, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj v sodelovanju s Skupščino občine Ormož. Ob tem je bil izdan tudi zanimiv katalog. IJvodno be- sedo je napisal Franjo Novak, predsednik SO Ormož, ki jo povzemamo: ,,Ormož, prijazno mesto na obronkih Slovenskih goric, v letu 1981 proslavlja 650. obletnico pridobitve mestnih pravic, pro- slavlja visoko obletnico življenja, vzponov in padcev, počasnejšega in hitrejšega razvoja. Vsako mesto je živa tvorba. Prva zasajena lopata, ki pomeni rojstvo nekega mesta v srečni ali nesrečni uri, je tudi znak za njegovo rast, razvoj pod raznimi vplivi. Obenem je to tudi začetek izpostavljanja te- ga živega organizma vsem vihar- jem, ki mu grozijo s smrtjo, pa spet sonce, ki prijazno posije nanj s svojo življenjsko silo, prinašajoč veselje in radost. Doživi razcvet, pa spet padec, zopet se dvigne — ob tem pa raste, raste. . . Vse to je skozi stoletja občutil naš Ormož. Obdržal se je le zato, ker je znal črpati bistvo svojega obstoja iz po- ložaja v krajini, kjer je nastajal. Pomembne poti proti vzhodu in reka Drava, so mestu Ormožu v stoletni zgodovini pomenile poti razvoja, prav tako pa so po njih mnogokrat prihajale horde sovra- gov in zavojevalcev; vse do zad- njih, ki so zbežali pred šestintride- setimi leti. Od takrat pa do danes Ormož ži- vi in raste v miru. Kratek čas je to. Vendar je v našem primeru to tre- nutek, to življenjsko obdobje, re- snično je ena velika setev in žetev, plod napora, dela vseh delovnih ljudi in občanov našega mesta. Ti uspehi so vidni vspovsod. So rezultat delavcev, kmetov, mladi- ne, mož in žena, kiso po svojih zmožnostih v vesti z delom poma- gali k napredku na gospodarskem, družbenopolitičnem, urbanem in prosvetno-kulturnem področju. Nihče ni hotel v Ormožu zaostajati, ne gospodarstvo, ne zdravstvo, otroško varstvo ali kultura, ne ko- munalna ureditev mesta, vse to pa ob smotrni urbanistični zasnovi in ob tankočutni, veliko humanizma vsebujoči arhitekturni izpeljavi. Dosežki dosedanjega razvoja so šele začetek. Se je volje, moči, delavnosti v nas, ustvarjati mora- mo čimveč, boljše — zase in za rod, ki prihaja. Naša odprtost in pripravljenost sodelovati z vsemi na osnovi spoštovanja doseženega, naši razvojni načrti z vsemi pred- nostmi pa pokažejo na prisotno življenjsko ustvarjalno moč, ki se bo v našem Ormožu tudi v prihod- nje vsestransko dejavno potrjeva- la." IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v prvem obdobju okupacije je prihajal ilegalni tisk v glavnem iz Maribora. Da bi se izognili nevarnostim pri prenašanju ti- ska, so že v letu 1941 potekale pri Krambergerjevih v Novi vasi pri Ptuju priprave za ustanovitev tehnike, ki bi zadovoljevale po- trebe po narodnoosvobodilnem tisku na ptujskem območju. Ma- ja 1941 je prinesel dijak Rudi Finžgar—Fidži tiskarski stroj na postojanko OF h Krambergerje- vim. Radijski sprejemnik, ki gaje dal pisatelj Ivan Potrč, je prinesla iz Maribora h Krambergerjevim Slavica Zidanšek. Po odhodu Rudija Finžgarja v partizane je prišel h Krambergerjevim ilega- lec Jože Mam. Tu je redno Pri Škofičevih v Slovenji vasi so razmnoževali letake na ročni stavnici v letih 1943 - 1944. poslušal radijska poročila zavez- niških postaj in pisal vesti na male lističe v dvajsetih ali tride- setih izvodih. Ker so Nemci v začetku decembra aretirali Než- ko in Štefko Kramberger ter ujeli ilegalca .ložeta Mama, se zamisel o lastni tehniki na ptujskem območju ni uresničila. Že v letu 1942 so si pri propa- gandnem delu za OF pomagali z letaki, tipkanimi s pisalnim stro- jem. V letu 1943 so razmnoževali letake s pomočjo pisalnega stroja pri trgovcu Kostanjevcu v Novi vasi pri Markovcih. Prav tako so leta 1943 razmnoževali letake v Sajkovi viničariji nad Slapami pri Ptujski gori. V Slovenji vasi je leta 1943 in 1944 razmnoževal letake Ale- ksander Škofič na ročni stavnici. Pri delu so mu pomagali žena in sinovi. Zaradi konspiracije so Skofičevi letake sami razpečeva- li. Trosili so jih pred nedeljsko jutranjo mašo po sosednjih vaseh na Dravskem polju. Vinko Kralj. Božo Znidarič— Rastko in Rado Vurcer so poleti 1944 razmnoževali letake s po- močjo pisalnega stroja in risali plakate. Delali so pri zanesljivih ljudeh v Forminu in Zamušanih. Mira Grašič JEZIKOVNO RAZSOQIŠ££^SQ} Ni vsak trud zaman Objave Jezikovnega razsodišča sprejemajo prizadeti različno. Ne- kateri se zanje ne zmenijo, čeprav so bili imensko navedeni. Drugi napako priznajo in pokažejo voljo, dajo popravijo. Tretji sicer molčijo, vendar z dejanji pokažejo, da so si vzeli nauk k srcu. Vsakdo je vesel, če njegovo prizadevanje rodi uspeh. In tako tudi nas veseli, da lahko javnosti sporočimo več primerov, ko naš trud ni bil prazen: V 16. sporočilu smo grajali jezikovno pomanjkljive čeke, ki jih je med drugimi uporabljala podružnica Ljubljanske banke v Novem mestu. Kakor smo slišali, je centrala v Ljubljani te obrazce že nad- omestila z jezikovno ustreznejšimi. V 28. sporočilu smo grajali slovenščino v jutranjih poročilih ljub- ljanskega radia. Radio seje odzval s tem, daje odprl posebno službeno mesto za lektorja, ki pregleduje ta poročila , Tudi tozd Elektro Ljubljana mesto, grajan v 42. sporočilu seje naglo | oglasil. Njegov zastopnik nas je osebno obiskal in nam zatrdil, da bo j podjetje ob bližnji reorganizaciji poskrbelo za nove, jezikovne brez-| grajne tiskovine. Posebno razveseljiv in posnemanja vreden se nam zdi soglasni sklep ^ uredniškega kolegija dnevnika Delo, da bo jezikovna kritika poslej del splošne redakcijske kritike prispevkov, tako da bo vplivala tudi na osebni dohodek. S tem je bilo pri našem največjem dnevniku uveljavljeno spoznanje, da je dober jezik ena izmed nepogrešljivih lastnosti časni- karskih besedil. Gledanje naše javnosti na vlogo in pomen materinščine se vendarle spreminja; to kaže tudi droben podatek iz zadnjega časa. Centromerkur v Ljubljani je za novo prodajalno otroških čevljev i.skal ime z natečajem in v njem takole navedel pojgoje: »Novo ime prodajalne mora biti slovensko, zvočno in lahko izgovorljivo. Ustrezati mora osnovnim zahtevam jezika vjavni uporabi.« Upamo, da bo takih natečajev še več, ali da bodo delovne organizacije same znale najti slovenska imena zase in za svoje izdelke. JEZIKOVNO RAZS0DIŠČEi49} VSEZAfZVOZ Začel sem brati Kompasov pro.spekt »KOMPAS TOURS Zimski program«, toda »generalne kondi- cije« so mi bile popolnoma nerazumljive. Na srečo sledi besedilo v angleščini (General conditions). ki mi je omogočilo razumevanje slovenskega naslova. Da bo stvar jasnejša: Kompas je izdal na oko kar prijeten prospekt, na videz v štirih jezikih (sloven- ščini, srbohrvaščini, angleščini in nemščini), za štiri predvidene izlete (v Lipico in Postojno, v Trst. po Istri, v Videm). Slovenščina je postavljena celo na čelo in tako se na vrhu prospekta glasi: »GENERALNE KONDI- CIJE. Kompas si pridržuje pravico potovanje podražiti, spremeniti program, oziroma odpoveda- ti potovanje v primeru višje sile ali premajhnega števila prijav.« Častno mesto slovenščine je torej omadeževano s tako nepremišljeno zapisanimi »generalnimi kondicijami«. Ne veš, ali se pisec prospekta boji besede pogoji, ker je v slovenščini dostikrat po- mensko zlorabljena, ali pa je bil v tako slabi kondiciji, da boljšega pač ni spravil iz sebe. Ne gre namreč tako preprosto prepisovati tujih besed in jeziku iz zasebne nevednosti pripisovati vrzeli in mu s tem manjšati ugled in izrazno moč. Sloven.ščina jo je v tem Kompasovem prospektu tudi sicer precej slabo odnesla. V nekaterih rubri- kah (v naslovu, pri dnevih izletov, pri urah, pri cenah) je sploh ni, marsikje pa preveč šepa: »V ceno izleta je vključeno: avtobusni prevoz, vodič, vstopnice ter postrežnina lunch paket... Po jugoslovanskih carinskih predpisih je dovoljena višina iznosa din 1500 v bankovcih po 100 din po osebi.« Čudim se. da se Kompas še ni pozanimal, kako se po naše reče vodiču (vodnik), lunch paketu (malica ali prigrizek ali kar pač misli ponuditi potnikom), Istratouru (izlet po Istri), Redipuglii (Sredipolje). Kompas toursu (Kompasovi izleti). Namesto da bi nas Kompas vodil nas zavaja. Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Bernard JRajh VEKOSLAV ŠPINDLER ZAPIS OB 100-LETNiCi ROJSTVA (2. ndaljevanje) Strankino zahtevo po višji stop- nji gospodarskega in kulturnega napredka je Spindler skušal, uresničiti tudi z drugo publici- stično dejavnostjo. V letih 1907 do 1913 je izdajal Slovenski kmečki: koledar, od 1906 do 1912 pa Ljud- sko knjižnico. Slovenski kmečki koledar je po- stal priljubljena publikacija med štajerskimi Slovenci. Zanimivemu koledarskemu delu je urednik Spindler dodal obilico gospodar- skih in poljudnoznanstvenih sestavkov, ki so jih napisali ugled- ni slovenski strokovnjaki. Med prispevki je bilo precej praktičnih nasvetov, ki so kmetom skušali pomagati na vseh področjih: pri živini, gnojenju z umetnimi gnoji- li, pri čebelarjenju ali pa pri pro- daji živine in pridelkov. V ta del koledarja je vpletel literarne pre- vode in pesniške poskuse mlajše generacije. Poučni del Slovenskega kmeč- kega koledarja je Spindler osamosvojil v zbirki Ljudske knjižnice. Izšlo je deset zvezkov, ki so posegli na najrazličnejša področja. Prvih pet je namreč obravnavalo vprašanje higiene na kmetih ter bolezni ljudi in živali; poseben zvežčič je bil posvečen alkoholizmu kot zdravstvenemu in socialnemu problemu, naslednjih pet zvezkov pa je Spindler združil v publikacijo ' naslovom o naj- vežnejSih p •:• >čnih in socialnih strankah in ah. Tekst, ki ga je napisal bivši celjski časnikar Ljudevit Furlani, je po pravici do- bil podnaslov Kratek uvod v prak- tično politiko. V uvodu je Spind- ler zapisal, da s tem ,,političnim katekizmom" orje ledino na Slo- venskem, upa pa, da bodo z njim najširši ljudski krogi dobili ,,jas- nejše pojme o političnih načelih". Sredi neugnanega narodno- prosvetnega in političnega dela je Spindlerja ujela vojna vihra. Obsežno delo, ki je bilo plod Spindlerjevega narodnega zanosa in optimizma, je bilo leta 1914 ne- nadoma prekinjeno. Vendar seje s prevratom takoj po vojni del njegovih pričakovanj celo uresni- čil. Se bolj vneto se je oprijel časnikarstva, zlasti še, ker so ga k temu prisilili gmotni neuspehi in skrb za številno družino. Najprej je konec leta 1918 postal urednik Glasnika Narodnega sveta v Celju; že leta 1919 pa je zasnoval novi celjski časopis Nova doba, ki mu je bil urednik do 1922. Časopis je bil glasilo Jugoslovanske demokratske stranke in mu je prav Spindler začrtal usmeritev, ki se do konca izhajanja lista tik pred dru- go svetovno vojno ni bistveno spremenila. Po preselitvi v Maribor leta 1922 je tu pričel z izdajanjem Naroduv - ga lista, ki naj bi ponovno uresni- čil njegovo idejo o nekaki nad- strankarski združitvi naprednih narodnjakov ter je tako pomenil oživitev predvojnega Narodnega lista iz Celja. Spindler je spet na- povedal neizprosen boj politični orientaciji dr. Korošca in sodelo- vanje s socialnimi demokrati. Po- novno se je zavzel za gospodarski napredek malega kmetijstva in obrti. Že konec prvega leta izhajanja se je Narodni list pridružil Taboru, mariborskemu dnevniku, Spindler pa je kmalu postal njegov urednik. Ko je 1. 1927 dnevnik prevzel kon- zorcij ljubljanskega Jutra, je Spindler ostal v uredništvu novega Mariborskega večernika Jutra in bil sodelavec Jutra do začetka dru- ge svetovne vojne. Direktor Jutra in jugoslovanski minister dr. Al- bert Kramer mu je ob srebrnem časnikarskem jubileju leta 1930 pi- sal: ,,Slo venskemu novinarju si bil vedno in si tudi danes vzor iz- polnjevanja težke dolžnosti, požrtvovalnosti v službi, solidar- nosti in iniciativnosti v delu, v stalnem izpopolnjevanju svojega znanja in razširjanju svojega ob- zorja. Si političen človek, ki je izvršil za svoje ideje ogromno delo in bil kot novinar tudi v najhujših borbah gentleman, oster borec s peresom, a vendar vitez . . . Med tihimi in skromnimi tvorci nove dobe ne bo ostalo nezapisano Tvoje ime." O tej mariborski dobi Spin- dlerjevega časnikarskega dela piše tudi njego\ vrstnik Božidar Borko: .,Vekoslav Spindler je imel v tistih časih za sabo že desetletja časni- karskega dela, zato je bila kole- gialnost z njim za nas mlade na- raščajnike v tem poklicu posebej prijetna. Bil je najstarejši med na- mi, dobrodušen in prikupen tova- riš: zares tovariš, zakaj tovarištvo se je tudi tedaj očitovalo v živem in toplem duhu te besede, ne v nje- nem zvoku, ki je največkrat pra- zen, če se ponavlja le iz navade. V Vekoslav Spindler ob petindvajset- ietnici novinarskega dela pogovoru s Spindlerjem smo po- gosto pretresali ne samo zadeve, ki so bile na dnevnem redu, marveč tudi vprašanje metodologije časnikarskega dela, izpopolnjeva- nja posameznih rubrik, prizadeva- nja po kar najboljši informaciji in kroniki, ki z njimi dnevni tisk predvsem streže svojemu občin- stvu; Spindlerjeva dolgoletna iz- kušenost je mogla samo obogatiti našo preveč teoretično razgleda- nost in pomanjkljivo prakso." Kljub zavzetosti z novinarskim delom se ni odrekel publicistični dejavnosti. Leta 1937 je izdal Moje spomine Josipa Sinka, znanega političnega in društvenega delavca na Štajerskem. V pripisanem uvo- du je nakratko označil tudi svoje politično delovanje in ga nehote povezal s Sinkovim ter dal za ,,svetel vzgled narodne odločnosti in borbenosti, vzgled idealizma v nesebični borbi za pravice svojega naroda, vzgled resnega in stvarne- ga gospodarskega ustvarjanja, vzgled kulturne tvornosti". Naslednje leto je izdal spomin- sko knjigo Dr. Ivan Dečko in njegova doba. Obsežno gradivo je zbral v bogato in pregledno publi- kacijo, ki naj bi ponovno obudila spomin na težak politični boj slo- venstva ob severni meji pred prvo svetovno vojno. V kratkem uvodu je svoja prizadevanja skušal tudi politično aktualizirati. Višek je njegova publicistična dejavnost dosegla tik pred drugo svetovno vojno. Leta 1938 je v re- viji Misel in delo objavil zgodo- vinski fragment Od majske dekla- racije do Jugosla\'ije. Ce se je v prej omenjenih publikacijah le bežno ozrl na slovensko politično preteklost, je zdaj to storil načrt- no: zbral je zgodovinske doku- mente o delovanju slovenskih poli- tičnih strank, ki so s svojo od- ločnostjo bistveno pripomogle k izoblikovanju jugoslovanske dr- žavnosti ob koncu prve svetovne vojne. Tako je svoj prispevek ob 20-letnici Jugoslavije upravičeno opredelil s podnaslovom Nekaj dokumentov o medvojni akciji ob naši severni narodni meji. Tri leta kasneje, torej na pragu usodnega političnega preobrata tu- di za štajersko slovenstvo, je za isto revijo napisal kratek tekst z dovolj zgovornim naslovom Mladina ustvarja novo zgodovino. Borba njegove generacije je Slo- vencem zagotovila vsaj os- novne narodne pravice, toda zdaj, ko se je slovenskem naro- du bližala nova nevarnost, se je nenadoma zamajala notranja poli- tična trdnost in se je ta boj po- polnoma razvrednotil. V skrbi za slovenstvo se je obrnil na novo mladino, na njen enoten političen nastop, ki edini lahko, seveda z drugačno družbeno vizijo, reši slo- venski narod. S to oporoko mla- dim se je Spindler poslovil od jav- nega dela v stari Jugoslaviji, kma- lu pa je zanjo žrtvoval tudi svoje lastne otroke. Sinova Metod, zdravnik v Juršincih, in Bogdan sta že v prvih mesecih druge sve- tovne vojne bila ubita kot talca v Mariboru, ostalih pet pa je zara- di aktivnega sodelovanja v narod- noosvobodilni borbi pretrpelo vse strahote političnega preganjanja, negotovost okupatorjevega izgnanstva in bridkosti taborišč. 12- NAŠI DOPISNIKI 10.december 1981 — TEDNIK Priznanje OZN Najvišja republiška priznanja klubov OZN, ki se podeljujejo vsako leto ob dnevu OZN, zaslužnim članom, mentorjem in delovnim klubom in OC K OZN, so letos v velikem številu prejeli Ptujčani. Podeljena so bila na srečanju klubov OZN, nedavno tega ob njihovem dnevu v Murski Soboti. Odlikovani so bili sledeči najaktivnejši in uspešni člani ter mentorji, ki delujejo v okviru Občinskega centra klubov OZN Ptuj; Andreja Capuder, Ana Jovanovič, Vlado Horvat. Zinka Peklar in Vlasta Petek. Naj jih predstavimo: Andreja Capuder je predsednica občinskega centra klubov OZN Ptuj, član predsedstva OK ZSMS Ptuj in član repubhškega centra klubov OZN. V klubih OZN deluje aktivno sedem et, zadnji dve leti pa je uspešno vodila klub OZN na ptujski gimnaziji. Sedaj je v klubu pred- sednik študijske komisije. Ana Jovanovič je mentorica kluba OZN na osnovni šoli Miklavž pri Orniožu in se aktivno ukvarja z delom v klubu, kije pokazal že vidne uspeiie. Vlado Horvat je mentor kluba OZN na ptujski gimnaziji. Uspešno pomaga pri organizaciji dela v klubu, je med najaktivnejšimi mentorji v okviru OC K OZN, vodi pa tudi mentorsko komisijo pri OC K OZN Ptuj. Zinka Peklar je mentorica kluba OZN na osnovni šoli Videm pri Ptuju, kije med najdelavnejšimi klubi v ptujski občini. Z delom v klubu OZN se ukvarja 16 let, prav tako pa deluje tudi v okviru OC K OZN. Vlasta Petek je mentorica kluba OZN na gospodarsko-upravni šoli v Ptuju in že več let usmerja delo in dejavnost v klubu. Čestitamo! Drago Papler Seminar za vodstvo 00 ZSMS v šolali Dvodnevnega seminarja za sekretarje in predsednike osnovnih organizacij ZSMS v osnovnih'in srednjih .šolah, ki ga je organizirala konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Ptuj, seje udeležilo 44 mladih. V petek, 20. novembra je v Centru srednjega usme^enega izobraževanja potekalo predavanje na temo priprava in vodenje sestankov, delo v OO ZSMS in samo- upravljanje v šoli, v soboto, 21. novembra pa v Klubu mladih Ptuj predavanja o vlogi mladine pri reševanju sedanje ekonomske krize in aktivnosti SFRJ v svetu. Mladi so si ob dobro podanih smernicah, nabrali nova znanja, ki bodo potrebna pri opravljanju novih nalog in obveznosti, na koncu prvega dne pa so izpolnih še vprašalnik, ki bo osnova za analizo tre- nutnega stanja o delu in življenju na šolah, srečanju s problemi in njihovem reševanju. Izobraževalnemu seminarju za vodstva 00 ZSMS bo sledil še seminar za mentorje pionirskih odredov in mladinskih organizacij, intenzivno se mladi v šolah vključujejo v evidentiranje mladih za Titove štipendije, sodelovanju z ZPM Ptuj in sodelovanju pri izvajanju ak- cijskega programa izvedbe usmerjenega izobraževanja v občini. Mladi so se vključili v novinarsko šolo — »Šola mladih peres«, zaživelaje akcija »V.sak učenec vsaj v en krožek«, prizadevajo pa se izvesti še akcijo »Mladino v vsako OO ZSMS« in »1000 najboljših srednješolcev«. Pri- praviti nameravajo javno tribuno o vlogi in načinu dela marxističnih krožkov v šolah ter o mladinskem prostovoljnem delu. V okviru idej- nopolitičnega izobraževanja pa bodo javne tribune in mladinske ure pogosta oblika pri približevanju pomembnejših dogodkov iz preteklosti, jubilejih pomembnih osebnosti ter aktualni družbenopolitični in med- narodni situaciji. Tekmovanje »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti« na občinskem nivoju je končano, tečejo priprave za tradicionalno tekmovanje »Tito- —revolucija—mir«, organiziran pa bo tudi kviz o zgodovini NOB na ptujskem območju, razgovori z borci o boju Slovensko-goriške-Lackove čete, razgovori z vojaki, borci in predstavniki družbenopolitičnih orga- nizacij, ki bodo potekali ob dnevu JLA. Sodelovanje s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade ptujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža bo potekalo na področju obrambnih dnevov, orientacijskih pohodov, prikazih orožja, predavanjih, prikazih filmov, diapozitivov, športnih tekmovanjih, prireditvah in proslavah, literarnih in glasbenih večerih, pohodih. Pomembna naloga KMVI bo poklicno usmerjanje in seznanjanje učencev s posameznimi usmeritvami v usmerjenem izobraževanju in evidentiranju mladih za vojaške poklice ter enote teritorialne obrambe. Pomembna naloga bo tudi povečati aktivnost študentov ptujske občine v OO ZSMS, Klubu študentov, na višjih in visokih šolah, ter vključe- vanju študentov v vse aktivnosti s področja vzgoje in izobraževanja. Za vsako polletje bodo izdela i varstvo-politično oceno, pripravili analizo delovanja delegatskega sistema v šolah, analizo delovanja sa- moupravnih organov in zastopanost učencev v njih. analizo aktivnosti štipendistov glede na delovanje v OO ZSMS na šolah in sodelovanje z združenim delom. V vseh aktivnostih se bodo povezovali s pionirskimi odredi, v okviru počastitve 40-letnice Zveze pionirjev (1942—1982) pa bodo izvedli športna srečanja med pionirskimi odredi, kulturna srečanja, razstave in javne tribune ter mladinske ure na temo: »Danes pionir, jutri mladinec in »Pionir rekoč — pionirji danes» . . . Spremljali bodo delovanje mladih članov ZK v 00 ZSMS, se vključevali v vse aktivnosti sveta za vzgojo, izobraževanje in celodnevno osnovno šolo pri OK SZDL Ptuj. OK ZSMS in RK ZSMS ter se vključevali v priprave na XI. kongres ZSMS. Vzpodbudni bosta akciji »Vsaka razredna skupnost vsaj enega brigadirja« in »Vsak srednješolec vsaj enkrat na M DA«, ki bodo potekale ob evidentiranju učencev za udeležbo na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah, po- udarek pa je dan prav tako tudi lokalnim mladinskim delovnim akcijam, kjer bodo mladi urejali in čistili šolsko okolico, zbirali star papir in oblačila . . . D. Papler Polna dvorana občinstva na proslavi v Kidričevem Program, ki so ga pripravili najmlajši iz otroškega vrtca Slovesno ob dnevu republike v Kidričevem Letošnjo proslavo ob Dnevu republike so v Kidričevem izvedli pod geslom »O, DOMO- VINA, TI SI KAKOR ZDRAVJE«. Dvorana družbene prehrane TGA je bila polna kot že dolgo ne. Slavnostni govornik je bil Milan Cucek, sekretar občinske konference SZDL Ptuj. Slovesnost so združili s sprejemom pr- vošolčkov v pionirsko organizacijo. V kulturnem programu so prvi nastopih ci- cibani iz oddelka VVZ v Kidričevem, ki bodo prihodnje leto tudi sami med tistim, ki bodo sprejeli v pionirsko organizacijo. Poseben program pa so pripravili učenci OŠ Boris Ki- drič v Kidričevem in sicer ločeno nižji in višji razredi. Nastopali so recitatorji, harmonikar, klarinetist, trobentar, folklorna skupina in novo ustanovljen ritmični krožek na osnovni šoli. Sodelovala pa je tudi godba na pihala TGA. Predstavniki DPO so izrekli novosprejetim pionirjem čestitke, posebno še ravnatelj šole Branko Tonejc. Po zaprisegi pionirjev je sledila delitev pionirskih izkaznic, rutic in kap. Po- sebno skrbno so spremljali program cicibani iz zadnjega letnika v otroškem vrtcu, nekateri, posebno mali Gorazd, so bili kar žalostni, da tudi oni že letos niso bili sprejeti med pioni- rje ... Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Pevski zbor iz OŠ Boris Kidrič Ob zaprisegi in čestitki ravnatelja Branka Tonejca republike v domu upoko- jencev Kakor povsod po domovini, smo tudi v domu upokojencev v Ptuju, 27. novembra proslavili 29. no- vember, Dan republike in obletni- co dneva rojstva nove SFR Jugo- slavije v spominu na težke dni bor- be in trpljenja jugoslovanskih na- rodov in narodnosti za časa okupacije, s sledečim sporedom: Ob 10. uri so prišli cicibani iz VVZ, zapeli nekaj pesmic in pove- dali par deklamacij, kar je bilo zelo ganljivo za ostarele oskrbo- vance, ko so se v duhu ozrli nazaj v njih otroško dobo, se razveselili in še obrisali solzo veselja. Po prisrčni izvedbi programa, je oskrbovanka Ela Penkova, z ganljivimi in čustvenimi besedami orisala važnost, pomen in namen praznovanja 29. novembra, 38. obletnice rojstva nove Jugoslavije. Sledile so deklamacije, recitacije ter petje mešanega in moškega pevskega zbora. To je bilo najslovesnejše prazno- vanje ob dnevu republike v domu upokojencev v Ptuju v sedmih le- tih odkar zavod obstaja. ^ JM „NOVI" PROMETNI ZNAK 20. avgusta 1981 sem v Tedniku pod naslovom. »Zrcalce. zrcalce povej . ..« pisal o razbitem ogle- dalu pri podvozu na Rogoznici. Nekdo gaje razbil. Nekdo je nanj obesil plakat, ki vabi.. . Danes sem se ponovno odločil nekaj napisati in zopet je predmet pi- sanja prometni znak. Poglejmo za kaj gre? Prometni znak označuje, da imajo vozila, ki prihajajo iz smeri Čarmanove ulice prednost pred vozili iz smeri Ceste 8. avgusta. Ta prometni znak stoji le kakšnih 20 metrov od prej omenjenega ogle- dala. Nekdo je na ta prometni znak nalepil kakšne pol kile masti ali loja. Človek bi pomisli, daje bil ta nekdo ljubitelj ptic in jih želi na tak način krmiti. 2al pa gre za nekaj čisto drugega. Nekdo želi zavestno škodovati. Ker sta ta prometni znak in ogledalo zelo blizu drug drugega, lahko skle- pam, da gre za isto osebo ali sku- pino. V nobenem primeru pa se ne moremo tu sklicevati na otroško razposajenost. Znak je previsok, da bi ga lahko dosegel otrok pa tudi celi je premazan tako teme- ljito, da se ponoči, ko ga obsvetijo avtomobilski žarometi ne vidi njegova vsebina, oziroma na kaj nas opozarja. Če izhajamo iz stališča, da je prometna signalizacija zelo dra- ga, ugotovimo, da je skrajni čas, da spremenimo odnos do tega. S skupnimi prizadevanji bomo morali odkriti in obračunati s ta- kimi posamezniki ali skupinami, ki jim je napoti vse kar stoji ob cesti. Besedilo in posnetek: M. Menoni Lepljiva mašloba namazana na prometni znak. Kdaj bo tisto leto Jetos" Minevajo dnevi, meseci in leta, ko smo začeli gra- diti vodovod Podlehnik — Gorca in Podleh- nik—Kozminci. Skoraj bo že peto leto, odkar imamo vgrajene vodovodne pipe, a te so tako ,,prcsušene", da je malo verjetno, da bi vzdržale pritisk vode, ko bo napočil tisti trenutek ,,letos", ko bi po njih pri- tekla voda. Veliko je bilo že napisanega v časopisih o vodovodu na Gorci, marsikaj se je že tudi naredilo, toda še zmeraj prepočasi. Ko smo izkopali jarke za cevi do vodovodnega hrama, so nastale težave glede električne napeljave. Na Komunalnem podjetju v Ptuju so nam rekli, da moramo imeti primerno močan tok za črpalke. Takoj smo stopili v akcijo z DES-om v Ptuju in napeljali novo močnejše električno omrežje. Ponovno smo se dogovorili s Komunalnim podjetjem v Ptuju za nadaljnje delo. Ti pa so zopet prišli do zaključka, da moramo izkopati že zakopane cevi in položiti nove z večjim premerom. Na pomoč so nam priskočili brigadirji Slovenske gorice 81 in je delo bilo izvršeno. Položili smo okrog 500 m cevi v zemljo. Zdaj pa smo spet na začetku. Zima je pred vrati, za delo glede vodovoda pa se nihče več ne zgane. Sam sem bi! na delegatski-^cji ii-kupsCiiic ui lakiat acm po- stavil tudi vprašanje glede vodovoda. Odgovor je bil zelo kratek in jasen. ,,Letos" se bo to delo končalo. Ne bi želel nikogar žaliti, vem da smo v letu stabi- lizacije, ne razumem pa zakaj se spuščamo v druga dela, ko pa še prvega nismo končali. Stari pregovor lepo pravi ,,pokrij se tako daleč, dokam sega odeja". Mislim, da bi morali biti v današnjem času bolj resni in iskreni pri izvajanju določenih opravil. Ali naj še potem sploh komu verjamemo? Ali bomo še lahko iskali pomoč pri ljudeh, ki jim že peto leto zatr- jujemo „letos bo pritekla voda." Do konca leta nas loči le še malo dni, spet bo mini- lo leto z imenom ,,letos", a na Goci po vodovodnih ceveh ne bo pritekla voda. Kdo je za to kriv in kje se je vse zataknilo, ne zna povedati nihče. Prepričan sem, da so krajani celotne Krajevne skupnosti še pripravljeni pomagati k boljšemu napredku KS oziroma občini v celoti. Ce pa bomo res tako ravnali, pa je veliko vprašanje. Ali bo morda tudi ta prispevek spet le kaplja v morje? Stanko Vaupotič, Stanošina 12 Nevarna past za življenje To je prav gotovo most v Za- mušanih. ki je že 4 leta neprevo- zen, povsem dotrajan in nujno potreben obnove. Kmetje iz Za- mušan morajo voziti po obvoznici okrog 7 km daleč, če hočejo priti v Gorišnico, če bi pa bil most usposobljen za promet, bi ta pot bila štirikrat krajša, le okrog 1,5 km. Res je. da smo v zelo težkem gospodarskem stanju, toda del ti- stega, kar vozniki motornih vozil več plačujejo za naftne derivate, bi vsekakor morali namenjati za obnovo cest in mostov. Pred osvoboditvijo tam sploh ni bilo mostu. Zgrajen je bil po za- slugi danes že pokojnih Tomaža Žnidariča in Franca Pintariča. Organizirala sta ljudi iz širše okolice in tudi zbrala potreben les in most so zgradili. Danes pa je že povsem doslužil, nobena krparija več ne pomaga, treba gaje v celoti obnoviti, saj danes čezenj niti peš ni več varno iti. Toda kljub temu, daje promet čez most prepovedan, se tu in tam še vedno najdejo predrzneži, ki z motornim vozilom ali z vprego mahnejo po biižnjici čez most. Pri tem pa se ne zavedajo, da s tem tvegajo svoje življenje in lahko povzročijo tudi večjo materialno škodo. Menim, da bi morali v okviru skupnosti za ceste in krajevne skupnosti Gorišnica problem čimprej rešiti, saj so tudi številni Zamušani pripravljeni prispevati svoj delež. J. K. Zakrpani most v Zamušanih niti pešcem ne nudi več varnega prehoda TEDNIK - lO.decemberISSI DELO DRUŠTEV - 13 Organizirana rekreacija Ptujsko telesno vzgojno društvo Partizan žc nekaj let uspešno izvaja rekreativno vadbo za cicibane, pionirje, članice in člane. Vadba za pionirje je organizirana v ptujskih osnovnih šolah kot ena mm)gih oblik interesnih dejavnosti. Cicibani imajo vadbo vsak f)onedeljek oeli smo se ustavili v Petanjcih pri dr. Vaneku Šiftarju, ki nam je podaril debelo uro svojega časa in nas neumorno vodil po Parku spomi- nov. Pot nas je vodila naprej na Goričko, proti Kuzmi. Izstopili smo v Rogašovcih in -nadaljevali pot peš proti Srdicanr in po slabi uri hoda osvojili v soncu in močnem vetru najvišji vrh Prek- murja Serdički breg, visok 417 m. Eden od udeležencev je hudomušno pripomnil, da Se ni« osvojil takega vrha na katerem bi bile brazde in ostanki repe. Pot je tekla ves čas ob meji, naj- prej ob avstrijski in nato ob madžarski, dokler nismo pristali v Gornjih Petrovcih, kjer je bil po- dan tudi pregled zelo aktivnega in » Joj, kaj gorja storilo je nasilje« — skuiptura v spominskem parku dr. Vaneka Šiftarja. Foto: R. Rakuša uspešnega dela društva v letu 1981 in predstavljene akcije za naprej. Po vseh teh krajih in po še mnogih drugih (vseh je 32) teče Pomurska planinska pot, ki se začne na Gomili. Po Prekmurju teče tudi transverzala kurirjev in vezistov NOB in tudi razširjena Slovenska planinska pot, ki ima svoj žig v Selu, predzadnji postojanki našega izleta. Po kratkem umetnost- nozgodovinskem orisu rotunde v Selu (romanska cerkev-okrogla iz 13. stol. s freskami iz 14. in 15. stol.) smo nadaljevali pot proti Jeruzalemu, kjer smo ob dobri kapljici zaključili izlet in se zado- voljni vrnili domov. Planinsko društvo v Ptujii, organizacijski odbor Ptujski planinci na najvišji točki Prekmurja Foto: R, Rakuša Praznovanje dneva republike Zveza društev upokojencev občine Ptuj je v petek, 20. novembra 1981 proslavila Dan republike. Istočasno pa so se spomnili tudi 35. obletnice ustanovitve Društva upokojencev Slovenije. Ob tem je Zveza društev upokojencev Slovenije podelila 21 najzaslužnejšim članom iz 7 društev upokojencev ptujske občine zlate spominske značke. Po krajšem kulturnem programu, ki gaje izvajal moški pevski zbor ptujskega društva upokojencev, je izročil značke odlikovancem pod- predsednik Zveze Franjo Rogl. Hkrati je prejelo vsako društvo upokojencev občine Ptuj srebrno spominsko značko. Zveza društev upokojencev občine Ptuj Posamezniki, novembra 1981: Boris Kmetec, Sp. Hajdina 146/b; Rudi Kacjan, Marjeta na D. polju; Anton Vorih, Kicar 126; Stanko Vilčnik, Kicar 125; Jože Zakelšek, Kajuhova 3; Tomaž Habjanič, Kraigherjeva 15; Jože Mlakar, Zgečeva 8; Slavko Laura, Ul. 1. maja 4; Jože Smigoc, Tržeč 4; Franc Kolmančič, Gorišnica 49; Eliza Kolmančič, Gorišnica 49; Mojca Toplak. Gorišnica 7; Milan Toplak, Gorišnica 7; Janez Cigula Kukava 20; Drago Dodlek, Ptuj; Danijel Mikša, Kraigherjeva 11; Stanko Lesjak, Apače 80; Dragica Began, Trnovska vas 44; Danijel Petek, Polenšak 11; Dušan Fran- gež, Starošinci n. h.; Marija Tek- mec, Spuhlje 137; Stanko Smigoc, Zagorci 59; Danijel Bratušek, Va- reja; Albin Drevenšek, Linhartova 3; Janez Lončarek, SeliSkarjeva 20; Anton Bauman, Lovrenc 29; Branko Ambrožič, Ziherlova 5; Dr. Ivica Sokolič, Potrčeva 44; Al- bin Grdina, Krambergerjeva 11; Marjan Vrtič, Potrčeva 35; Mirko Mernik, Kidričevo 13; Viktor Sre- čec, Prešernova 21; Janez Mur- šič, Zagorci 71; Vlado Bezjak, Tržeč 43; Andrej Smiljan, Destr- nik 35; Danilo Bezjak, Dragovič 44; Lado Habjanič, Potrčeva 56; Francka Lešnik, Majšperk 71; Zdenka Plohi Zamušani 25; Ljud- mila Vujič, Podvinci 103; Marjan Vrhovšek, Lancova vas 27; Elektrokovina Ptuj in Maribor v novembru 1981: Danica Meznarič, Zupančičeva 4; Anton Ivančič, Popovci 25, Lizika Krajnc-Strelec, Markovci 8; Angela Meglic, Nova vas 60; Rozalija Cafuta. Na postajo 6; Rajko Dežman, Kraigherjeva 31; Marjana Horvat, Trnovski vrh 10; Rafael Svenšek, Zagrebška 93; Jožica Berlak, Juršinci 13; Marjan Bombek, Trubarjeva 7; Stanko Zupanič, Apače 247; Janez Hor- vat, Zabjak 41; Karel Menhart, Marjeta na D. polju; Matilda Bezjak, Spuhlja 115; Ivanka Ob- ran, Markovci 29; Anton Kline, Spuhlja 19; Herman Lobnik, Pi- vola 5; AGIS, november 1981: Stanko Ratek, Moškanjci 61/c; Anton Forstnerič, Cirkulane 56; Franc Emeršič, V. vrh 50; Ivan Vnuk, Svetinci 32; Branko Horvat, Nova vas 119; Alojz Zuran, For- min 64; Zvonko Medved, Borovci 23/a; Janez Murko, Janežovci 15; Ludvik Vogrinec, Cunkovci 6; Ig- nac Sodeč, Pobrežje 25; Alojz Ca- gran, Gorišnica 99; Marjan Koc- mut, Rotman 40; Anton Sauer, Kicar 124; Franc Križnjak, Brezo- vec 22; Anton Mernik, Slomi 7; Ivan Zemljak, Pobrežje 139. TGA Kidričevo. 24. novembra 1981: Ivan Kmetec, Kidričevo 36; Albert Klajderič. Gruškovec 93; Janez Horvat. Kidričevo 10; Jože Medved. Ob železnici 14; Jože Znidarič. Zg. Jablane 49; Franc Serdinšek. Zupečja vas 27; Josip Kovačič. Kidričevo 13; Anton Peršuh. Lešje 43/a; Feliks Pišek, Apače 118: Viktor Žnidar. Nji- verce n. h.; Avgust Bauman, iCo- larovec b.b.; Franc Ivančič, Lo- vrenc 19; Franc Hameršak, Za- grebška 2; Vido Kavarič. Kidri- čevo 13/a; Franc Kiselak, Kidri- čevo 13: Vjekoslav Furjan. Kidri- čevo 13/a: Stanko Skicdar. Apa- če 144; Maks Primožič. Breg 2; Marjan Vrabl. Zg. Hajdina 36; Zvonko Kolar, Apače 188; Vlado Belšak. Janški vrh 48; Anton Lcbar, Kidričevo 29: Stanko Pukšič. Mezgovci 66; Marjan Cajnko. Flegeričeva 3; Alojz Zoreč. Potrčeva 50/a; Janez Ma- linger. Skorba 28-^ Anton Serdin- šek, Apače 137; Štefan Vidovič, Selška 52; Jože Murata, Kidriče- vo 2; Franc Samec, Budina 63; Jože Kmetec, Kidričevo 7; Stan- ko Vidovič, Lancova vas 67; Janko Kirič. Kidričevo 5; Mirko Za^span, Kajuhova 3; Hilda Rojs, Kidričevo 3: Branko Mohorko, Kungota 20; Mirko Medved, Lovrenc 114; Franc Juriševič, Apače 176; §te(ka Vraz. Kidriče- vo 25: Alojz Veg. Planjsko 17; Jože Voglar. Skrblje n. h.; Vinko Maljašič. Sp. Velovlak 31; Janez Lebar. Kungota 3; Anton Cenar, Mezgovci 55; Roman Jus, Nji- vene 39/a; Štefka Zupane. Kaju- hova 3. 14- NAŠI DOPISNIKI 10.december1981 - TEDNIK Zlati jubilej zakoncev Vidmar Čeprav je njun zlati jubilej že nekoliko odmaknjen, je prav, da se ju z nekaj vrsticami spomnimo. 22. oktobra letos sta namreč v svo- jem domu v Jadranski ulici 14 v Ptuju skromno in skorajda neopazno proslavila 50-letnico poroke in skupnega življenja ALOJZ in TEREZIJA VIDMAR. Zanimivost je tudi to, da sta prav v oktobru oba praznovala tudi svoja rojstna dneva, Alojz štiriin- osemdesetega, Terezija pa samo dve leti manj. Alojz Vidmar je bil borec za severno mejo 1918—19, sodeloval je s partizani in je danes tudi član ZZB NOV. Občani Ptuja pa ga poznajo predvsem kot dolgolet- nega skrbnega hišnika v zgradbi prej okrajnega, potem občinskega ljudskega odbora v Ptuju, Terezija pa je bila njegova zvesta pomočnica in gospodinja. Imata dva otroka, hčerka je predmetna učiteljica v Ljubljani, Alojz in Terezija Vidmar po petdesetih letih skupnega življenja Foto: Langerholc sin pa precizni mehanik v Ptuju. V posebno veselje pa so jima vnuki Mario, Milan in Danilo. Oba sta še tudi dobrega zdravja in delavna. Ob visokem jubileju jima želimo še veliko zdravih in srečnih let skup- nega življenja in jima čestitamo! - u Proslava dneva republike v KS Zg. Ložnica Pionirji, mladinci in moški pevski zbor Dr. Josip Vošnjak so v petek, 27. novembra 1981, popoldne, priredili v prostorih osnovne šole na Zg. Ložnici pri Slovenski Bistrici proslavo za krajane. Na proslavi so slo- vesno sprejeli cicibane med pionirje, KS pa je podelila znake OF zaslu- žnim krajanom: STANKU POVHU, upokojenemu upravitelju šole in ustanovitelju Prosvetnega društva (leta 1931), JUHARTU JOŽETU za delo v KS in KUD Lojze Avžner ob njegovi 50-letnici. Za zaključek proslave so pogostili nove pionirje, učence prvega razreda. Edi Pogorevc PROSLAVA ZA DAN REPUBLIKE v petek 27. novembra smo v šoli imeli proslavo za dan republike. Po slavnostnem govoru so se vrstile točke, ki so jih pripravili učenci nižjih razredov. Pionirji smo repubHki v čast prepevali, recitirali, uprizorili igrico in igrali na instrumente. Ob koncu proslave so učenci prvega razreda s svečano zaobljubo postali pionirji. Vse je bilo zelo slovesno. Helga Mihelač, 4/a, Tone Žnidarič Nenavaden gost na šolskem dimniku Pred tremi leti sta prileteli v našo vas štorklji. Radovedni smo bih, kje si bosta naredili gnezdo. Na naše veliko veselje sta se naselili na šolskem dimniku. Opazovali smo jih, kako sta si gradili gnezdo. Jeseni pa sta odleteli v toplejše kraje. Naslednjo pomlad sta se zopet vrnili. Takrat seje eni od njiju zgodila nesreča. Med veselim letanjem nad Vidmom seje zapletla v žice hmelja. Čez teden dni je poginila. Druga štorklja je ostala sama, toda ni dolgo žalovala za izgubljenim partnerjem. Kmalu smo videli letati nad šolo kar tri te velike, zanimive ptice, ki so obnovile razbito družino. V gnezdu smo kmalu opazili mladiče, ki so se zvalili precej pozno. Ko so se štorklje jeseni spet selile, je ena ostala v gnezdu, ker je bila še mlada in ni znala letati. Padla je iz gnezda. Nekaj časa sojo imeli Novakovi. S prijatelji smo zanjo iskali žabe, a pri tem nismo imeli preveč sreče. Tudi ribe smo lovili in jo tako skušali obdržati pri življenju. Kljub dobri negi je poginila. Poginulo štorkljo nam bodo nagačili in nam bo krasila razred. Letošnjo jesen je moral hišnik gnezdo odstraniti z dimnika, ker ga je dračje preveč mašilo. Sklenili smo, da bomo zbrali denar in na dimniku naredili nadstrešek za štorklje. Pričeli smo z akcijo zbiranja papirja. Vsi učenci smo prinesli papir in napolnili kontejner. Toda denarja je bilo Dremalo. Akcijo smo ponovili. Zdaj je bilo denarja dovolj. Nad dimni- com smo naredili nadstrešek in na njem posebej oblikovan podstavek za gnezdo. Sedaj čakamo, da se bodo štorklje vrnile. Igor Robar, 6/b, OŠ Videm pri Ptuju Naša šola Lovrenc Obiskujem osnovno šolo pri Lovrencu. Naša .šola je štirirazredna osnovna šola in je podružnica OŠ Kidričevo. V našo šolo hodijo otroci iz vasi: Apače. Lovrenca. Župečje vasi in Pleterje. Naša šola je stara več kot 100 let. Imamo zelo slabe učilnice in tudi drugi prostori .so zelo slabi. Primernih prostorov za malico in telesno vzgojo nimamo. Zato je velika želja vseh učencev, tovarišev učiteljev in vseh ljudi v našem kraju, da bi dobili novo šolo. ki si jo že dolgo želimo. Marija Medved. 2. razred, Lovrenc VVZ PTUJ PRAZNIČNO OB DNEVU REPUBLIKE Tudi najmlajši občani so počasti- li praznik republike — 29. novem- ber. V svojem delovnem programu ima Vzgojnovarstveni zavod Ptuj zapisano, da bodo ob praznikih pripravili skromne proslave in izvajali učnovzgojni program na temo posameznega praznika. Tako so tudi ob prazniku republike v vseh vzgojnovarstvenih enotah vzgojiteljice na razne domiselne načine seznanile otroke z prazni- kom. Otroci so se pogovarjali o domovini, o svobodi, peli so pesmi na to temo, ponekod pa so pripra- vili tudi lutkovne igrice. Vsaka skupina je tako na svoj izviren na- čin proslavila praznik — rojstni dan domovine. N. D. Kako mladi v Kidričevem Lepo je v naši domovini biti mlad. Da, za večino mladih je ta- ko. Nekateri živijo v naši sociali- stični družbi povsem ravnodušno. Živijo, ker jim je pač bilo dano ži- veti. Toda ali se ne bližamo počasi tudi vsi ostali, ki ne mislimo tako. Včasih je bila mladina v krajevni skupnosti Kidričevo zelo delavna in ni bilo nobenega razmišljanja, ali se bodo vključili v delo, ali ne. Sedaj pa je drugače. Od mladine v Kidričevem je ostala samo tabla, na kateri piše, da je Klub mladih v Kidričevem nekdaj zares obstajal, da se je v njem nekaj dogajalo itd. Sedaj pa je vse tiho, da tako tiho, da se ne sliši o mladini iz Kidriče- vega nič. Res pa je, da so na drugi strani nekateri posamezniki aktivni in se vključujejo v delo drugih društev in organizacij. Toda samo posamezniki. Kje je vsa druga mladina? Vsako leto se v članstvo ZSMS sprejme veliko učencev iz osnovne šole, toda žal ostanejo ti ob strani vseh dogajanj. Kako pa ne bi, ko ob odhodu predsednika mladine na odsluženje vojaškega roka prenehajo z delom. Ostane samo temna noč. Ob nedelu mladine pa se tudi mlajši obračajo drugam in iščejo druga mesta. Katera pa so ta me- sta? Ali ne vemo? Seveda vemo! To je naša dobro znana menza, bi- fe in druge temu p)odobne stavbe. Kako pa gledajo starejši ljudje in DPO krajevne skupnosti, katerih člani smo skoraj vsi. Ali nam je res vseeno za to našo mladino. Ne, ni nam in ne sme nam biti. Tudi kra- jevni skupnosti ne sme biti vseeno za stanje mladine v krajevni skup- nosti. Kako delamo znotraj drugih organizacij, potem se to stanje prenaša na mladino. Kje so SZDL in ZK? Ali se mladega človeka res spomnijo samo dvakrat ali pa en- krat in te opozorijo na svojo dolžnost, ta dolžnost pa je, da se udeležiš sestanka ZK. Ob tem bi morali gledati mlade nekoliko širše in jih jemati kot del te naše stvarnosti. Posledica raz- mer, vsaj po mojem mnenju je ta, da kakršno je stanje v drugih or- ganizacijah, takšno je tudi med mladimi. Vedeti bi morali, kdo in kdaj bo vodil mladino in ne, da mladim prepuščamo volitve vsakih štirinajst dni. Se in Se bi lahko zapisal o mla- dih. Stanje ni povsod enako. Po- nekod delajo bolj zavzeto, kot v tem primeru v Kidričevem. Mladi- no bo tudi v tej krajevni skupnosti polagoma vrniti na svoje mesto, v svojo OO ZSMS, pa naj si bo to v Apačah, Kungoti, StrniSCu, ali pa v samem naselu Kidričevo. Stopiti bo potrebno v akcijo in ne samo razpravljati, kako jih moramo pri- tegniti. Suhoparne razprave niso še nikogar pritegnile, najmanj pa mladino, ki želi živeti dinamično življenje. Danilo KlajnSek Mladi iz KS Kidričevo, ki so pred leti z akcijami, organizacijo in delom mnogo prispevali za razvoj KS Kidričevo, zato menimo, da ni vse tako temno kot opisuje tov. Klajnšek. To potrjuje tudi skupni razgovor, kije bil pred nedavnim in kjer so se dogovorili za oživitev organiziranosti, kjer bo odgovornost mladih še večja. Konrad Zoreč NA KORZIKI SE JE ZGODILA HUDA LETALSKA NESREČA Minuli prazniki so minili lepo, brezbrižno, veselo. I. december 1981 nam bo ostal še dolgo v spominu. Tisto jutro se je skupina jugoslovanskih turistov odpeljala s skoraj novim letalom DC—9. Ker je bila megla je letalo treščilo v goro St. Pijetro. Prebivalci bližnje vasi so slišali močno eksplozijo. Pred nesrečo so na letališču v Ajacciu slišali klice na pomoč. Vedeli pa niso kaj to pomeni. Na kraj nesreče so takoj poslali skupino reševalcev. Zaradi slabega vremena se reševanje odvija zelo počasi. V letalu je bilo 180 potnikov. Hoteli so si ogledati mesto Ajacco, a doletela jih je velika nesreča. Odločil sem se, da se ne bom nikoli več vozil z letalom. Andrej Golob, 4/a, OS Tone ZnidariČ, Ptuj Zapleti na občinskem tekmovanju »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti" Tekmovanje je potekalo v četrtek. 12. novembra v CSUI. O vsebini in namenu tekmovanja je bilo napisano že v prejšnji števil- ki Tednika. Tako danes o pote- ku. Ob 15. uri so ekipe reševale pismeni del tekmovanja. Na podlagi rezultatov iz tega dela so potem tri najboljše ekipe sodelo- vale v finalu. Od 21 prijavljenih ekip se je tekmovanja udeležilo le 10 ekip in 2 ekipi iz srednje šole. 2 iz OŠ. 4 ekipe ZSMS iz KS. ekipa zavoda Dr. Marjana Boršnarja in ekipe OC M K (občinskega centra marksističnih krožkov). Pismeni del je bil sestavljen iz 20 vprašanj, čas za reševanje je bil 45 minut. Vrstni red prvih petih ekip po pismenem delu: 5. osnovna orga- nizacija ZSMS Žetale. 4. gimna- zija — I. ekipa (2. d). 3. OS Olga Meglic. 2. OŠ Tone Žnidarič, 1. OC MK Ptuj; rezultati so bih objavljeni ob 18. uri v avli centra srednjega usmerjenega izobraže- vanja, kjer je potekal finalni del tekmovanja. Ekipam OC M K. OŠ Tone Žnidarič in OŠ Olga Meglic se je pridružil še potem vojak iz ptujske garnizije. Zaradi kasnejših (zakulisnih) dogajanj bodo morebiti zanimivi izseki iz pravil tekmovanja: — V zaključnem delu vsaka ekipa odgovarja na tri vprašanja, če je rezultat neodločen, ekipe odgovarjajo na dodatno vpraša- nje; če rezultat ostaja še vedno neodločen, je zmagovalec ekipa, ki je v predtekmovanju zbrala več točk .. . — Vsak pravilen odgovor se liK-kuje z dvema (2) točkama, delno pravilen z eno (1) in nepravilen z nič (0) točk. — Organizator finalnega dela tekmovanja je dolžan zagotoviti snemanje ustnega dela tekmova- nja. Morebitno pritožbo na odlo- čitev žirije mora vložiti vodja ekipe pisnieno žiriji najkasneje 15 minut po razglasitvi rezulta- tov. Žirija mora odgovoriti na pritožbo v roku 1 ure. Odločitev je dokončna. Vprašanja je pripravila komi- sija, ki so jo sestavljali 4 člani: članica OK ZSMS Dušanka Gegič, zgodovinarja Truda Bur- Foto: D. Papler jan in Vlado Horvat ter predstav- nik vojne pošte Ptuj Drago Papler. Tekmovanje je ocenjevala ko- misija, v kateri so bili: zgodovi- nar Vlado Horvat, predstavnica OK ZSMS Dušanka Gegič stare- šina ptujske garnizije. Komnen Žarkovič ter sekretar občinske konference ZSMS Ptuj Milan Kuri. Tekmovanje — trije krogi — je potekalo normalno. S kulturnim programom so se predstavili predstavniki OŠ Tone ZnidariČ. OŠ Olga Meglic in Gimnazija Dušana Kvedra. Ob koncu tekmovanja je bil izid naslednji: OŠ Olga Meglic je zbrala 2 točki. OC MK 5 točk in OŠ Tone Žnidarič 6 točk. Ekipa OCMK se je zaradi nesporazuma o vprašanju za ekipo OC MK v tretjem krogu Prizor s tekmovanja v CSUI v Ptuju, 12. novembra letos. pritožila žiriji, vendar je bila pritožba upravičeno zavrnjena. S tem bi bilo občinsko tekmovanje zaključeno. Vendar ni bilo. Naslednjega dne (13. novem- bra) se je ekipa Gimnazije (I. ekipa — 2/d) uradno pritožila zaradi izigravanja osnovnih pra- vil tekmovanja. Namreč, učenec OŠ T. Žnidarič je priznal gimna- zijcem, da je njihova ekipa poznala vprašanja že pred tek- movanjem. Pri vsem tem niti ni najpomembnejše, da se je OŠ T. Žnidarič (ekipa in »mentor«) ravnala po pri nas obsojenem načelu »cilj opravičuje sredstva«. Najbolj nepošteno in »nepedago- ško« so bili izigrani trije učenci ekipe OŠ Tone Žnidarič. Za tekmovanje so se trudili, vložih so veliko dela, poleg vsega pa so morali prenašati hud psihični pritisk. Ce bodo podobna tekmo- vanja zahtevala še naprej (kaj takega se ni zgodilo prvič) take žrtve, je bolje, da jih ukinemo v imenu »tradicionalnega, množič- nega sodelovanja med mladimi iz KS, šol in univerz, delovnih kolektivov in JLA, ki ga razpisu- je predsedstvo RK ZSMS in komanda ljubljanskega armad- nega območja.« Vrstni red (dokončen) torej: 3. Gimnazija D. Kveder, 2. OŠ Olga Meglic in 1. OC marksistič- nih krožkov. Komisija za izvedbo občinske- ga kviza tekmovanja »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti '81« se je izredno sestala v torek, 13. novembra, zaradi nepravilnosti pri pripravljanju ekipe OŠ Tone ZnidariČ za kviz tekmovanja (seznanitev tekmovalcev z vpra- šanji pred tekmovanjem, s čimer je druge sodelujoče ekipe posta- vila v neenakopraven položaj) in JO diskvalificirala iz tekmovanja v kvizu »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti '81«. Tako se je regijskega tekmovanja v Maribo- ru, v četrtek, 26. novembra udeležila ekipa OC MK Ptuj, kateri so se pridružili vojaki ptujske garnizije Dušana Kve- dra-Tomaža. O rezultatu poro- čamo v posebnem prispevku. Kip- MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI Mladi iz Črešnjevca skupno s bistriškimi vojaki najuspešnejši Letošnje občinsko tekmovanje pod naslovom Mlado.st v pesmi, besedi in spretnosti, ki je bilo v četrtek, 19. novembra, najprej izbirno v osnovni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica in zvečer istega dne še finalno tekmovanje v Domu kuiture Slovenska Bistrica, je združilo enajst ekin. Vsaka med njimi je štela po šest članov, od tega trije mladinci in trije vojaki garnizije JLA Pohorski bataljon Slovenska Bistrica. Ta garnizija je imela, tudi tri svoje ekipe. Letošnje tekmovanje je od mladih zahtevalo poznavanje oomena vojaškega dela tovariša Tita. Ekipe so se na tekmovanje skrbno pripravljale že daljše obdobje, saj je organizator, OK ZSMS Slovenska Bistrica opozoril na pomen in vrednost tega srečanja. Izbirnega tekmovanja v osnovni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica se je udeležilo skupno enajst ekip iz raznih krajev bistriške občine. Tri najuspešnejše med njimi, mladi iz srednje metalurške in kovinarske šole iz Slovenske Bistrice, ekipa ZSMS Tinje na Pohorju in ekipa OO ZSMS Crešnjevec, pa so se uvrstile v finalni del, kjer je bilo potrebno pokazati Se veliko več znanja kot na izbirnem tekmovanju. Med finalisti je bila najuspešnješa ekipa OO ZSMS Crešnjevec, ki je štela tri mladince in tri vojake bistriške garnizije. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Srednje metalurške in kovinarske šole iz Slovenske Bistrice in na tretje ekipa mladincev in vojakov OO ZSMS Tinje. Zmagovalna ekipa v sestavi Mirka Bračič, Vili Korošec, Srečko Rajh in treh vojakov garnizije Pohorski bataljon Slovenska Bistrica so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo konec novembra v Mariboru. Viktor Horvat- TEDNIK - 10-december1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 16 - NAŠI DOPISNIKI 10. december 1981 — TEDNIK MOJE MUC F [)oma imanivt šiiri muce. Ime sem Jim dala. Maco. Bobi. Pika in Muki Maco jc angora in je sive barve Bobi jc črne barve Pika in Muki pa sla še majhna. Imeli smo tudi /e veliko muc. nekatere so nam ubili. Lelos so nam ubili dve muci. Piko. kijc bila črne barve in Malega, ki jc bila najbolj stara muca in skt)tila vse muce. kalere sedaj imamo Muki in Pika. ki sta najmlajša, se /clo rada igrala. Muce /clo rade jedo: meso. kruh. pijeji) mleko. Lovijo tudi miške, najboljša lovka je Pika. Ko ulovi miško, jo prinese v kuhinjo in se z njo igra pod mi/t). Včasih se vsi /beremo okrt)g mize in jo opazujemo. Ona pa ima še večje veselje do igranja. Kadar pa pride katera druga muca. miško hitro z veseljem pohrusia. Kadar prinese miško Maco. pokliče Mukija in mu jo da. Nekajkrat so tudi po- nesna/.ili čevlje. Tedaj jc bila mamica zelo huda in jih je vse napodila iz hiše. Muce se tudi rade potepajo. Nekega dne je izginil Mact). Vsi smo mislili, da ga je nekdo ubil. Ce? nekaj dni. ko sem dala mu- cam hrano, jih pokličem, priteče tudi Maco. Bila sem zelo vesela, da se je zopel vrnil. Ko sem ga pobožala, je imel polno čekov. Brat in jaz sva ga očistila in bilje lep kot prej. Nekega dne pa nam je Bobi pobegrtil k sosedovim. Z bratom sva ga iskala, a ga nisva našla. Ko sem nekega^ dne srečala sosedo, sem jo vprašla. če je kje videla našo muco. Povedala mi je. da imajo oni neko lujo muco. Hitro sem stekla pogledat, če ni to naš Bobi. In res. to je bil naš Bobi. Odnesla sem ga hitro domov in sem od takrat naprej bolj pazila na muce. da se niso potepale. Imam zelo rada muce. Hudo mi je. če mi doma ubijejo, katero malo muco. Vesna Frjavec. 5. r. OŠ Grajena MLAD! NOVINAR POROCA IZ NOVE OŠ MARKOVCI 21. novembra 1976 se je po naših krajih izvedel referendum za novo OS v .Markovcih. Zmagali smo in kmalu se je za trgovino pričela dvigati naša nova šola. 11. avgusta 1979. smo imeli otvoritev šole. Na naši šoli se je pričelo skoraj čisto novo življenje. Nismo večzmrzovali v razredih in kurili v zidane peči. ampak samo priklju- čimo radiator na gretje. Pouk po- teka v eni izmeni, učenci nižje stopnje pa ostajajo tudi pri po- daljšaneni bivanju. Imamo veliko jedilnico in kuhinjo, zato so tudi malice boljše in prav tako kosila. Iz jedilnice je vhod v knjižnico, ki jo učenci višje stopnje pridno ob- iskujemo. Učenci nižje stopnje ^ imajo knjižnice v razredih. Ima- ■ mo tudi prostor za snemanje ra- | dijskih oddaj, ki jih predvajamo i ob praznikih, temu primerna je ^ tudi vsebina oddaje. Predavalnica j je prostor, v katerem poslušamo razna predavanja: o zobeh, o al- koholizmu, o kajenju ali pa gle- damo televizijo, predvsem špor- tne prenose. Na hodniku višje stopnje imamo tudi hranilnico, ki jo obiskujemo vsi varčevalci z nižje in višje stopnje. Primerno imamo opremljeno tudi učilnico za kemijo, biologijo, tehniko in delavnico TH V. Naša telovadnica ima skoraj vse športne rekvizite, razen košarkaških košev na igri- šču, a jih imamo v telovadnici. Nekaj športnih pripomočkov smo dobili tudi od paraplegikov. ki trenirajo na naši Soli. Okolica šole še ni kdo ve kako urejena. Imamo zelenice in vrt, a nimamo dreves, zato vsaka generacija osmošolcev zasadi tri drevesca v spomin na- slednjim generacijam. Če bi za delavnice in telova- dnice v CSUI glasovali, mi šolarji iz OŠ Markovci. bi gotovo gla- sovali ZA. saj vemo. da se bo marsikdo od nas usmeril v CSUI in si želi tudi tam prijetno okolje in potrebne prostore. Isto pa želimo tudi drugim osnovnošolcem in učencem v CSUL Janja Pičerko 7/c POSTAL BOM Želim si postati traktorist. To me zelo zanima. Ce bom hotel priti do tega poklica, se bom moral pridno učiti. Po osnovni šoli bom šel v kmetijsko šolo. Po končani šoli bom napravil izpit za traktor. Delal bom na Kmetij- skem kombinatu. Tam bom opravljal razna dela največ na polju. Kadar bo potrebno bom oral in škropil. Ta poklic me je pritegnil zato. ker to opravlja tudi očka. Mislim, da mi bo uspelo. Dušan Strelec. 3/c. OŠ. T. Znidarič NAŠE ŽEUE DOMOVINI Domovina jc tam. kjer /i\iš. kjer živijo lvt>ji prijatelji. To so gore. polja, mesta in vse. kar nas obdaja. To jc naš skupen dom. v katerem prebivamo in se imamo radi. Tudi mi v četrtih ra/redih smo se v teh dneh pogovarjali o do- movini. Razdelili smo se v skupi- ne. Tovarišica nam je zastavila razna vprašanja. Eno izmed vprašanj je bilo: kaj želiš svoji domovini za rojstni dan'' Učenci smo pisali: — Želimo da nikoli več ne bi bi Iv) vojne. — Želimo, da bi jo vsi ljubili. — Želimo ji. da bi bila vedno svobodna. — Želimo, da bi bil mir. Takšni in podt)bni odgovori so se ponavljali na v.seh listkih. Ob koncu smo še zapisali, kako bomo proslavili ta dan. Naj se vsi ljudje tega dne vese- lijo. Naj bodo mesta okrašena. Naj sc pesem razlega od mest do va.sj. Želim, da bi vse prihodnje praznike republik proslavili v miru. prijateljstvu in svobodi. Ivanuša Vesna. OŠ Olga Meglic. 4/a DAN REPUBLIKE Letos bo minilo 38 let. odkar je bila ustanovljena naša nova do- movina. Naša nova domovina je zrasla iz lastnih sil. iz lastne krvi in žrtev. Rastala je sredi najhuj- ših bojev s fašisti in domačimi izdajalci. Ni jih bilo malo. ki so za svobodo in naše srečno življe- nje žrtvovali svoja življenja. Za ta praznik se vrstijo prosla- ve. Ljudje s ponosom ugotavljajo uspehe, ki jih je vsako leto več. Ta dan je še praznik naših cicibanov, kajti postali bodo pionirji. Dobili bodo pionirske simbole, ki jih bodo s ponosom nosili kol so jih njihovi vrstniki med vojno. Valerija Ilešič. OŠ Vitomarci ŠARA IN MLADIČKI Šara se je rodila na Pohorju. Moja teta Manja in Dani sta jo v/ela. ker SOJO hoteli ubili. Smilila se jima JC. Šara je sivo-bele barve in ima širok gobček. Pri Manji in Danijuježe iri leta. Zelojo imamo radi. Pred štirimi ledni je Šara dobila sedem mladičkov. Enega je takoj po nerodnosti pohodila. Zdaj jih ima šest. Štiri psice in dva psa. Najstarejši zelo rad grize, zato smo mu dali ime Grizko. Malo mlajša se zelo rada vozi v mali samokolnici. To je Bibika. Še mlajšemu je ime Bombek. ker je tako dcbci. Lizika zelo rada liže prste. Vila je rjavočrne barve. Ludi ona rada grize. Zelo hitro leče. To ime. Vita ji je dala ma- mica. Spančika zelo rada spi. Včasih pride ven in zunaj spi. Bombeka sem nekega dne dala v košarico na prikolici. Začel je nositi listje v košarico in si urejati stanovanje. Prišla je mamica, vzela Bombeka ter ga dala na tla. Mamici sem povedala kako sije urtjal stanovanje, a mi ni verjela. Živali imam zelo rada. Ce za- koljcjo kako žival, me začne kar trebuh boleti. Mislim, da živali ne bi bilo potrebno tako pogosto ugonabljali. Prej je imela Manja psa Polola. Tudi njega sem imela zelo rada. Umrl je tako. da so mu dali injekcijo za uspavanje. Maja Gašperšič. 4/b. OŠ Tone Znidarič Ptuj Žaganje drv Albin Brlek, 5. a OŠ T. Znidarič MARTINOVANJE Na Martinovanju sem bila v nedeljo pri sestrični Silvi. Na tem praznovanju je bilo veliko ljudi. Bilje tudi moj bratranec Marjan. Stric Martin je dobil dosti daril. Tudi mi smo mu nekaj nesli. Bilje zelo vesel. Nekateri so bili že precej v rožicah, drugim pa seježe mudilo domov. Na tem Martino- vanju smo jedli in pili in .se vese- lili. Nekateri pa so bili žalostni. Bila je ludi mala Brigita. Stara je komaj dve leti. Jc zelo mala, poje in pleše pa zelo rada. Poslušali smo tudi čestitko, ki jo je poslala stričeva hčerka Danica. Medtem pa smo plesali in peli. Bilo je lepo in mnogo ljudi je bilo. Med njimi sem imela tudi prija- teljico Brigilo. Z njo sva plesali in peli. Potem je prišla tudi moja mama. Nekaj časa je bila tam. potem pa je odšla domov, kajti morala je nesli mleko. Potem je ni bilo več nazaj. Z Danico in Silvo smo šle k nam. Onidve sta me spremljali samo do mlake. Tako seje končalo Martinovanje zvečer ob osmih. Bilo je zelo lepo. Tatjana Veršič, 5. razred. OŠ Grajena MOJA MAMA Moja mama je mali osmih otrok. Stara je 45 lel. pa njeno telo ne kaže tega. Je srednje močne postave, ima rjave oči in rahlo nakodrane črne la.se. Nekaj las pa JC že sivih. V mladih letih ni imela prilož- nosti .se zaposlili, zato je gospodi- nja na majhnem hribovitem posestvu, katerega z našo pomoč- jo zlahka obdeluje. Njen delav- nik se začne rano zjutraj in se konča pozno v noč. Zelo skrbno gleda na uro, da me prebudi in pripravi zajtrk Icr odpravi v šolo. Našo mamo imamo vsi zelo radi in bilo bi neverjetno hudo. če bi jo izgubili. Želim, da bi vsi otroci imeli radi mame. kot imam jaz svojo. Marjan Topolovec. 8. razred. OŠ Leskovec MOJ DELOVNI DAN Zjutraj vslanem ob 6. uri. Grem na avtobus. Odpelje ob sedmih. Z avtobusom se vozim od Slavšine do Vilomarc. Ko pridem zjutraj v šolo. grem h krožku, začne se ob 7.15 do osmih. Po krožku se začne pouk. ki traja do pol enih. Domov grem peš. Doma naredim najprej do- mačo nalogo. Zinka Broišnajder. OŠ Vitomarci MOJ DEDEK V TABORIŠČU Bilo je poletje, ko sb po naših ceslah korakali tujci. Naši kraji ni.so bili svobodni, otroci in mla- dina niso imeli tako lepega .ži- vljenja kakor danes Tujec ni imel rad olrok in mladine, vozil jih je v taborišče jih mučil in streljal. Eden takih je bil tudi moj dedek. Bilo mu je sedemnajst let. koso ga odpeljali v taborišče. Tam je spo- znal mnoge prijatelje. Zjutraj so vstajali ob štirih, včasih pa ob treh. Hodili so delat nemškim kmetom. Cez pomlad, poletje in jesen so dobili dovolj hrane. Cez zimo pa ni.so šli nikamor delat, zalo ni bilo toliko hrane. Ko je bila jesen, so ukradli nekoliko krompirja, da so lahko preživeli zimo. Po skri- vnostnih kotih taborišča so si pekli krompir. Zvečer so šli spat ob devetih. Pred spanjem so jih mu- čili in preganjali. Dedek mi je povedal, da so čez dan ustrelili več kol tisoč ljudi. Po petih mesecih so pobegnili. Miniloje še mnogo let. a dedek se jih še živo spominja. Bernarda Gašparec, 4. r. OŠ Središče ob Dravi, dopisniški krožek MOJ KANARČEK Med počitnicami smo se peljali v Varaž.din. Ko smo šli s parkiri- šča, sem razmišljala, kaj mi bosta očka in mamica kupila. Na trgu sem zagledala proda- jalca kanarčkov in papig. Tam so prodajali ludi račke, pure in go- ske. ter zajce in kokoši. V začetku sla mi ugajali dve rački, a na koncu sem se odločila za kanarč- ka. Ko smo nakupili v Varaždinu kar smo mislili, smo se odpeljali domov. ' Doma sem očistila kletko, v kateri smo že pred leti imeli ka- narčka. Tudi posodico za hrano sem mu dala in nalila vodo v ko- palnico. Ko smo ga dali v kletko, je bil prestrašen. Slarje komaj pol leta. a jc dober pevec. Na glavi ima črno liso, ki sega do ušes, drugje pa je svetlodo temno rumen. Zelo rad ima solato in jabolka. Včasih ga izpustimo in leta ves dan po sobi. Prvič, ko smo mu . odprli vratca, si dolgo časa ni upal iz kletke. Sedaj ga pogosteje iz- pu.ščamo iz kletke in gre ludi sam na/aj v kletko. Večkrat se mamica krega, ker pozabim očistiti in posesati okrog kletke. A vseeno ga imamo vsi zelo radi. Kličemo ga M išo. ker je tako majhen. Takšen je moj mali kanarček Karin Hojker. 5. r. OŠ Grajena POUCNI IZLET V petek sem bila z biološkim krožkom v Mariboru. Imeli smo namen, da si ogledamo razstavo malih živali in obiščemo akvarij. V Maribor smo se odpeljali z avtobusom. Najprej smo si šli ogledati Razslavt) malih živali. Razstava mi je bila zelo všeč. Vi- deli smo: vse vrste golobov, ko- koši in peteline, race gosi. zajce in fazane. Po ogledu razstave, smo odšli v akvarij. Imeli so novo znamenitost, morskega psa. Bilje še mladič. Videli smo še vodne kače. želve, kuščarje. Ostalo nam je še nekoliko ča.sa. zalo smo si ogledali še Tri ribnike, ki so sedaj lepo urejeni. Vrnili smo se zvečer zelo zado- voljni. Videli in zvedeli smo nekaj novega, zalo si želim še več tak- šnih izletov. Tanja Vaupotič. OŠ Grajena, 5. razred NEPOZABNO SRECaNJE \ torek st> nas na šoli obiskali Ladko Korošec. Milan Slante. Rajko Konlnik in Sonja Hočevar. Zapeli so nam vrsto narodnih in partizanskih pesmi, l/vedli so tudi nekaj samospevov, arij in dva operna dueta. Med nari>dnimi pesmimi nam je bila naibolj všeč Sem zaljubljen bil. ki JO je zapel ladko Korošec. Zelo nam je ugajal duel iz opere Don Pa.squale. Izvedla sla ga Sonja Hočcvarjeva in Ladko Korošec. Rajko Korolnik in Ladko Korošec sta nam predstavila duel iz opere Prodana nevesta. Na klavirju jih je spremljal NŽlilan Slante. Včasih je zaigral ludi na harmoniko. Posebno smo uživali ob petju Ladka Korošca, kije pokazal ludi velike igralske sposobnosti. Ob zaključku programa smo jim v spomin na srečanje podarili ročno l/vezene prtičke. lo srečanje je bilo za nas izredno doživetje, saj smo se prvič srečali s pravimi opernimi pevci, ki smo jih doslej videli le na televiziji. Lidija Šegula in Alenka Kodrič 3. a razred Osnovna šola >>Dr. Franja Žgeča«, Dornava MLADOSINI SPOMINI MO- JEGA OCETA Moj oče seje rodil leta 1941. 4. avgusta v Sobetincih. to se pravi med NOB. Pravi, da so v njihovem skednju imeli svojo kuhinjo Nemci, ki pa sejih je zelo bal, tako kot tudi njihovega orožja. V šoloje pričel hodili leta 1948 in to v Marktnce. V šoli mu ni šlo naj- bolje. Njihova družina je bila zelo številna, kar,sedem otrok. Oče ima tri seslre in tri brale. Ker je dru- žina bila zelo številna, jin^ je več- krat primanjkovalo kruha in drugega živeža. Večkrat je ludi bil tepen in drugače kaznovan, saj je z bratom Mirkom večkrat kaj ušpičil. Drugače pa je bil mirne narave. Nekaj njegovih dogodkov in )vragolij<( vam bom opisala. Bilo je lepega poletnega dne. Njihov sosed je pridelal veliko medu, zato so se odločili, da mu ga nekaj odvzamejo. To so bili moj oče. njegov bral Mirko in njun prijatelj. Sosed je imel toliko medu. da gaje spravil v »tiinke« in jih hranil v kleti. Klet ni bila za- klenjena, zato se ni bilo težko sladkati z medom. Nekaj časa so ga jedli samo z enim prstom, nato z dvema, nazadnje pa kar s celo dlanjo. Vse bi bilo v redu, če jih ne bi zalotil gospodar. Zbežali so vsak na svojo stran. Ker pri oče- tovem domu ni bilo nikogar, sla se z bratom odločila, dajo pobrišeta na polje, kajti sosed bi utegnil priti za njima in ju pošteno namlati. Na polju sta našla prazne vreče, v katerih je bil prej dušik in se z njimi začela brisati. Od tega sta bila vsa črna. Tako je mati takoj spoznala njuno početje, ko sta prišla domov vsa črna in ju po- šteno našvrkala. Nazadnje jima je le postregla z vročo vodo. da sta se lahko umila. kajti z mrzlo vodo se ni dalo nič napravili, saj sta to že poskusila. Tudi listi dan je bil vroč in moj oče — Ivan. njegov brat in prija- telj so bili pripravljeni že na novo vragolijo. Takrat so si spekli pet- deset jajc. ki so jih pobrali pri so- sedovih po koprivah in doma. Oče pravi, da jih niso pojedli niti po- lovico; da pa mati ne bi odkrila, kaj so počeli, so s preostalimi jajci nakrmili prašiče. Pa preidimo malo na zimski čas! V tem času je Ivan doživel dogodek, od katerega ima še da- nes posledice. Bil je zimski dan. Ivan in bral sta se odpravila po vino. seveda peš. Ivan je nosil iletenko. njegov bral pa na- irbmik. Pri tisti hiši sta ludi popila vsak po kozarec vina. da ju je ogrelo, potem sla se vrnila domov. Med potjo sta se ustavila na neki gmajni, kjerje bil led. Očetov bral ga je preizkusil, njega je led ob- držal. Nato pa seje po ledu spustil -še Ivan. ki pa je padel v vodo do pazduh. Ko seje Ic skobacal ven. je opazil, da mu manjka pletenka. Spet se je pognal v vodo in ple- tenko ludi prinesel iz nje. Bil pa je kar tri kilometre oddaljen od rodne vasi. Ves premočen se ni hotel ustavili v nobeni hiši. ampak je nadaljeval pot. Bilo je zelo mr- zlo in obleka je zmrznila na njem. Med potjo je jokal in komaj čakal tople izbe. Ker je imel samo eno obleko, je moral na peči počakati, da se mu je premočena posušila. Šele nato .seje lahko spet oblekel in šel ven. Takrat ni dobil pljuč- nice ali kakšne druge bolezni, vendar še danes čuti posledice od premrzle kopeli. Bilo je poletje in Ivan .se je »veverčkal« s svojimi prijatelji, to se pravi — skakali so z enega drevesa na drugega. Ta igraje zelo nevarna, saj si lahko zlomiš roko ali nogo. Očetu seje zgodilo dru- gače, veja se mu je zadela ob pa- zduho in mu odtrgala peščico mesa. Takoj je odšel k neki sosedi, ki seje spoznala na rane, da mu jo obveže. Tam je bila tudi njegova mati. ki bi ga najraje nalepla, vendar gaje samo oštela in rekla, daje pravi nepridiprav ki ji dela same skrbi. Opisala sem le nekaj dogod- kov, ki so vsi zelo zanimivi in polni življenjskih modrosti. Oče jih je doživel še mnogo, mogoče se jih ne spomni v celoti in tudi jaz jih ne bi mogla vseh napisali. Očetovo otroštvo je bilo zanimi- vo, polno dogodkov, a tudi težko, kajti kol sem že povedala, jim je mnogokrat primanjkovalo kru- ha. Oče je zdaj star šlirideset let, ima lastno družino, hišo in služ- bo. Vs' ga imamo radi. Ida Lajh, 7/a, OŠ Markovci Vajenci v obrtni delavnici — DuSan Moran, S. c OŠ Tone ŽnidariC ŽECRICEKZAPELJE ... Jesen je tu in ptice selivke so .se začele selili v tople kraje. Kalere so že navajene na zimo. pa ostanejo pri nas. Zato se moramo potruditi in narediti krmilnice, da ne bodo poginile od lakote in mraza. Sadje je že dozorelo in ljudje so ga skrbno pospravili, ker ga je bilo malo. Začeli so piispravljali poljske pridelke. 1 udi barva gozdov se jc spreme- nila. Dnevi so krajši, noči daljše in vsak dan je bolj mrzlo. Zato se moramo bolj toplo obleči in obuti. Uspeh si moramo popravi- li do prve konference, saj je že mnogo negativnih ocen. Jesen sc mi zdi najbolj prijet- na, ker ni premrzlo in ne preto- plo. in ker dozori sadje, ki ga mi radi uživamo. Antonija Hriberšek. 6. razred. OŠ Leskovec RAZMIŠIJANJE OB SPOME- NIKU Spomenikov padlih borcev je v Jugoslaviji mnogo. Spominjam se spomenika pa- dlih v Celju, ki je zelo velik. Na njem so napisana imena padlih in njihovi rojstni podatki. Vse take in druge grobove obiščemo vsako leto I. novem- bra. Nanje položimo cvetje in prižgemo svečke. Ob spomenikih padlih borcev pomislimo na to. koliko žalosti so pretrpeli njihovi .svojci ob smrti svojih najdražjih. Mnogo mater je ostalo brez sinov, veliko olrok brez očetov. To je bila strahota vojne, ki je terjala toliko žrtev. Žalostna sem. ko gledam njihove spomenike, saj vem. da so žrtvovali svoja življenja za nas, ki danes živimo srečni v miru in svobodi Upam in želim si. da ne bi bilo nikoli več vojne Violeta Junger. 8. razred OŠ Leskovec MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj se imenuje Središče ob Dravi. Hi.še so nizke in razmetane okrog. Je veliko polj in travnikov. Zato imamo jeseni veliko dela. Središče ima veliko ulic in veliko hiš. Središče ob Dravi je velika vas. V Sredi- šču imamo: živilsko industrijo »/Droga«. Mešalnico krmil. Oljar- no, mizarstvo >>Marles<<. kjer je zaposlenih precej domačinov. Imamo tudi precej zasebnih obrtnikov, ki opravljajo svoje usluge za potrebe krajanov. Ima- mo lepo urejeno šolo z dobrim kadrom, v katero otroci radi zahajamo. Vaščani so večinoma kmetje, dosti jih je še ludi zapo- slenih. Radi pomagajo pri uredi- tvi svojega kraja z raznimi delo- vnimi akcijami, kakor tudi s samoprispevki. Med drugimi so zgradili vodovod, gasilni dom in asfaltirali vse ceste in ulice. Takšen je moj domači kraj. Andreja Škorc, 4. razred OŠ Središče ob Dravi, dopisniški krožek SREČALA SEM PIJANCA Nekega dne sem na avtobusni postaji zagledala moškega, ki je bil zelo pijan. Njegova hoja mi je bila smešna. Ko je tako hodil, je zelo padel. Komaj je prišel do postaje. Na postaji se je naslonil na zid. Potem sem se z avtobu- som odpeljal domov. Ce bi moj ali bil tako pijan, bi raje odšla k leti. ki jo imam v Spuhlji. Marjana Meglic, 4/b. OŠ Tone Znidarič. Ptuj TEDNIK - l0-december198l TELESNA KULTURA IN SPORT - 17 Janko Bohak v vodstvu v torek 1. in petek. 4. decembra, sta bila v pro- storih šahovskega društva MIP odigrana dva hi- tropotezna turnirja v ciklusu društvenega tekmo- vanja, ki obsega petnajst turnirjev skozi celo leto. Na prvem, kije bil odigran v čast dnevu repubhke, so kar trije igralci delili prvo mesto. Ugodno pre- senečenje tega turnirja je Avgust Štefanec, kije delil prvo mesto s Škarjo in Dajnkom. Pri tem treba X)vedati, da je najmanjkrat izgubil partijo. Sode- ovalo je 19 šahistov. Vrstni red: Štefanec, bkarja in Dajnko 14, Brglez 13.5,§erugain Srdanov 13,Cičin Kneževič 10.5, Reberc, Ličina in Majcenovič po 9 točk itd. V petek pa je bil odigran redni mesečni hitropo- tezni turnir. Sodelovalo je 15 igralcev toda le ti vsi najboljši razen Polajžerja, ki trenutno sodeluje na Pirčevem memorialu ter Podkrajšek, ki ne sodeluje v tem tekmovanju. Prepričljivo je zmagal Janko Bohak. Vrstni red: Bohak 12, Kneževič in Dajnko 9, Šeruga, Majcenovič in Srdanov 8,5, Brglez 7.5, Re- berc in Iljaž L. 7, Butolen in Benkič po 6.5 točk itd. V skupni uvrstitvi poteka boj za prvo mesto med Bohakom. ki ima 92 točk in Šerugo, ki ima 88 točk. Na sporedu je še eden hitropotezni turnir in to 27. decembra, na katerem se bo odločilo kdo bo letošnji prvak društva. Stanje v skupni uvrstitvi: Bohak 92, Šeruga 88, Dajnko 76, Brglez 65.5, Kneževič 56, Polajžer 54, Butolen 40, Škarja 29, Sedlašek 28.5, Iljaž Leon 26 itd. -dj-. Brzopotezni turnir Komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj organizira, s pomočjo .šahovskega društva MIP, v petek, 11. decembra, v domu Franca Krambergerja, hitropotezni tur- nir, za kategorizirane (tretje in četrto) ter nekategonzirane šahi- ste, starejše od 15 let. s pričetkom ob 15. uri. Šahisti morajo na turnir prinesti brezhibno šahovsko uro in šah. -dj- SKL ČLANICE: PTUJ-COMET 45:43 (39:39,29:21) Dvorana Mladika v Ptuju, gledalcev 50, sodnika Semec (Laško) in Vračko (Maribor); PTUJ: Golob, Komik 2, Horvat, Vogrinec 14, Veličkovič, Kukovec 10, Krničar, M. Sirec 19; COMET: V. Pajenk 6, Celcer 8, D. Pajenk, Jevšenak 4, Brumec 2, Ratajc, Kovač, Hren, Meliva 4, Jelenko, Zdovc 15, Kranjc 4. Članice košarkarskega kluba Ptuj so v četr- tem kolu uspele osvojiti prve prvenstvene točke. Sicer šele po podaljšku, vendar prve točke so tu, prav gotovo za spodbudo, saj je ptujska eki- pa precej okrnjena in zelo pomlajena v primer- javi s prejšnjo sezono. Do polovice prvega polčasa je bilo srečanje izenačeno, nobena od ekip si ni priigrala bistve- ne prednosti. Nato pa so domačinke povedle najprej s štirimi in nato šestimi točkami prednosti, do konca prvega dela pa prednost povečale na osem točk. Igra domačink je bila v tem delu še kar obetavna in so bila pričakova- nja prvih točk opravičena. Vendar se je v dru- gem delu stanje obrnilo. Igralke iz Slovenskih Konjic so kljub temu, da so jih Ptujčanke prekašale v višini, vztrajno zniževale razliko in ob netočnih metih domačink sedem minut pred koncem izenačile (35:35). Izenačeno srečanje se je nadaljevalo do zaključka srečanja, ko so imele po zaključni sireni gostje izredno priložnost za zmago. Pri rezultatu 39:39 je Jevšenakova po izteku časa izvajala dva prosta meta in na srečo domačink oba zgrešila. V podaljšku so imele domačinke več uspeha in si z zadetki Kukovčeve in Sirečeve zagotovile prvo zmago. Res slabo igro v napadu domačink v drugem polčasu pokaže razmerje v doseženih koših. Domačinke so v tem delu igre dosegle le 10 košev, gostje pa 18. Srečanje je pokazalo, da je pred ptujsko ekipo še precej trdega in vztraj- nega dela, če želi v tej tekmovalni sezoni v slovenski košarkarski ligi boljšo uvrstitev kot pa je rep lestvice. Možnosti za boljšo uvrstitev so, potrebno je vztrajno delati in priložnosti izkori- stiti. V prihodnjem kolu se bodo članice KK Ptuj v gosteh ftomerile z Jesenicami, za tem pa med tednom doma s Senožečami. 1. kotar II. SKL ČLANI: PTUJ-STRAŽA 90:79 (52:36) ODLOČITEV V PRVEM DELU Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Vračko (Maribor) in Sernec (Laško); PTUJ: Filipič 9, Erbus, Šeruga, Reš, Beranič 25, Bedrač 6, Gailhofer, Cobelj 10, M. Kotnik, R. Kotnik 16, Dobrijevič 24; STRAZA: Tavčar 20, Brsan II, Kavšček, Vidmar 5, Povše, Juran, Besednjak 13, Osolnik 2, Bele II, Sečnjak 8, Amončič 9. Članska ekipa KK Ptuj se je v prvem delu tekmovanja v II. SKL — vzhod prvič pred- stavila domačemu občinstvu šele v četrtem kolu. Rezultati na treh gostovanjih (zmaga in dva tesna poraza) so obetali, da bomo tokrat (v primerjavi s prejšnjo sezono) gledali dobro košarko in zmago proti ekipi, ki je v prejšnjem prvenstvu Ptujčane premagala doma in v Ptuju. V prvem delu so se pričakovanja popolnoma uresničila. Po enakovrednem začetku so domačini iz minute v minuto bolj prevzemali pobudo ter s kolektivno in domiselno igro povečevali razliko v svojo korist. Gostje niso igrali slabo, vendar so jih domačini v tem delu igre nadigrali in zasluženo vodili v 16 točkami prednosti. V tem delu je iz vseh položajev zadeval Beranič, pomagali pa so mu Cobelj, Robert Kotnik in Dobrijevič. Z dobro igro so Ptujčani nadaljevali tudi v začetku drugega polčasa. V tem delu so razliko povečali celo na 24 točk, vodili so že s 64:40. V nadaljevanju so pobudo prevzeli gostje in raz- liko iz minute v minuto zniževali. Tako je bilo v 32. minuti 72:57, v 35. minuti 80:66, dve minuti pred koncem 84:72, v zadnji minuti pa celo 88:78, torej le deset točk razlike. Vendar več kot to gostje niso uspeli doseči in so domačini tako dosegli zasluženo zmago. Vzrok za slabšo igro v drugem delu gre verjetno iskati v pre- majhni kolektivnosti, prehitrem zaključevanju napada in želji po samostojnih akcijah, ki pa tokrat niso dale rezultata. Kljub temu pa so bili gledalci z igro in re- zultatom zadovoljni, člani so popravili precej bled vtis, ki so ga pred tem pustila dekleta v sre- čanju s Cometom. V domači ekipi velja posebej pohvaliti mladega Roberta Kotnika, ki se je izkazal z zrelo igro in veliko borbenostjo. Članski ekipi se je namreč priključilo nekaj mladih košarkarjev (kadetov), ki so v KK Ptuj prvi šli skozi selekcijski proces. To so rezultati dela, ki so jih nekateri pričakovali prej, vendar proces zahteva svoj čas. Tako ima trener Kravina sedaj na voljo mlade in starejše košarkarje, prvo srečanje v Ptuju pa je pokazalo, da so se dobro ujeli in da je igra vedno boljša, bolj zavzeto delo pa mora obro- diti sadove. V tej tekmovalni sezoni bo članska ekipa gotovo igrala bolj vidno vlogo v svoji ligi kot jo je v prejšnji sezoni. V prihodnjem kolu se bodo Ptujčani v gosteh pomerili z Brežicami. 1. kotar UVRSTITVE PO JESENSKEM DELU Tekmovanje v vseh medobčinskih rekreacij- skih nogometnih ligah se je končalo v sredini prejšnjega meseca. Tokrat objavljamo lestvice, uvrstitve ekip po prvem delu, gotovo pa se bo k tekmovanju, ki ga vodi Medobčinska nogometna zveza Ptuj, potrebno še vrniti. Zlasti po opravljeni analizi poteka, gre za rezultate, di- sciplino in vse tisto, kar spremlja takšna tekmo- vanja. V tej tekmovalni sezoni prvič tekmujejo tudi takoimenovani neselekcionirani pionirji, torej ti- sti, ki niso v rednem selekcijskem delu. Želja pa je, da bi vse ekipe iz A lige v prihodnje nastopale tudi s svojimi pionirskimi ekipami. Torej več organiziranega dela z mladimi. Poglejmo lestvi- co neselekcioniranih pionirjev: Prvo mesto za blok 15 Iz Kidričevega TURNIR V MALEM NOGOMETli v počastitev Dneva republike in 50-letnice delovanja kluba je NK Drava 28. in 29. novembra izvedel turnir v malem nogometu v dvorani Mladika. Popularnost malega nogometa je potrdila udeležba, saj je nastopilo kar 44 ekip. Po izločilnih tekmovanjih so se v finale uvrstile ekipe Blok 15 iz Kidričevega, druga ekipa Jeklo- tehne iz Maribora in Zgornja Kungota. V medsebojnih sreča- njih so bili doseženi naslednji iz- idi: Blok 15 — Zgornja Kungota 5:2, Jeklotehna II—Zgornja Kungota 2:0. Blok 15 in Jeklo- tehna 11 sta tako imeli enako šte- vilo točk, vendar je zmagovalec ekipa iz Kidričevega zaradi boljše razlike v zadetkih. Najboljši igralec turnirja je bil Srečko Bek iz zmagovalne ekipe, najboljši vratar pa Meško iz ekipe Jeiclotehne. Pokale je najboljšim ekipam in posameznikoma po- delil dolgoletni nogometni dela- vec in nekdanji aktivni igralec Marjan Berlič. Turnir je vzbudil veliko zani- manje gledalcev, vendar si ga je zaradi minimalnega prostora lahko ogledalo veliko manj kot bi si ga sicer želelo. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Klajnšek, Malek, Bek, Marjan in Janko Vindiš, Škerja- nec. Pigner in Mihelič. Tekst in foto: . kotar S srečanja JLA—Caffe bar Zanimanje za turnir je bilo precejšnje MRAZ V DVORANI MLADIKA Prav ste prebrali. Mraz. Ne gre za Dedka Mraza, temveč za neogrevano dvorano Mladika. To smo v soboto na ko^rkarskih srečanjih §e najbolj občutili gledalci, ki smo morali (nekateri tudi v resnici) skoraj štiri ure vztrajati v hladnem prostoru. Dvorana ni bila ogreta, vendar to ni osamljen primer. Tako je bilo tudi pred letom dni, vendar je v njej včasih toplo (na primer med turnirjem v malem nogometu). In ker ni bilo gretja tudi ni bilo tople vode ter so tako košarkarji in košarkarice ostali brez običajnega tuširanja, ki je po srečanjih potrebno. Ce je bilo domačinom neprijetno, kako je bilo šele gostom! Tako je, če o vzdrževanju objektov preveč razpravljamo in premalo naredimo! _____________l.koUr NAMIZNI TENIS Republiško prvenstvo SRS za sezono 1981/82 Republiško prvenstvo za pi- onirje in pionirke posamezno in dvojice za sezono 1981/82 je bilo 5. in 6. decembra na Ravnah na Koroškem. Tekmovalo je 64 pi- onirjev in 48 pionirk. Tekmovanja so se udeležili pionirji in pionirke NTK Petovie iz Ptuja, ki so imeli pravico nastopa (po predhodnih kvalifikacijah). Pionirke (Marinkovič. Novak in Ivančič) so dosegle zelo dober rezultat: Sonja Marinkovič 3.-4. mesto in Valerija Novak 5.-8. mesto v SRS. V dvojicah sta igralki zasedli 3. do 4. mesto. Pi- onirji (Krajnc, Novak in Džankič) so imeli nekaj manj uspeha in pričakujemo, da nas bodo v bo- doče razveselili z boljšimi uvr- stitvami. Marinkovičeva (levo) in Novako- va (desno) STRELJANJE X. Lackov turnir uspel v počastitev dneva repubhke, je bil 29. novembra, na občinskem malokalibrskem strelišču v Ptuju, organiziran X. jubilejni Lackov turnir z malokalibrsko pištolo serijske izdelave »Drulov«, katerega se je udeležilo 56 tekmovalcev iz dvanajstih strelskih društev Slovenije, Hrvatske in Črne gore. Organizirala ga je Strelska družina Jože Lacko iz Ptuja, ki letos slavi enajsto leto delovanja in deseto leto velikega medrepubliškega malokaUbrskega turnirja in rezultati s katerimi se drugi ne morejo pohvaliti, z ekipnimi in posameznimi zmagami, rekordi na nivoju občine, prek republike do državnega merila ter na prvenstvih Jugoslo- vanske ljudske armade — v medgamizonskih tekmovanjih, prek armijskih in vsearmijskih prvenstev. V oblačnem vremenu so se v konkurenci mladincev že desetič zapored pomerile strelske družine »Mrož« iz Titovoga Velenja, »LTA« Varaždin, Ptuj, organizator SD »Jože Lacko« Ptuj in dvakratni vice šampion SFRJ — SD »Blažo Boškovič« in Orje Luke — Danilovgrad. Organizacija turnirja je bila odlična, s svojo »zagnanostjo« in marlji- vim delom SD »Jože Lacko« Ptuj že to dokazuje vsa leta. Prvih deset mladincev in članov je dobilo priložnostna darila organizatorja SD »Jože Lacko« Ptuj, ekipni in posamezni zmagovalci pokala v trajno last, katere je podelil Mihaelo Mašanovič — podpol- kovnik v pokoju, dolgoletni sekretar Občinske strelske zveze Ptuj. Pokrovitelj tekmovanja je bila Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Rezultati: MLADINCI — ekipno: 1. SD »Jože Lacko« Ptuj 1592 krogov; 2. SD »Mrož« Titovo Velenje 1590 krogov; 3. SD »Blažo Boškovič« — Orja Luka 1436 krogov; 4. SD »LTA« Varaždin 1428 krogov; 5. SD Ptuj, 1421 krogov; 6. SD »Jože Lacko« Ptuj — sekcija garnizija Dušan Kveder-Tomaž 1214 krogov. MLADINCI — posamezno: 1. Vinko Trinkaus^66, 2. Branko Deletovič (Titovo Velenje — oba) 550, 3. Branko Skat (SD Jože Lacko Ptuj) 550,4. 4. Ivan Baklan (SD Jože Lacko Ptuj) 532, 5. Branko Zu- pančič (SD Jože Lacko Ptuj) 510, 6. Velimir Mičunovič (garnizija Dušan Kveder-Tomaž Ptuj) 486, 8. Zvonko Kodron (SD »Mrož« Titovo Velenje) 474, 9. Gorazd Maloič (SD Ptuj) 472, 10. Viktor Malek (SD Jože Lacko Ptuj) 464. ČLANI — ekipno; 1. SD »Jože Lacko« Ptuj 1648 krogov; 2. SD »Turnišče« 1626 krogov; SD AGIS Ptuj 1592 krogov; 4. Garnizija Dušan Kveder-Tomaž Ptuj 1568 krogov. ČLANI — POSAMEZNO: 1. Slavka Ivanovič (SD Jože Lacko Ptuj) 562. 2. Slavko Gole (SD Turnišče) 562. 3. Franc Bedrač (SD AGIS) 546. 4. Stanko Puljko (SD Turnišče) 542. 5. Jože Glažar (SD Juršinci) 536, 6. Zvonko Hajduk (SD AGIS) 536, 7. Ludvik Pšajd (SD Jože Lacko Ptuj) 530. 8. Štefan Skok, (ŠD Turnišče) 522, 9. Jurij Lamot (SD Kidričevo) 510. 10. Martin Bedrač (SD Jože Lacko Ptuj) 506. ČLANICE: 1. Albina Pšajd (SD Jože Lacko Ptuj) 522 krogov. D. Papler Športni ponedeljek O delu šolskega športnega društva na osnovni šoli »Boris Kidrič« iz Kidričevega smo v eni izmed prejšnjih številk že pisali. Športni pone- deljek pa je verjetno novost v delu tega društva in pa tudi zanimivost za mnoga društva, ki imajo podobne možnosti. Zakaj gre? Učenci bodo vsak ponedeljek tekmovali v atletskih disciplinah in sicer v suvanju težke žoge. skoku v višino, skoku v daljino in sprintu. Tekmovali bodo v treh kolih. Tekmovanje bo zajelo dekleta in fante. Tri kola v vsaki disciplini pa bodo dala tudi določeno kvaliteto in nenazadnje tudi podrobnejšo seznanitev z določeno tehniko, ki je v času šolske ure ni mogoče povsem osvojiti. Prvo kolo v suvanju težke žoge je prineslo pričakovane rezultate, vendar pa je dalo slutiti, da bo v drugem kolu suvanja težke žoge že bolje. Pri fantih je prvo mesto osvojil Gorazd Rajher. kije sunil težko žogo 11 m, drugi je bil Samo Vrabič z 10.9 m. tretji Tomi Artenjak z 10,24. četrti Franci Tašner z 10.0 m. peti Ludvik Škrget z 9,90 m. Pri dekletih je prvo mesto osvojila Irena Krajnc z 7.7 m, druga in — tretja sta bili Majda Sombolec in Breda Gerečnik s 7,0 m, četrta Sanda Vauken s 6.9 im. in peta Alenka Kutnjak s 6,7'm. Pri fantih je ekipni vrstni red naslednji: 8 A — 41 točk, 8 B — 32 točk, 7 A — 17.5 točk itd. Pri dekletih je prvi 7 A — 30 točk. 7 B — 28 točk. 8 B — 24 točk. Skupni vrstni red: 8 A — 61 točk,8 B — 56 točk, 7 A — 47,5 točk. Za ekipno uvrstitev se štejejo rezultati treh tekmovalcev. Točke pa prejme petnajst učencev in sicer od prvega do petnajstega mesta. Za prv o mesto se dobi 15 točk in za petnajsto 1 točka. Tekmovanje je spodbudilo velikti žanimaiVja med učenci. Prvaki pa bodo zastopali šolo na atletskih prvWstvih iir bodo dobro pripravljeni za tekmovanja s sovrstniki iz drugih šol. ' Danilo Klajnšek ZA RAZVEDRILO 18. december 1981 TEDNIK TEDNIK - 10. december 1981 OGLASI IN OBJAVE - 19 Katarina ni prinesla snega Običajno so bile ulice našega starega mesta na Katarinino za- snežene, če ne to, je vsaj snežilo ali bilo precej hladno, tako je bila podona Katarininega sejma po- polna. Letos je bilo povsem dru- gače, po dolgem obuobiu lepega vremena je z5. novembra deže- valo. Ulice našega mesta pa so bile kljub temu polne, prometna gne- ča je bila zaradi zapore nekaterih ulic še toliko večja. Vse to je do- kaz, da ima tradicionalni Katari- nin sejem res globoke korenine in je znan daleč preko meja naše občine, pa tudi republike. Poleg raznovrstnega koristnega blaga smo lahko zal tudi tokrat videli stare cunje, ki so jih prodajalci hoteli kar najbolje vnovčiti. Poleg teh so se pojavili prodajalci blaga sumljive kvalitete in vsebine z željo, da kar na najbolj enostaven način pridobijo sredstva. Kupiti le bilo mogoče tudi zdravilo za celo vrsto bolezni, ljudje so prodajalce tudi nasedali, dokler seveda niso posredovali miličniki. Kakorkoli ze, sejmi so našemu mestu tudi v korist, žal pa se ob takih prilo- žnostih podaljšajo seznami ka- znivih dejanj, nekaj tudi na račun ljudske naivnosti in nepazljivosti. JB Biserni par Alojz in Marjeta Belšak v poročni dvorani na magistratu v Ptuju je le redkokdaj slovesnost, kakršna je bila v soboto, 28. novembra. Po 60 letih in sedmih dneh sta ponovno stopi'a pred matičarja, si stisnila roki in si nadela drug drugemu prstana. enako kot sta to storila pred 60 leti. Po ganljivem nagovoru je delegat skupščine občine Ptuj slovesno razglasil, da sta bisero- poročenca. Malo je v ptujski občini takih parov, ki bi v dru- žinski sreči, medsebojnem spo- štovanju in zaupanju preživeli 60 let, še manj takih, ki bi bilo toliko doživeli in pretrpeli, kot sta bise- roporočenca Belšak, zato je prav. da ju nekoliko predstavimo javnosti. Alojz Belšak je bil rojen 6. ju- nija 1895 v Gorenjskem vrhu. Ze kot mladega fanta je zajela vihra prve svetovne vojne, kjer je bil ra- njen in je iz tistega časa vojaški vojni invalid. Marjeta, roj. Pungračič je bila rojena 24. maja 1900 v Goričaku. Poročila sta se 21. novembra 1921 v Zavrču in živela na kmetiji v Gorenjskem vrhu 31, kjer kot prevžitkarja živita še danes, in kjer sta v družbi svojih najdražjih tudi obhajala biserno poroko. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok v letih od 1922 do 1944, trije sinovi in sedem hčera. Najstarejši sin Ivan je padel kot borec NOB, ostalih 9 otrok pa še živi. Danes imata 19 vnukov in kar 15 pra- vnukov. Kot sta sama povedala, sta vseh 60 let zakonske skupnosti živela v slogi in zadovoljstvu in pridno de- lala na svoji okrog 7 ha obsegajoči kmetiji, ki jo je sedaj nasledil naj- mlajši sin Slavko. Najtežja leta sta preživela med drugo svetovno vojno. Sin Ivan je bil mobiliziran v nemško vojsko, odkoder je po- begnil, se vključil v NOV v Zagor- sko brigado. Pozneje je padel v okolici Bjelovarja. Zaradi odhoda sina v partizane, so Nemci celo družino zaprli v koncentracijsko taborišče, kmetijo pa zaplenili. Alojz s tremi starejšimi hčerkami je bil v taborišču v StrniSču, Marjeta pa s šestimi malimi otroki v taborišču Knittelfeld v Avstriji, kjer je bila tudi Alojzova sestra Marija. Kljub vsemu so vsi srečno dočakali osvoboditev, ko sta lahko s svojimi otroki nadaljevala dele na kmetiji, zlasti Alojz pa je opravljal številne družbene naloge pri utrjevanju ljudske oblasti in opravljal najrazličnejše funkcije. Danes jesen svojega življenja pre- življata zadovoljna na svoji doma- čiji. Želimo jima še mnogo srečnih in zdravih let! Biseruporočenca, obdana s svojimi otroci, vnuki in pravnuki in z drugimi, ki so jima blizu in ju imajo radi. Poto- Langerholc V imenu skupščine občine Ptuj sta biseroporočencema čestitala delegat Franc Fideršek in matičarka Lučka Toplak. Foto: Langerholc ODDAJA RADIA PTUJ OB REFERENDUMU Močan odziv med občani v izvedbo referenduma za drugi občinski samoprispevek smo se v ptujskem radijskem studiu vključih v neposredno oddajo (v živo), kije trajala kar osem ur in pol. Iz prejšnjih izkušenj smo vedeli kako naj oddaja poteka, vendar za samo oddajo vnaprej nismo pripravili veliko z izjemo običajnih nedeljskih rubrik. Referendumsko oddajo smo namreč ODhkovali sprotno, ves novinarski del pa se je preselil na glasovalna mesta. Vedeli smo, da vsega sami ne bomo uspeli opraviti. Zato smo k sodelovanju povabili občane, zlasti predsednike glasovalnih odborov in ; komisij po krajevnih skupnostih. Odziv je bil izreden! PrejeU smol namreč toliko sporočil, da smo bili praktično stalno na tekočem s; trenutnim obiskom glasovalnih mest, že nekaj po deseti uri pa smo dobili prve odstotke ZA. Vse prejete rezultate smo sproti uvrščali v oddajo in so naši občani bili na tekočem z dosežki posameznih glasovalnih mest in krajevnih skupnosti. Ocenjujemo, da je oddaja popolnoma dosegla namen, kar oa bi bilo brez sodelovanja občanov težko doseči. Zato se vsem. ki ste nas poklicali, še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje, res ste nam veliko pomagali! Takšnega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje! 1. kotar Med nedeljsko oddajo v studiu Radia Ptuj (foto 1. kotar) i ČRNA KRdNlKA Praznični dnevi so na območju ptujske občine minili razmeroma tragično, saj sta v prometnih nesrečah ugasnili kar dve življenji. Sicer pa je bilo v ostalih dneh od 25. novembra do vključno 7. decembra razmeroma mirno. Miličniki so zabeležili le nekaj lažjih nesreč in manjšo materialno škodo. UMRLA NA KRAJU NESREČE V petek 27. novembra se je zgodi a zelo huda prometna ne- sreča v Tržcu. Kolesar Janez Marinič iz Zgornje Pristave se je peljal po stranski cesti, izsilil prednost in zaprl pot vozniku osebnega avtomobi a Vilhelmu Putzingeru iz Avstrije. Pri trčenju je dobil kolesar Marinič tako hude poškodbe, daje umrl. Huda nezgoda se je pripetila tudi v nedeljo. 29. novembra ob 16.50 na lokalni cesti v Dražencih. Podobno, kot v prejšnjem prime- ru je kolesar Janez Kurež iz Lan- cove vasi izsilil prednost voznici osebnega avtomobila Ani Do- majnko iz Zgornje Pristave. Prišlo je do trčenja pri čemer je Kurež utrpel tako hude poškodbe, daje umrl na kraju nesreče. -OM Pred dnevom republike dva zlata para Na dan pred praznikom Republike j bilo na matičnem uradu v Ptuju še posebno slovesno, saj so opravili obred svečane razglasitve za bise- roporočenca in dveh zlatih porok. Po petdesetih letih skupnega življenja sta pred matičarjem in poob- laščenim delegatom skupščine občine Ptuj slovesno potrdila zakonsko zvezo in bila proglašena za zatoporočenca: Franc in Elizabeta Zorko v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob razglasitvi za zlatoporočenca. Langerholc FRANC in ELIZABETA ZORKO iz Kicarja št. 8 KS Heroja Lacka Rogoznica. 81-letni Franc je bil čevljar in kmetovalec. 75-letna Elizabeta pa je gospodinjila in delala na kmetiji. V zakonu sta imela dva otroka, danes pa sta ponosna tudi na 4 vnuke. Jožef in Roza Vidovič med svojimi najdražjimi ob slovesnosti razglasitve za zlatoporočenca. Foto: langerholc JOŽEF in ROZA VIDOVIČ. doma v Turniški št. 9 v Ptuju. Oba zakonca sta bila rojena v letu 1911. bila sta delavca, danes pa uživata zasluženo pokojnino. V zakonu sta imela 7 otrok, danes pa imata že 11 vnukov in tudi 2 pravnuka. Rodile so: Zlatka Korpar, Draženska 21 — Boruta; Pavla Lovrenčič, Vintarovci 56 — dečka; Lidija Predikaka, Grajena 44 — Dani- jela; Majda Derviši, Ul. B. Krai- gherja 33 — Saša; Veronika Moran, Ziherlova ploščad 17 — Nadjo; Angela Fihpič, Lahonci 159 — Simono; Marija Žampa, Levajnci 4 — deklico; Ivanka Fras, Markovci 83 — Roberta; Slavka Čižič, Ul. heroja Lacka 8 — Jaka; Cvetka Kranvogel, Črmlja 7 — Martino; Anica Meznarič, Bodkovci 9 — deklico; Marjanca Ferk, Cesta 8. avgusta 25 — dečka; Zofija Božičko, Dolena 36 — Mirka; Marija Kovačec, Gajevci 30 — Sebasti- jana; Ljudmila Pondrk, Formin 25 — Martino; Marta Hanžič, Obrez 34 — Anito; Darja Bene, Ziherlova pj. 13 — Jano; Ljudmi- la Kopše, Žetale 10 — Matjaža; Jožefa Kokol, Majski vrh 2 — dečka; Anica Mlakar, Čermožiše 77 — deklico; Marija Cimerman, Spuhlja 35 — Valerijo; Alojzija Šafranko, Zagrebška 12 — Boš- tjana; Marija Matjašič, Slovenja vas 6 — Natašo; Olga Hudinčec, Prešernova 5 — Mirjano; Marija Repa, Drakovci 81, Ljutomer — dečka; Nada Kukovec, Zavrč 13 — Petra; Jožica Lukovnjak, Gre- gorčičev dr. 5 — Majo; Marjeta Krajnc, Sp. Duplek 71 — dekli- co; Anica Vozlič, Presika 15, Ljutomer — Mitja; Angela So- vec, Senčak 13 — dečka; Marija Peteršič, Dornava 64 — Boštja- na; Štefka Ozmec. Tibolci 14 — dečka; Mira Krajnc, Vintarovci 45 — deklico; Ljudmila Kocu- van, Slavšina 31 — dečka; Bran- kica Martiči, Zagrebška 51 — Leona; Štefanija Gajšek, Krai- gherjeva 35 — Nuško;. Poroke, 28. novembra 1981: Zvonko Vršič. Bukovci 167 in Olga Plohi. Bukovci 167; Ivan Bezjak, Spuhlja 87 in Olga Krajnc, Kidričevo 15; Janez Kozel, Draženci 46/a in Tatjana Grmek. Stojnci 7; Vladimir Ahlin. Stojnci 137/a in Ana Zupanič. Stojnci 137/a; Marjan Šamperl. Spuhlja 28 in Nežika Lenart, Mestni vrh 12; Janez Korenjak, Slatina 11 in Marija Bezjak. Dolane 14; Marjan Jaz- bec. Zg. Hajdina 203 in Magda Zidarič, Sp. Hajdina 99; Milan Voglar, Maribor. Veljka Vlahovi- ča 65 in Antonija Drevenšek, Maribor. Veljka Vlahoviča 65; Marjan Lamot, Maribor, Dogo- ška 95 in Majda Kurež, Podleh- nik 29; Ivan Brumec, Slov. Bistri- ca, Trnovec 1 in Marija Brod- njak, Dravinjski vrh 6; Božidar Grobeljšek, Sevnica, Planinska 38 in Danica Štebih, Lasigovci 4; Branko Lepej, Stopno 18 in Darinka Bedenik, Sestrže 75; Jožef Gavez, Cirkulane II in Marjana Marguč, Poljska c. I; Marjan Vindiš, Trnovec 16 in Angela Peršoh, Mihovce 31; Vladimir Samperl, Drbetinci 57 in Erna Kuri, Drbetinci 32; Franc Peršuh, Pleterje 47 in Francka Zajšek, Trnovec 5; Jan- ko Jelen, Zg. Gruškovje 56 in Julijana Pernek, Ložina 8;, Jožef Mlinaric, Dornava 91 in Marjeta Čuš, Dornava 91; Ivan Tetičko- vič. Pristava 27 in Zdenka Hva- leč, Pristava 27; Janez Vaupotič, Gorca 76 in Marica Rozman, Gorca 64; Branko Purg, Jelovice 47 in Kristina Lah, Naraplje 12; Vlado Golčman, Tibolci 36 in Ida Golob, Ljubljana, Lepodvor- ska ul. 3; Anton Novak, Grdina 5 in Martina Lubej, Zg. Sveča 18; Poroke, 5. decembra 1981. Milan Simonič, Brezovci 7 in Sonja Jurhan, Prerad 52/a; Franc Rogina, Wilhelmova I in Helena Strelec, Prvenci 5/b; Franc Lončarič, Ziherlova plo- ščad 3 in Vera Babnik, Kidričevo 3. Umrli so: Terezija Smolinger, Sela 17, roj. 1907, umrla 23. novembra 1981; Amalija Sakelšek, Sedlašek 54, roj. 1923, umrla 23. novem- bra 1981; Marija Hernec, Črtko- va 6, roj. 1909, umrla 22. novem- bra 1981; Jožef Horvat, Levajnci 27, roj. 1948, umrl 23. novembra 1981; Franc Vičar, Senčak 13, roj. 1915, umrl 25. novembra 1981; Marija Ekart, Dom upoko- jencev Ptuj, roj. 1903, umrla 26. novembra 1981; Marija Fras, Novinci 54. roj. 1934, umrla 26. novembra 1981; Anton Furjan, Belski vrh 85, roj. 1915, umrl 29. novembra 1981; Vili Anžel. Pla- car 43, roj. 1923, umrl 4. decem- bra 1981; Janez Hameršak, Bu- kovci 60, roj. 1916, umrl 4. decembra 1981; Jožef Arnuš, Dolič 42, roj. 1892, umrl 6. decembra 1981; Danilo Samec, Rajčeva 4, roj. 1918, umrl 21. novembra 1981; Marija Toplak, Spuhlja 36, roj. 1896, umrla 29. novembra 1981; Franc Kolarič, Spuhlja 101. roj. 1910, umrl 26. novembra 1981. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.