Jfl£«.iiiT»ttskft kmetske zvrao. - (Jena 88 Din za celo leto. - Za inozemstvo BO Din. - Po«»- _ Izlila vsako sreilo ob (i zjutraj. - Spisi In dopisi naj so poSlljaio liredoiitvn ..Domoljuba" naročnini mesna številka l jllii. - V InseratnMii delu vsaka drolma vrstica ali nje prostor 10 Din. B reklamacijo ln Inserati pa Ilpravnižtra ..Domoljuba" v IJubMani, Kopllarjeva ulica Stev. 6. Stanje našega kmetijstva. Preden se je v narodni skupščini obravnaval proračun za kmetijsko ministrstvo, je podal poljedelski minister dr. Ku-lovec obširno in izčrpno poročilo o stanju in potrebah našega kmetijstva. Ministru se pozna, da so mu kot bivšemu glavnemu tajniku SLS temeljito znane kmetske rane, da natančno ve, kako bo trebi stvar vzeti v roke, da se kmetijstvo pri nas zopet dvigne iz brezdna, v katero so ga pahnilo bivše protikmetske vlade. V naslednjem podajemo kratko vsebino ministrovega poročila- V začetku je ugotovil minister, da je kupna moč našega kmeta padla za 40%. Kor pa je v naši državi ogromna večina kmetov, so s to oslabljeno kupno močjo močno prizadete tudi obrt, trgovina irt industrija. Zato bomo pri nas ozdravili splošno gospodarsko krizo le, čo bomo dvignili kmetsko gospodarstvo. Kmetsko gospodarstvo pa bomo dvignili s tem, če bomo pridelovanje kmetskih pridelkov kolikor mogoče pocenili. S čim manjšimi stroški bo kmet prideloval, tem večja bo njegova gospodarska moč. Iz tega razloga je minister predlagal In tudi že dosegel odpravo carine na tiste potrebščine, ki jih kmet za svoje delo nujno rabi. Tako je odpravil carino na galico, žveplo in čilski soliter. Iz istega razloga je potrebno, da se odpravi ali vsaj zniža carina na kmetijske stroje, kar bo tudi še skušal doseči. Nadalje bo skušal kmetom preskrbeti cenenega kredita, ker morajo po nekaterih južnejših pokrajinah kmetje še danes plačevati 20 in celo 40% za svoja posojila. Zato bo zakon o kmetijskih kreditih, ki je bil svojčas že sprejet, a se ni izvajal, popravil, ga spravil v sklad z že obstoječimi zadrugami ter nato naročil, da se začne izvrševati. Tudi razni za kmeta zelo nevarni menični in kratkoročni dolgovi se morajo iz-premeniti polagoma v dolgoročna hipo-tečna posojila (na zemljišča). To težavno vprašanje bo minister skušal rešiti. Vso skrb bo posvetil minister tudi razvoju zadružništva, ki je za kmeta velika opora. Ka bo pridelovanje kolikor mogoče plodonostio, se je minister odločil, da se državna vzorna posestva premene v se-menogojske postaje, katerih naloga bo izbira in odgoj najboljših semen. Veliko upanje na ugoden razvoj kmetijstva polaga minister na to, da se bo velik del skrbi za napredek kmetskih panog prenese na deželne zbore, s čemer se bodo dali doseči v kmetijstvu neprimerno večji uspehi, kot so se mogli dosedaj. Največji vzrok slabih uspehov pri našem kmetijstvu pa je pomanjkanje strokovne izobrazbe našega kmeta. Dočim naša država s primeroma ugodno zemljo pridela eden k drugim na hektar obdelane zemlje 8 kvintalov pridelkov, pridelajo na Danskem skoro 28 kvintalov, v Belgiji 24, v Angliji 21, v Nemčiji 20, v Franciji 13 itd-, pri nas torej najmanj! Vzrok je pomanjkanje strokovne izobrazbe. Zato bo minister polagal vso skrb razvoju strokovnega šolstva. Isto tako smo glede živinoreje izmed 13 evropskih držav šele na — predzadnjem mestu. Živinorejo lahko dvignemo še vsaj za polovico, če ne za dve tretjini. V kratkem bo sklical posvet živinorejskih zadružnih zvez in oblasti, da se porazgo-vore, kako ustvariti čim večja sredstva za ugoden razvoj živinoreje. Končno bo skrbel, da dobijo kmetje svoje stanovsko zastopstvo, kakor imajo to drugi stanovi v svojih zbornicah. V najkrajšem času bo predložil narodni skupščini načrt o kmetijskih zbornicah, katerih naloga bo pospeševati razvoj kmetijstva ter braniti kmetske koristi. Zelo važna zadeva so melioracije (zborovanje) zemlje. Za to je treba silno mnogo kapitala. Zato bo to potrebo uredil s posebnim melioracijskim zakonom. Za vodne zadruge v Vojvodini se je ministru posrečilo dobiti 60 milijonov posojila, za ostalo pa bo potrebno veliko inozemsko posojilo, ki se bo pri dobri in vztrajni volji tudi dalo dobiti. Za uravnavo velikih rek zahteva v proračunu 26 milijonov, za uravnavo hudournikov, ki so posebno v zadnjih letih povzročili tako ogromne škode, pa bo predložil že izdelan zakonski načrt za ureditev hudournikov. Končno omenja, da so tudi že izdelani zakonski načrti o izkoriščanju vodnih sil, o melioracijskih kreditih in o preskr- bi s pitno vodo. K sklepu izjavlja minister, da ni zadovoljen s svojim proračunom, ker je pač že izdelanega dobil, da pa ga je popravil, kolikor je bilo mogoče. Narodna skupščina je ministrovo stro-kovnjaško poročilo sprejela z velikim odobravanjem in je značilno, da tudi izmed protivladnih poslancev nihče ni napadal ministra, ker vsi vidijo, da je v dveh mesecih toliko naredil kot še nobeden njegovih prednikov. Narodna skupščina nadaljuje razpravo o proračunu, katera gre že h koncu. Sprejeti so bili proračuni finančnega ministrstva, nato soglasno od cele zbornice (razen enega) vojnega ministra. Skupščina je s tem hotela povedati vsemu svetu, da smo v obrambi domovine proti napadom od strani Italije kljub strankarskemu razcepljenju vsi eno. Nato je minister za javna dela inž. Sernec podal poročilo svojega ministrstva. Minister izvaja, da se je glede gradnje ln poprave cest ter mostov v zadnjih letih veliko zanemarilo, ker ni bilo potrebnega denarja. Zato je nujno potrebno, da se za vse to najame veliko posojilo. Oblastnim samoupravam bo treba dati možnost in sredstva za vzdržavanje deželnih cest. Stanje naših cest je slabo. Zato je naročil, da se izdela moderen cestni zakon, ki ga bo čimpreje predložil narodni skupščini. Za Slovenijo je letos določenih skoro 5 milijonov dinarjev za gradnjo in vzdržavanje cest. Oblastnim odborom so se pričeli dajati krediti, ki jih država dolguje. Po sedanjih cestnih zakonih v ljubljanski in mariborski oblasti se za vzdrževanje in gradnjo cest pobirajo cestne doklade, katerih se je dosedaj nabralo čez 10 milijonov dinarjev. Ta denar pa se cestnim odborom ni izplačeval in so se morali cestni odbori zadolževati. Poleg tega so velike povodnji povzročile škode v Sloveniji 14 milijonov dinarjev. Minister izjavlja, da bo skrbel, da bo država svoje obveznosti izpolnila, če ne tnkoj pa v obrokih. Nato je vladna večina proračun sprejela. Pretekli teden je skupščina razpravljala še o železniškem, poštnem in kmetij- skein ministrstvu. Obširno poročilo o slednjem prinašamo na uvodnem mestu. Ko je narodna skupščina sprejela proračun kmetijskega ministrstva, je podal mi-nisier za šume in rude Kosta Miletic poročilo za svoje ministrstvo. Napovedal je enoten rudarski zakon za vso državo ter zakon o gozdovih in gozdni upravi. Izvozni tarifi za les se bodo znižali. Vladna večina je proračun sprejela. Poročal je nato trgovinski minister, katerega proračun je skupščina istotf.ko po kratki debati sprejela. Potem je podal poročilo minister za socialno politiko dr. Gosar. Ugotovil je, kako se je socialno skrbstvo v državi vedno bolj zanemarjalo in se celo hotelo odpraviti ministrstvo za socialno politiko. Prešli pa smo že preko najnižje točke in sedaj gre zopet kvišku. Socialna politika se ne bo odpravila, pač pa pridelila ministrstvu za zdravje ter na novo organizirala. Najnujnejša naloga je, da se ljudem preskrbi delo in zaslužek. To pa je odvisno od splošne gospodarske ozdravitve v vseh strokah, kar je baš namen vsega letošnjega proračuna. Izdeluje se zakon o pobijanju draginje. Izseljencem se bo posvetila večja skrb ter se bodo zato izseljeniški. komisarji obdržali. ( Za wfi$e delavce na Francoskem se bo sklenila s Francijo posebna pogodba. Za za- , ščito delavstva se pripravljajo uredbe o delovnem času v trgovskih podjetjih in obrtih ter zapiranju trgovin, dalje pravilnik za delavske zaupnike. Pospeševala se bo gra- i ditev delavskih stanovanj, okrožnim uradom se bo dala večja samostojnost, izvršila se bo do konca prevedba invalidov, inva- j lidski zakon se bo popravil. — Zbornica je j proračun za socialno politiko sprejela, isto- j tako proračun za agrarno reformo. I 34 4S0 kilogramov modre galice ah okroglo j 803 vagone. Carina je znašala do marca ! 1927 12 zlatih dinarjev od 100 kg galice. i Priračunati se še mora ažija 1.100% od j 100 dinarjev. Preprost račun je sledeči: Od 1 100 kilogramov uvožene bakrene galice smo morali na državni meji plačati 132 papirnatih dinarjev, oziroma 52S kron, t. j. za 1 kg galice 1 dinar 32 para (t. j. 5 kron 28 vinarjev). Ce računamo vseh 803 vagonov gailce znaša to 10,605.513 Dn (v kronah 42,422.052). To je za sedanji čas velika svota. K uvoženim 803 vagonom še moramo računati 300 vagonov galice, katero izdelajo tovarne v Jugoslaviji. Bogate fabri-kante je naš slovenski minister z znižanjem carine prisilil, da so morali iti z ceno galice toliko navzdol, da je cena enaka uvoženi galici. Na ta način so vinogradniki prihranili še nadalje 4 milijone dinarjev. Vser i skupaj so vinogradniki v vinorodnih krajih naše države prihranili v letošnjem letu pri nakupu ealice 14,600.000 dinarjev (58.400.000 kron). Neka tovarna za galico je po vsej sili hotela zadnje dni zopet doseči, da bi se znova naložila visoka carina na uvoženo galico. Ministru Kulovcu so grozili na vse načine, ali on je ostal trden v hrambi pravic kmetskega vinogradnika. Galica ostane prosta carine. In kliub temu še bodo demokrati, samostojneži in Radičevci vpili, da Slovenska ljudska stranka s svojimi ministri in poslanci ni nič storila za naši ljudi. F. Z. 58 milijonov kron prihranimo pri galici. Belgrad, 27. marca. Z radostjo so prejeli vinogradniki v Sloveniji in vseh delih naše države vest, da se je ministru za kmetijstvo g. dr. Franc Kulovcu posrečilo odpraviti carino na modro galico. Hud boj je moral bojevati minister Slovenske ljudske stranke, da je dosegel to lepo ugodnost. Eogati fabrikanti in njih zavezniki, ki so delali od visoke carine na galico dobre : kšefte«, so napeli vse sile, da preprečijo j odpravo carine na galico. Ali naš vztrajni ' m neupogljivi minister Slovenec dr. Kulo- ' vec se ni udal. Pomagali so mu vsi naši po- ! slanci, ministri in cela vlada. Nekateri so 1 hoteli carino znižati samo za polovico A minister Kulovec se je boril dalje za naše vinogradnike. In popolnoma je zmagal. Kar se m posrečilo ne Puclju, ne Žerjavu, ne Radicu, ko so bil dolga leta v vladi, to je dosegel pristaš naše Slovenske ljudske stranke. Tega niti najhujši naš nasprotnik tajiti ne more t Naše slovenske vinogradnike bo gotovo zanimalo, koliko bomo v enem letu prihranili z oprostitvijo carine pri galici V ministrstvu sem iskal podatke. Dobil sem Jih V letu 1925 se je uvozilo 8 milijonov 2 Za resnfco. »Naši klerikalci morajo vse podpisati, kar jim radikali narekujejo.« Resnično, naši poslancipodpišejo*, kar radikali: narekujejo«, seveda le tedaj, če je tak »narek« v korist ljudstva in posebej še Slovenije. V tem oziru se naši bistveno razločujejo od žerjavovcev, ki se v vladi pri svojih podpisih niso prav nič ozirali na trpeče slovenske brate. Podpisovali so nareke«, ki so dvignili v par letih državni proračun od 5 na 13 milijard dinarjev, vpeljati so hoteli kuluk, naredili davek na ročno delo in še z drugimi stotinami raznih taks in drugih davčnih bremen privedli slovensko gospodarstvo na rob prepada. Ker ljudstvo ni hotelo pasti pred njimi na kolena, so žerjavovski davčni zaupniki dohodnino iz slovenskega ljudstva izmozgavali na način da so se izterjale skoraj še enkrat tako visoke vsote, kot jih je proračun zahteval No, žerjavovci, ali sedaj vidite, kaj vse ste podpisali vi! A naši poslanci! Podpisali so-a) za uravnavo Save, Drave in Donave 26 milijonov iz razredne loterije; b) za dolžne davke se lahko odrajtujejo 20% boni; c) vlada prenese na oblastne uprave posamezne posle državne uprave in jim obenem odstopi vire dohodkov za te posle; č) kazni zapora po monopolskem zakonu se ne bodo mršile tisti pa, ki so zaprti, se izpuste d zaostali davki in d okla de 'se bi j birah z oziroin na velikost skozi štiri leta m obresti se ne bodo izterjavaleS hranilne vloge na knjižice se oproste vseh davkov; f) za dohodnino se najmanjši ob- davčljivi dohodek pri telesnih delavk zviša od 5010 na 6000 Din; g) od davka j! celokupne dohodke se ne bo več pobiral! 30% izredna doklada; h) novo hiše se oproste davka za 25 oziroma 20 let, p0 ve. likosti kraja, kjer se hiša zida; i) prenosne takse pri premičninah se znižajo od 2 na 1%, pri nepremičninah (odstotki pri dedi. ščinah in kupnih pogodbah) od 6 na 4V j) vse prireditve Orla, Sokola, šolske mla' dine, Rdečega križa in Invalidskega društva se oproste taks; k) kronski upokojenci se spremene v dinarske; 1) bencin, ki s« uporablja za motorje pri kmetijskih strojih, se davka oprosti; m) odpravlja se pri-javljanje vina po vkletenju pri vinograd, nikih; n) vse kazni radi taks, ki se niso pobrale do 1. aprila, se uničijo; o) minister za socialno politiko se pooblašča, da lahko ustanovi fond za dajanje cenenib posojil za delavska stanovanja; p) umet;;na gnojila se oproste vsake carine. Zdaj pa prosimo »Domovinarjc in druge nasprotnike naše stranice po deželi, da vse to trezno preudarijo in na jasnem bodo, kaj so podpisali naši poslanci in kaj njihovi in kdo je delal in še dela v škodo in kdo v korist slovenskega ljudstva. ★ »Na vseh koncih in krajih se pom, da najnovejša kleriknlnoradikalska ljubezen ne more držati in da ničesar urediti ne zna.« Grdo in lažnjivo zavijanje žerja-vevškega tednika! Govoričite tja v en dan, a povejte žerjavovci jasno, morete li navesti le eno stvar v naši notranu oli zunanji politiki, ki bi se za kratke dobe sedanje vlade obrnila na slabše? Drzni napad Italije, ki je hotela izzvati vojno z nami, je bil v njeno sramoto od sedanje vlade sijajno odbit in naše ljudstvo, ki potrebuje za gospodarsko okrepitev miru, ne pa liberalnih vojnih hujskarij, je bilo obvarovano — novega, strašnega prelivanja krvi. — Kako pa v notranji politiki? Tudi v tem ožini se čuti že blagodejen vpliv naše stranke v vladi. Proračuna, kakor ga je sestavila prejšnja vlada, 6icer ni bilo mogoče izpre-meniti, pač pa je na predlog poslancev naše stranke proračunu priklopljenih toliko gospodarsko važnih dopolnil, da ja olajšanje direktnih in indirektnih dajatev vseh stanov Slovenije že letos zagotovljeno. Žerjavovci, le prečitajte še enkrat 19. in 20. številko »Domoljuba«, potem pa se uvodnik 11. številke vaše »Domovine«-, ki tudi čeprav izkrivljeno našteva razne davčne in droge olajšave, in jasno vara bo, da so liberalci v vsej povojni dobi davke leto za letom le navijali, za ljudstvo koristnega pa niso prav ničesar dosegli. Jasno vam bo tudi, kako grda laž je, če danes žerjavovci pišejo, da naša stranka ne zna ničesar urediti, ko vendar celo pošteni h«" vladi nasprotnih strank pišejo, da je sele z vstopom SLS v vlado so 'začeto v naši državi pravo gospodarsko delovanje. ★ »Vlada torej še ne ve, kaj hoče in » katere načrte potrebuje pooblastila.« m resi Vlada prav dobro ve, kaj hoče. Le prečitajte še enkrat program, kakor ga je » imenu vlade razvil 5. februarja sedanji ministrski predsednik g. Uzunovič. Zrcali sa ta program v sledečih par besedah: a) ce- nen kredit za povzdigo kmetijske, industrijske in obrtne produkcije; b) olajšanje davčnih bremen; c) uravnava voda in zgraditev dobrih cest; 5) davčna reforma zlasti izenačenje davkov; d) graditev novih železnic s posojilom; e) reforme na polju socialne politike, zlasti zaščita in zavarovanje delavstva; f) nov cestni zakon; g) zakon o kmetijskih zbornicah; h) zakon o melioracijah zemlje; i) za i: on o izkoriščanju vodnih sil; j) zakon o preskrbi s pitno vodo. No, žerjavovci, ali vidite, da vlada ve, kaj hoče in čemu rabi pooblastila parlamenta, kajneda, zato, da bodo vse naštete gospodarske vclevažne državne preureditve izvršene čimprej brez vaših agita-tijskih in hujskaških govorov in brez nepotrebnih stroškov. »Danes je velika večina narodne skupščine edina v tem, da lffora ta vlada iti.« Pobožna žerjavovska želja, ki pa ne drži, ker bi sicer vlada že davno padla. Če imate večino, zakaj pa vlade ne vržete? Še pri vsakem glasovanju je dobila sedanja vlada lepo večino, proračun za proračunom je, vzlic vašemu ostremu nasprotovanju, v zbornici sprejet, vi pa farbate svoje bralce, da je >velika večina narodne skupščino edina v tem, da mora ta vlada iti." Najbolj zagrizen vaš pristaš varn danes več ne verjame. ★ »Odslej bodo morali siromaki bajtarji, ki podedujejo od staršev majhno posestvo, plačevati prenosno takso, katere so bili do-sJoj oproščeni.« — Ni res! O tem, kar »Domovina« razlaga, vlada sploh ni še ničesar sklepala in tudi ničesar izpremenila. * »Vladne davčno olajšave so za Slove-uiio brezpomembne.« Kaj naj rečemo na tako bedarijo? Prav nič drugega, kakor tole: Če žerjavovci nikakor nočejo davčnih olajšav samo zato, ker so jih izposlovali po-flanci naše stranke, naj verni bralci liberalnega tiska tudi v bodoče plačujejo davke in takse po — starih žerjavovskih zakonih. Naša stranka se bo potrudila, da iz takih previškov sezida posebne zavode, ker brezumna kritika v nekaterih SLS nasprotnih listih že precej jasno dokazuje, da so gotovi ljudje iz gospodarskih in državnih razlogov nujno potrebni — posebne socialne oskrbe. Sovražne granate. Kdo je narodno zaveden? Zadnja »Domovina« opisuje zgodovino Maribora. Glede potujčevanja Slovencev pravi med drugim: »Mariborska jara gospoda se je po večini udala in podlegla; rarli tega je še dandanes velik del mariborskega kapitala v nemških rokah, dočim sta delavec, posebno pa okoliški kmet ostala zvesta te-Wu, kar jih je učila' mati.« — Naj pripom- Homgapn za mašte oblete se dobro kupi R- MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA nim, da je v drugI obliki več ali manj tudi danes tako. Mnogo »jare«, posebno liberalne gospode je vse drugo prej kot — Slovenec. Slovesno zastavo drži ponosno k vi siku v prvi vrsti, po žerjavovskih nazorih, »nazadnjaško« in »nezavedno« — delavno ljudstvo pod požrtvovalnim vodstvom »mednarodne« — slovenske duhovščine. ★ Iz dopisov v »Domovini«. Na Štajerskem je poslal g. župnik gostilničarju, kjer se_ je plesalo, pismo: »Vas obvestim, da pri Vas ne bo več velikonočnega blagoslova, ker daste svojo hišo za sfrrunjenje Gospodovega dne s plesom, celo med božjo službo. Hiša plesa je hiša prokletstva, pa ne hiša blagoslova!« To je dokaz, da je župnik res pravi pastir svojih duš. Če pa se liberalci liudujejo radi tega na g. župnika, je to nov dokaz njihove »vernosti«. V Šmarjeti pri Rimskih Toplicah liberalcem ni všeč, da bi občini Sv. Krištof in Marija Gradec naklonili mali podpori la-mošnjemu Orlu. Ali mar ni prav, da katoličani prispevajo za katoliško telovadno in prosvetno organizacijo? Le poglejte račune in proračune žerjavovskih občin in videli boste, kako krepko podpirajo te občine z občinskim, torej tudi »klerikalnim:; denarjem razna »napredna« društva. Iz Šmarskega okraja poroča liberal-ček, da jo zadela »klerikalce« malone kap, ker so demokratje pri volitvah v oblastno skupščino tako lepo ^zmagali«. — Pa glej, v tem okraju je dobila SLS 3656 glasov, liberalci pa 838. Torej pri SLS spričo krasnega uspeha ni mogla nikogar zadeti kap ampak vi, ko ste fabricirali trapasti dopis, ste ga gotovo imeli »pod kapo<'. V Podčetrtku so bili žerjavovci nekaj časa z g. župnikom zadovoljni, zdaj pa menda niso, ker je baje spravil na prižni- j co »politiko«. To je seveda treba povedati j v »Domovini«. G. dopisnik, Vi ste katoliške vere in član Cerkve in če imate, kakor pravite »jekleno voljo«, poglejte vase in premislite, ali je vaše delovanje v skladu s katoliškimi načeli, katere je dolžan braniti in oznanjevati vsak duhovnik. Potem šele zabavljajte. ★ »Delavska politika« jo je polomila. V 24. številki sc zaletava glasilo rdečkarjev v večino mariborskega Občinskega sveta, ker je sklenila, da v svrho zidanja novih delavskih stanovanj nekoliko dvigne občinske doklade na alkoholne pijače. — Recite kar hočete, alkaholne pijače niso za življonje potreben vsakdanji kruh, so bolj luksus, pa naj si ga privošči bogatin ali revež. Zato je davek na alkoholne pijače v današnjih težkih gospodarskih časih povsem umesten in tudi pravičen, saj je od proste volje odvisno, ali ga plačuješ ali pa ne. — »Delavska politka« piše med drugim: »Edini davek, ki gospodom (večini odbornikov) ugaja, je davek na vino, ki po veliki večini obremenjuje delavca in uradnika.« Torej na eni strani vpijete, kakšna reveža sta delavec in uradnik, na drugi strani pa celemu svetu pripovedujete, da davek na vino po veliki večini obremenjuje delavca in uradnika, torej da ta dva stanova primeroma največ popijeta al- koholnih pijač. Milo-rečeno, taka pisava delavskega glasila je, če ne krivica, pa prav gotovo neumestna in je lahko velika ovira boju za zboljšanje delavskih razmer. p Žerjavovci bi radi v vlado. Potom razprave o narodni skupščini o zunanjem položaju naše države je g. Pribičevič čutil potrebo, da govori g vstopu žerjavovcev v vlado. In pri tem je trdil, da ga je sedanja vlada že povabila za vstop. Ministrski predsednik Uzunovič mu je tedaj zaklical, naj pove, kdo ga je vabil, Pribičevič je rekel, da minister Srskič. Nato je minister Srskič izjavil, da je res o tej stvari govoril s Pribičevičem, pa ne v imenu vlade, temveč v lastnem, kakor je na drugi strani tudi prosil ministra dr. Kulovca, naj le-ta o isti zadevi govori tudi z David ovičem. Nato izjavlja Srskič, da je sedanja vlada dovolj močna za izvedbo gospodarskih pre-osnov ter da je bila baš zato zveza s SLS zelo srečna. Zato bo ta zveza še dalj časa ostala in če Pribičevič misli, da bo zase-jal med obe vladni skupini nezaupanje, se zelo rnoti. Vendar je on prepričanja, da bi bila za popolno okrepitev razmer v državi potrebna še širša vlada, zato pa je poskušal na svojo roko razgovore s Pribičevičem in potom dr. Kulovca z Davidovičem. Jasno pa je, da Pribičevič ne bo mogel v sedanjo vlado brez privolenja SLS, brez katere se pogajanja sploh uradno ne bi mogla voditi. Če hoče torej g. Pribičevič v vlado, naj se v prvi vrsti pomeni s SLS. p Hudo so jih pri v iii. Ker žerjavovci in radičevci hočejo preprečiti pravočasno sprejetje proračuna ter davčnih olajšav, ki so jih dosegli naši poslanci, je vladna večina sklenila, da bodo seje trajale nepretrgoma od 9 zjutraj do 9 zvečer. Ob 9 zvečer pa se začno seje finančnega odbora, ki trajajo do jutranjih ur. Ker so protivladne stranke priglasile samo pri finančnem zakonu 100 govornikov, bodo le-ti mlatili prazno slamo pred dreinajočo in spečo zbornico. KOLINSKA' naša, prava, domača CIKORIJA je vrlo dobra! Sodnik: »In kakšne vzroke imate, ko trdite, da sta ta dva umobolna?« Policaj: »Prvi je razmetaval bankovce po cesti, drugi pa jih je pobiral ter mu jih mašil nazaj v žep.« ★ »Zakaj ste tukaj,« je vprašal kaznllni-ški duhovnik kaznjenca. »Jaz sem žrtev nesrečne številke 13.« »Kako to,« ga vpraša duhovnik. »I, no, kako? Dvanajst porotnikov in en državni pravdnik.« d Za naše izseljence v Franciji nabira Prosvetna zveza knjige, katere bi rada poslala za piruhe slovenskim delavcem v Lotringijo, Pas de Calais in Entiennes g. Val. Zupančič, ki pastiruje med ondotnim delavstvom, nam z dne 7. marca piše: 5>Prejel sem zaboj s knjigami in se lepo zahvaljujem darovateljem. Tukaj pride vse prav. ker so slovenske knjižnice revne, ljudje pa radi čitajo. Priporočam se že za naprej.« Prosimo tudi za note, igre, pesmarice in knjige. Rojaki, spomnite se svojcev v francoskih rudokopih in pošljite piruhe za nie v obliki knjige na naslov: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. d Kdo želi službe v inozemstvu? Zahteva se znanje petja in orgel). Primerna eksistenca zagotovljena. Reflek!anti naj se zglase v pisarni Prosvetne zveze, osebno ali pismeno. d V ljubljanski bolnišnici je nadrejeno ministrstvo 18 zdravnikom odpovedalo prejemke. So to mlajši zdravniki, ki se izpopolnjujejo ter še praktično učijo za poznejšo službo med ljudstvom. Poleg malega honorarja so prejemali iz bolnišnice tudi hrano proti plačilu in pa prosto stanovanje. Sedaj jim je tudi to ukinjeno. Ti reducirani zdravniki so priobčili v dnevnikih razglas, naj ljudstvo oprosti zdravnikom, če ne bodo z veseljem opravljali službe. Naval v ljubljansko bolnišnico je velik. Od novega lefa go danes je bilo sprejetih 3450 bolnikov. V bolnišnico se sprejmejo le oni bolniki, ki so res težko bolni, vsi drugi se odklonijo in se jim priporoča, da se zdravijo pri svojih zdravnikih na deželi. Tudi radi pomanjkanja postelj, je nemogoče sprejeti vsakega bolnika z lažjo boleznijo. Štajerci se opozarjajo, naj posečajo bolnišnice v Mariboru, Celju, Ptuju, Ormožu, Brežicah itd. in naj ne hodijo v ljubljansko bolnišnico, ker se jim sicer lahko pripeti, da niso sprejeti, in morajo potem imeti mnogo izdatkov za dolgo potovanje, poleg tega pa so še nejevoljni! Enako opozarjamo, da je za sprejem v bolnišnico potreba prinesti s seboj razkaznico od župana, četudi bolnik sam plača bolniške stroške. Župane in pa občinske svetovalce pa prosimo, naj ne odrekajo teh dokumentov in naj gredo ljudstvu v vsakem oziru prijazno na roko. Potrebno je, da vsi, ki berete take razglase, pa-učite tudi drugo o tem, da se vedo ravnati in ukrenti potrebno, če koga zadene nesreča, da mora iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. d Iz pisma Urbanovega S i m na Urba-?°.v oSlvrn0n ie že Pol leta pri vojakih v južni Srbiji. Doma je bil v vsakem oziru vzgled en fant, tak je ostal tudi v vojaški suknji. Skoraj vsak mesec mi piše: Zanima se za napredek domačega Orla, opeto-vano povdarjajoč, kako silno so mu prišle pri vojaški izučbi v korist orlovske telovadne vezbe, vedno povprašuje, kako delamo v izobraževalnem društvu, katere pesmi se učimo na novo, kakšne igre smo igrah in kdo in kaj je predaval, - zelo P ga zanima, kako se obnašajo dekleta in če še vedno pošteno, krepostno žive. — Silno mu je pri srcu, ali smo dovolj storili za razširjenje našega katoliškega časopisja; doma v tem oziru ni bil tako vnet, zdaj pa piše s tako skrbjo in z gorečnostjo, kakor da bi bilo odvisno od dobrega časopisja vse, prav vse. — Zadnjikrat senf mu odgovoril, da napredujemo tudi v tem oziru, saj se je v župniji število naročnikov na vse naše časopisje zelo pomnožilo, »Domoljub« je narastel od lanskih 69 celo na letošnjih 110. Povedal sem mu, da je naročena na naš tednik skoraj že vsaka družina, le nekateri trgovci in gostilničarji se še vedno sramujejo katoliškega kmetske-ga glasila, ne sramujejo se pa kmetskih grošev. Sporočil sem mu tudi sklep domačih fantov, da bodo vsi k nekaj dali in do-tičnim gostilnam nalašč »Domoljuba« naročili in, če ga gostilničar ne bo hotel imeti na vidnem mestu, vsem gostom na razpolago, de bodo fantje, pa tudi njih očetje, nikdar več prestopili p raj; a dotične gostilne. — T. M. d V državnem zdravilišču na Golniku so obiski zopet dovoljeni. d Novo cesto bodo zgradili od Laz do Radeč po savski dolini, tako da bo imela Ljubljana direktno zvezo z Zagrebom. Uradni ogled ozemlja se je vršil 15., 16. in 17. t. m. Cesta se bo gradila na desnem bregu Save in bo zglajena kot prvovrstna aivtomobilna cesta. Dolga bo 53 km ter bo deloma dolinska, deloma gorska cesta s predori in galerijami. Kdaj se bo začela graditi, še ni znano. d Pi ed zgodovinski Človek v Postojnski jami. Ravnatelj postojnske jame gosp. Peri;o je po 20 letnem trudu dokazal, da je že v predzgodovinski dobi v Postojnski jami bival človek. Našel je tri okostja popolnoma že z apnencem pokrita, na isteni kraju pa črepinje lončene posode, kakršna se je rabila samo v predzgodovinski dobi. d Telovadna akademija Jutjoslov. orlovske zveze se Up vršila v nedeljo 3. anrila ob 8 zvečer v veliki dvorani' Uniona v Ljubljani. Prijatelji orlovstva iskreno vabljeni. d Romanje na Trsat priredi s posebnim vlakom iz Maribora in Ljubljane dne 23. julija »Sveta vojska« v Ljubljani. Podrobnosti se še objavijo. d Cerkven koncert priredi 6. aprila PonV" "ri^eeer v ljubljanski stolnici Cec Ujme.društvo za stolno Župnijo v Ljub-jam. Točke na orglah (Bach Liszt, 1 ee-hoven, Springer, Martini, Guilmaut) bo zvajal profesor Stanko Premrl nevske točke (Palestrina, Zeleznik, SiVef Kle-mencic, Premrl) pa stolni mešan £ pod vodstvom g. Antona Dolinarja. Vstopnke LjublSi0 V ^-lovanski 'knjiga^1" ,d,Jvetnikov smo imeli lansko leto v vseh državnih kaznilnicah samo 7744 do^ da smo v Jugoslaviji vendarle' zelo pošteni ljudje ali pa, da Je javna varnosi — pod ničlo. d Španska bolezen. Od 1. februarja do 1. marca je bilo javljenih v naši državi 185.220 slučajev španske bolezni. Od teh je umrlo 1098 bolnikov. d Romanje dekanije Cerknica na Brezje |. Bled. Na splošno željo bomo tudi letos in sicer 30 in 31. maja romali k Mariji Pomagaj in k Mariji n, otoku blejskega jezera, |x> sličnem sporedu kakot lani. Poleg Bleda, kjer bo govor, sv. maša in peto Litanije na otoku, in Brezij, kjer bo spoved zvečer in zjutraj, več sv. maš za udeležence in pete litanije, se bomo ustavili par ur v Ljubljani, morda tudi mimogrede pogledamo Kranj na siy4 skali, {e bo čas. Na Brezjah bomo vlekli srečke, ižiko da v žup. nijah, iz kalerih bo vsaj dO udeležencev, dobi cipg-izmed 100 dva itd. na vsakih 50 udeležojiecv c'.'en poverjenih vseh 65 Din, ki jih plača vsak prigU. šenec. Priglase sprejemajo «lo Velike noči (17, |j župiii uradi. Čim prej se priglasite in čim vef naj Ik>, več ugodnosti bo mogoč« lzposlovali! I>0 17.4, priglašeni plačajo 100 Din. Kdor se vozi z režij, sko karlo, plača 20 Din. Otroci (nad (i let), ki h sprejmo le izjemoma, plačajo celih 65 Din. Kdor bi vsled bolezni 110 mogel iti, dobi 55 Din nizaj. Kdor želi naročiti prenočišče na Brezjah, naj m javi svojemu župniku, plača pozneje. Enako za kosilo na ISledu. — Jernej Hafner, župnik, Stari Irg pri Ložu. <1 Oproščen je bil pred sodiščem nočni čuvaj ob priliki gorenjskih požigov, čevljar Ludovik Gradišar 9 Križev pri Tržiču, ki je stoječ na straži, po pomoti ustrelil svojega prijatelja Franceta Terana. Le ta ga jo hotel poskusiti ter na Gradišarjev poziv i sloj < ni hotel obstati, nakar jc streljal ter ga tako nesrečno zadel, da jc fant drugo jutro umrl. d Umrl je v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano ondotni profesor g. Jožef Prešeren star 47 let. Blagemu vzgojitelju večno plačilo! d Pojasnilo na notico v »Domoljubu* št. 11 pod naslovom: Uboj v Šmartnem pri g. Tuhinju. Dopisnik je napačno poučen ali pa namenoma podtika omenjeni pretep in uboj pri tej stvari čisto nedolžni vasi Šmartno. Pretep oziroma uboj se je vršil na Lazih. Glede krajevne označke v pojasnilo dopisniku, da se piše Šmartno v Tuhinju, ne pa Šmartno pri Zg. Tuhinju, ker Zg. Tuhinj ni nobena krajevna točka. — Šmarčan. d Dve igli pojedel. Krojaški učeneo Ivan Kiizma v Prekmurju je pred leti pogoltnil po nesreči iglo za ovratnik. Ker to ni imelo nikakih posledic in sploh ni čutil bolečin, je na celo stvar kmalu pozabil. Pred kratkim pa se je igla zganila in ee prerila skozi drob do kože, tako da se j? dala otipali. Kiizma se je podvrgel oper« ciji, ki je dobro uspela. Veliko pa je bil> začudenje, ko so izvlekli navadno šivani« iz rane, ne pa igle za ovratnik. Za šivanko pa fant sploh ni vedel, da jo je pogoltnil. Mogoče bo čez čas priromala tudi druga igla pod kožo. d Vino spremenil v vodo. Neki posestnik v Prekmurju se je pred kratkim vračal z vozom iz vinograda. Peljal je sod vina. Med potjo ga je napadla žeja in ker se J® peljal mimo neke gostilne, je zavil na dvorišče, sam pa se jo podal v sobo. Lilcr^® litrom je romal na mizo in pil je vsak. so nekateri videli, da je možakar pozami na voz zunaj, so si dovolili precej P^eiiri-no zabavo. Odprli so sod, ga izpraznili in polem napolnili s studenenico. Debelo gledal prevarani možakar, ko je doma nie« sto vina postavil pred družino na mizo vrč vode. d Kraljevo zahvalo je poslal minister dvora g. Janku Lebanu v Kundijo za vpo-slano pesnitev in skladbo »Pozdrav Jugoslaviji«. d Požar. Na Bledu je pretekli ponde-Ijek zjutraj pogorel lesen hlev pri Krev-ljiču. Gasilci so ogenj omejili, dasi ja bila nevarnost, da se požar razširi ra sosedna poslopja, ki stoje tesno drugo ob drugem. Kdo je zažgal, se ne ve. d Strašna nesreča. V Veprovcu na Hrvatskem se je dogodila nenavadno huda nesreča. 16 letna posestnikova hči Marija Gautner je vozila 8 polja proti domu. Naenkrat se ji splaše konji, dekle spusti vajeti in kliče na pomoč. Divja naglica in od-skakovanje voza vrže deklico preko ojnic. l)a jo nesreča šo večja, obvisi Gautnerje-va na ojnici, ker se ji je zapletla obleka in lasje med ročice in kolesa. Voz drvi naprej, kolesa trgajo nesrečnemu dekletu lase iz glave in jo popolnoma skalpirajo. Ko končno pade truplo na tla in pribite ljudje na pomoč, je dekle že izdihnilo. d Mrtvec v potoku. Dne 11. t. m. so našli v Žicah pri Konjicah v potoku Koprivnica truplo nepoznanega moškega, ki je ležalo v 15 cm globoki vodi. Mrtvec ni kazal prav nikakih znakov naslja, ležal je pa v potoku približno 48 ur, predno so ga odkrili. Pri njem so našli 18 Din drobiža, pa nobenih drugih listin, po katerih bi bilo mogoče ugotovili, kdo da je; tudi ljudje, ki so si ga ogledali, ga niso spoznali. d Ljubezenska norost. V soboto, dne 19. t. m., so prepeljali v celjsko javno bolnico smrtno ranjenega nekega posestni-kovega sina iz Braslove. Zdravnik je ugotovil na njem, da ima bodljaj z nožem naravnost v srce, vsled česar je vsako ozdrav-ravnost v srce, vsled česar je vsako ozdravljenje izključeno. Fant je bil iz-prva zatrjeval, da je dobil težko rano v prepiru od nekega drugega, končno je pa le priznal, da se je ranil sam z namenom, da bi prepričal svoje dekle, ki mu je postala nezvesta, o svoji ljubezni. Ostalo bo pač nepojasnjeno, kako je končala ta njegova namera tako žalostno. Fant je kmalu podlegel svoji rani ter so ga pokopali na braslovškem pokopališču. d Pasjon. Ljudski oder v Ljubljani vprizori tudi letos Pasjon (Kristusovo trpljenje in smrt) v soboto 2. aprila ob 8 zvečer in v nedeljo 3. aprila ob 3 popoldne. Sobotna predstava je namenjena predvsem ljubljanskim obiskovalcem, nedeljska pa zunanjim. Vprizoritev bo pripravljena zelo skrbno in vse glavne osebe imajo krasne nove kostume. Preskrbite si pravočasno vstopnice 1 d Pcvcc. Januarska in februarska številka prinaša lep članek dr. Josip Cerina: Zgodovinski razvoj vojaških oziroma turški goelb in vrsto manjših poročil. Pevska priloga, ki je povsod tako priljubljena, pri- v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke. R. MIKLAUC, „Pai ŠKOFU". LJUBLJANA naša dr. Kimovčev moški zbor: Oj z Bogom, ti planinski svet (lahka), Mavov mešani zbor: Angel tvoj se zjokat gre (srednjo težka) ter začetek Mirkovega mešanega zbora: Odkrij nam, zarja, svoj obraz. — List toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 in slane s pevsko prilogo na leto 30 Din. Važno je, da se more poleg enega izvoda teksta naročiti poljubno število pevskih prilog, kar bo posebno dobro hodilo zborovodjem, ki bodo tako lahko naročili za vsakega pevca posebno prilogo. Naročnina, za 1 prilogo znaša 15 Din na leto. d »Iz otroških ust.« I. zvezek. Smešno-modre črtice iz življenja naših malih. Nabral in priredil Anton Kosi. Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru kot XVII. zvezek Cirilove knjižnice. Knjiga stane 8 Din, poštnina posebej. Kdor si hoče torej kako uro osladiti s prijetno, nedolžno šalo, ta naj takoj naroči to knjižico! d V Lurd se je lansko leto samo z romarskimi vlaki pripeljalo 279.060 romarjev. Od teh jih je bilo 78.645 iz drugih držav. d Zdravnik dr. Iko Marčič se je naselil na Jesenicah hiš, št. 132, hotel »Triglav«, kjer ordinira počenši s 6. aprilom dnevno od pol 8 do 12 dop, ter od 2 do 6 zvečer. Za posete zunanjih bolnikov je pa vedno na razpolago, 3328 •k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. d Ribiške priprave, orožje in strelivo ter vsa popravila pri puškarju F. K. Kai-ser, Ljubljana. d Angleške prevode in iz drugih tujih jezikov ali v te oskrbi ceno in hitro dr. Ivan Č e r n e , Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje »Ljudske posojilnice«. g Ljudska posojilnica, r. z. z n. z. v Ljubljani je imela 21. marca 1927 svoj redni občni zbor, na katerem je odobrila bilanco za leto 1926, Iz načelnikovega poročila je razvidno, da je zavod tudi v prošlem letu napredoval. — Vloge so na-rastle od Din 91,571.454-98 na dinarjev 110,478.071-36: promet se je dvignil od Din 664,956.485'20 na Din 777,205.582-61, Cisti dobiček je znašal Din 411.735-96; za dobrodelne namene se je naklonilo Din 166.746-—, Rezervni zakladi znašajo Din 2,048.919-78. 2m nEflŠl* Frančiška Cirman iz Št. Vida nad Liub-Suftsib- Ijano bo dne 3. in 5. aprila odprodala na prostovoljni dražbi več hiš v St, Vidu, dalje njive, travnike in gozde v katastralnih občinah št. Vid, Jezica, Dravlje, Zgornja Šiška, Glincc, Vižmarje, Stanežiče, Šmartno pod Šmarno goro in Gamcljni. — Dražba se prične v nedeljo dne 3. aprila ob 1. uri popoldne v Št. Vidu pri Klaj-bovi hiši in takoj nadaljuje na njivah proti Viž-marjem. — V torek dne 5, aprila zjutraj ob 7 se dražba nadaljuje v gozdih nad Št, Vidom proti Toškeinu čelu, prodajo se tudi s kostanjem zaraščeni gozdi pod Toškim čelom in nato še travniki za Rožnikom in nad Kosezami. — Natančnejša pojasnila daje Frančiška CIRMAN v Šent Vidu ali pa njen zastopnik dr. Ivan MODIC, odvetnik v Ljubljani, Gradišče štev. 10,_^ Cuofiln Ker te ba'c širi'° neosnovane O Vdl ltUi vorice zaradi Berte Valand, svarim tem potom vsakogar, ki bi me obrekoval, da bom proti njemu sodnijsko postopala. — Radovljica, 24. marca 1927. — Angela Kolman, okr, babica, Vojaške zaetevs. Vprašanje: Moj bral je služil v Avstriji eno leto, v Jugoslaviji pa G mesecev. Oče je bolehen. Imamo posestvo, na katerem pa brat ne dela. Ali imam pravico do skrajšanega roka? A. K. D. K, Odi/ovor: Navedeno vaše razmere šo nikakor niso zakonit razlog, da bi imeli vi pravico do skrajšanega roka. Kakor smo že poročali, ima pravico do skrajšanega roka prvenec, čigar očo je še živ in ki inia mlajšega brata starega 17 in več let. V družinah, kjer ima prvenec mlajšega brata, kt je star nad 17 let, pa služi prvenec in še en brat po vrsli potni rok, tretji pa služi skrajšan rok. ' 'Aa invalide. Več invalidov se je že obrnilo na Domoljuba z vprašanjem, kako je z njihovo invalidnino. Na takojšnje vprašanje se pa ne more kar splošno odgovoriti, ampak bi morali vsak slučaj podrobno poznati. Navadno nam pa invalidi ne sporoča potrebnih podatkov. Zato svetujemo, naj se vsak invalid obrne na pristojno okrajno sodišča, ki bo gotovo dalo vsakomur potrebna pojasnila. Vprašanje: Ali imam pravico do skrajšanega roka? Oče jo star 56 let, brat pa 7 let. M. H. Odffovor: Imate pravico do skrajšanega roka. Preberite odgovor na prvo vprašanje! Vprašanje: Sin vdove, ki je najstarejši, J« bil potrjen na skrajšan rok. Imajo pa precej obsežno posestvo. Kaj mu je storiti, da bi bil oproščen? J. U. M. Odgovor. Pravico do oprostitve Ima Ie, če jo edini hranilec družine in nima nobenega nad 17 let starega brata ter če ne plačujejo nad 20 Din neposrednega davka. Če ima te pogoje, naj vloži prošnjo na komando vojnega okrožja. Vprašanje: Potrjen sem k pešadiji, rad bi prišel k bolniški četi. AH bi bila prošnja uspešna? A. K. Odi/ovor: Na to vprašanje Vam ne moremo odgovoriii, ker je dodeljevanje rekrutov k posameznim edinicam zadeva vojaške oblasti. n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25' par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n Orel v Mavčičah priredi v nedeljo dne 8. aprila telovadno akademijo z različnim sporedom. Prijatelji orlovstva vljudno vabljeni. Bog živil n Kat. prosvetno društvo t Vrhpotju pri Moravčah vljudno vabi k predstavi »Izgubljeni rajt, dram. bajki s petjem v 3 dejanjih, ki bo na tiho nedeljo dne 3. aprila ob 3 popoldne v Društvenem domu. n Prosvetno društvo na (Trnnčah vprizori na tiho nedeljo dne 3. aprila popoldne in ob pol 8. uri zvečer v društvenem domu opereto »Mlada Breda«. Pred igro nastopi tudi lamburaški zbor. Domačini se vljudno naprošajo, da predstavo po svojih močeh poselijo zvečer, da so bodo popoldanske predstavo mogli ude'ežiti tudi tujci. Zveza z vlakom zelo ugodna. Konec ob 5. uri. Vsi prijatelji lepega petja vljudno vabljeni. n Kdo ve, kje biva sedaj moj mož Ivan Koru-zar, klepar, pris!ojen v Livold pri Kočevju. Odšel je leta 1924. na Francosko, kjer je služil spočetka v Merlebaoli (Loirain) pri kleparju Neumeyer. Februarja leta 1G25. jo to službo zapustil in od tar krat nimam nobenega poročila več o njem. Sem v največji bedi s svojima malima otrokoma, ker nimam posestva, ne kake druge imovine in ne morem sama toliko zaslužiti, da bi otroke preživljala. Zalo prosim usmiljene ljudi, kt vedo za mojega moža, da sporočijo njegov naslov na Zofi Koruzar, služkinja pri dr. Luzarju v Kočevju. iNe zmorem več«. Naj spoštovani oče v miru počiva! BRUSNICE. (Razno.) Tu je umrla 3. marca najstarejša oseba v župniji Marija Brudar roj. Sodja. Dočakala je polnih 93 let in C tednov. Primožila se je semkaj iz semiške fare. Imamo pa ie dva, ki sta stara že 90 let. Ana Bedek v Gaboju je v 92. letu starosti in je že 72 let, kar je bila pri poroki. Jernej Božič v Vel. Brtmcah bo izpolnil poleti 91 let. — Po- I nesrečil 'e je vrl mož Franc Božič, posestnik v | Gor. Suhadolu 1. Vozil je hlode na žagi, pa na zmrznjenih tleh padel in prišel pod voz. Kolo mu je sirlo kosti desne roke, katero so mu morali v bolnici v Kandiji nad komolcem odrezati. ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. (Razno.) V ždinjski soseski sla zadnji čas umrla dva moža-postenjaka in vrla pristaša SLS. Pni je bil nad 90 let stari Martin Rozman, drugi precej udajši Jakob Doblehar. Ko so se vršile zadnje volitve meseca februarja, sla se oba udeležila istih z veliko žrtvijo. 00 letni starček jo je primahal poldrugo uro daleč, a Doblehar — že skoraj na smrt bolan — istotako dobro uro hoda in že pri kaki poti! Večni mir njunima dušama! — Ljudska igra iLovaki tak, ki se je vprvič vprizorila na našem odru pod vodstvom g. Munda na pustno nedeljo, se b. nu splošno željo po veliki noči ponovila. — Tretjo postno nedeljo je naše Katoliško prosvetno društvo priredilo v »Domu? predavanje v preganjanju katoličanov v Mehiki. — Na cvetno nedeljo bomo imeli predavanje s pomočjo skioptičnih slik. Pred nami se bo razgrinjalo trpljenje Kristusovo, kakršno imajo vsakih 10 let priliko videti oni, ki se udeleže pasijonskih iger v Oberammergau' na Bavarskem. IZ ROVT, 28. I. m. je tu umrl po kratki, a zelo mučni bolezni obče spoštovani posestnik in goslilničar Feliks Kogovšek, star komaj 30 let. Zapušča žeJ0 in očeta. Blag mu spomini STARI TRG PRI LOŽU. „ , 2u)"'a cmkev je dobila ,>0 30 letih zopet zvonček za oznanilo smrti. Prvemu je zvonil sinu g. K. Kovača, lesnega trgovca in tovarnarja, g. Milanu Kovaču, ki je dovršil trgovsko višjo šolo in vol 0 d'laSk° lcl° ler nameraval ravno isti dan od-potovati v Francijo in Švico v šole, k„ je vsled vnetja slepiča moral oditi v ijubl.j. bolnišnico, kjer ga pa vsa skrb najboljših zdravnikov ni mogla re- šiti - umrl je 22. t. m. 24. zvečer i« je bil ob ogromni udeležbi pokopan doma v 1'odcerkvi. Pokojni je bil dobrosrčen, zelo delaven fant. Njegova nenadna smrt je pretresla vso dolino in globoko užalostila starše. N. p. v m.! HOCHHE1DE NA PORENSKEM. (Smrtna kosa.) Ob veliki udeležbi Slovencev in domačinov se je vršil IS. februarja pogreb cenjenega člana tukajšnjega društva sv. Barbare Janeza Moharja. Spremila so ga k večnemu počitku štiri društvu nate organizacije z zastavami. Pokojni Janez je bil kremonit slovenski značaj, dolgoletn: naiočnik Domoljuba ter poznan po vsem industrijskem okraju kot izvrsten kolesar. Iz marsikatere kolesarske tekme se je vrnil ovenčan z lavorjevim vencem kot zmagovalec. Svetila mu večna luč! Te/ko prizadeti vdovi pa, ki je šele pred dvema mesecema izgubila tudi svojega očeta, naše prisrčno sožalje. SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Tukaj dobimo novega gospoda župnega upravitelja Jakoba Boliaka. bivšega kaplana v Jareninl. Službo nastopi s 1.aprilom, g. Medved p-; odpotuje od nas. PRESKA. Kmetijsko-gospodinjski tečaj ge. Minke 01-lnskove in gdč. Slavo liogljeve sklenemo na tiho nedeljo. Zjutraj cd 7 pa do 4 popoldne l>o v društveni dvoiani razstava kuharskih in šivalnih izdelkov naših deklet. Razstavo si vsakdo lahko ogleda brezplačno. Ob 4 pa bo slovesen zaključek in slovo z raznimi govori. Pridite in pogle jte I .1EŽICA. (Naš Orel.) Kak j je naš Orel priljubljen pri nas in kako ga ljudje radi podpirajo, kaže ludi dejstvo, da je fc;:mo v Savljah nabral br. Tercelj 55 članov-pc I-pornikov, večinoma samih gospodarjev in gospo-dinj in ki so — kar je zlasti poudariti — tudi takoj plačali članarino. Ko bi bratje še i>o drugih vaseh tako uspešno izvedli svojo dolžnost in nalogo. bi se lahko postavljali z največjim Številom jod [.urnikov sploh. Poskusimo! — Odsek sam prav živahno deluje. Zadnji čas je priredil telovadno akademijo, sodeloval je tudi pri priložnost-ni slavnoeli, ki so jo bivši učenci in učenke priredili svoji dolgoletni učiteljici Hedvigi Malovr-hovL Uspešno zlasti nastopajo vselej >mladci' ki bo.lo nekoč dorasli v ponosne Orle. — Mohorjevi družbi srno letos pridobili 3 novo člane, jih je 'o-rej zdaj 171. Izredne družbien publikacije so naročili trije člani. —- F. St. J EŽICA. (Občni zbori.) Ta mesec živimo v znamenju občnih zborov Najprej ga je imel pevski odsek Izobraž/ društva kateri si je za predsednika izbral br. Šubelja takoj teden za tem pa ga je imelo lzobraž. dru'št,o samo. Pod predsedstvom br. dr. Bizjaka se je z mahmi izjemami sesiavil odbor dosedanjih odbor- oS'.^ n^,J:aŽCn in Mni™V ',a f VHekakor občni zbor Orla Tu se fantje pogovore o težavah preteklosti ter si določijo pota in cilje bodočnosli. li. U. j STUDENO PBI SELCIH. (Smrtna kosa.) 22. marca Je umrl poeeeiuik Jane/. NastPan st,\r. B:1 jo silno vnet in vesten mož za vse dobro* član moško Mar. dr. in III. reda, skrben očo 8v0|i družini. Nad 25 let jo bil poverjenik za >l)onio. ljuba<. Njegov pogreb je pričal, kako so ga lara. nI g[>oštovali in čislali. Delo njegovo bo rodilo mnogotere n sad. Njegovi družini našo Oeikritosrt. no aožnlje- ŠKOFJA LOKA. (Krojaški tečaj.) V začetku maja t. 1. Se bo vršil v škofji Loki krojaški moški in damski prikrojevalni tečaj, y ga priredi krojaška obrtna zadruga v Škofji Loki s pomočjo >Zavoda za pospeševanje obrti« v I.jub. Ijani pod vodstvom strokovnega učitelja g. Aloj. zija Knaflja. Krojači in Šivilje se vabijo, da ?o prigla.se najkasneje do 15. aprila pri g. Janku Hafnerju, načelniku krojaške zadrugo v Školji Loki. Celotni stroški za tečaj znašajo 125 Din. Na kasnejše prijave se zadruga ne bo mogla ozirali ŠT. JURIJ POI) K UMOM. (Smrtna kosa.) V Osredku hš. 5t. 4 je dne 3. marca t. I. umrl posestnik Jožef Vodišek. Rajni si je postavil pri tukajšnji župni cerkvi trajen spomenik s tem, ! da je bil podaril cerkvi marmornato oltarno mizo v velikem oltarju. V dolgotrajni mučni bolezni j« bil živa podoba potrpežljivega Job.i. SV. KRIŽ PBI LITIJI. (Smrtna kfn»a.( V bolnišnici v Kandiji je umri Ivin K rašo-vec, posestnik v T'hnboju, k'.ar 35 let. Bil je globoko veren, za vse dobro vnet, delaven pristaš naše stranke, pf.vsod priljubljen, pa ludi vzoren kmet. Naj v mini ix>čiva! BLAGOVICA. (Smrtna kosa.) Dne 17. marca je preminiti vzorni krnel Fr. Ovca, brat našega delavnega g. arganista Alojzija Ovca. Bil jo naročnik našega lista Zapušča vdovo in sedem nedoraslih otrok. Njemu večni mir, csia-lim pa naše sožalje. Narodna endkKoperfifa. Zaporedoma izhaja jo posamezni zvezki tega dela in tako imamo pred selioj že 16. zvezek, ki obravnava besede od Marija Paleologina, sriiskega kralja ženil, Štefana Decansikega, do Mijokovica Mojzesa, škofa banaškega. Tudi v tem zvezku je cbravna-vano marsikaj iz slovenskega kulturnega življenja. Tako dobimo tukaj življenjepise teh-le slovenskih mož: Marna Joiipa, dovinakega književnika, pesnika Medveda Antona, pisateljev Meško Ksaverja in dr-Janeza Mencingerja, zgodovinarja Melika Antona in drugih. Navedene so tudi Matice: Dalmatinska, Hrvatska, Srpska in Naprednih žen. Manjka pa Slovenca Matica, kar znači precejšno malomarnost redakcije tega dela. Marsikatere podatke zgodovinske, zemljepisne in kulturne dobimo v tera zvezku iz cele naše države. Tudi iz kmetijstva dobimo nekaj drobtin, kakor na prepis marijdvorskega, meltalskega ali belaj1* skega goveda, merino-ovce, hrušk masleni jabolk mašanegarja, oljk-masline itd. razglasa velikega župana.) AZBI Alkoholu boj za vsako ceno. Kaj je alkohol in alkoholizem? Preden odgovorim na to vprašanje, naj i £e enkrat opozorim na velevažno knjigo: '< xAlkoholno vprašanjeki jo je spisal in izdal g. župnik Ant. Mrkun. — Ta knjiga v vsej popolnosti temeljito odgovarja na to vprašanje ter razpravlja o njem od prve do zadnje podrobnosti v verskem, nravnem, zdravstvenem, socialnem in rarodnogospo-darskem pogledu. Kdor hote dobiti temeljit odgovor na gornje vprašanje, naj naroči omenjeno knjigo. Saj velja le 28 Din. (S poštnino 30 Din.) Dobiva se v vseh knjigarnah in v pisarnah »Naše Sloge« in Svete Vojske« v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 10. Vseeno pa ne bo odveč, ako tudi v Domoljubu« zapišemo par vrstic več o tem za naš narod tako važnem vprašanju. jVi vprašanje, kaj je alkohol? je najkrajše odgovorjeno, kakor pravi pisatelj v omenjeni knjigi: Čisti alkohol je pravi strup. V vseh opojnih pijačah je alkohol. Zalo imenujemo opojne pijače tudi alkoholne pijače. Ker je pa alkohol sam strup, je dosledno v teh pijačah tudi strup, čeprav ne v taki množini kot v čistem alkoholu. In alkoholizem? To je tisto nezmerno uživanje alkoholnih pijač, ki gre kakor povodenj po naši Sloveniji, a ni dovolj krepkih rok, da bi zgradile dovolj nasipov, spravile to povodenj v ozke struge in s tem preprečile gospodarsko in moralno propast Našega naroda. Drugje sem že napisal sledečo zgodbico, ki bodi povedana tudi tu: Na Dolenjskem nekje ie bil qovor o protialkoholnem gibanju in % boju zoper alkohol ter njegovim posledicam, kvarnim za dušo in telo in za — žep. Tedaj se je oglasil neki veljali: Da, da, proč z alkoholom. Kaj ga je 1 a treba? Saj imamo dovolj domače rakije (žganjice) in dovolj dobretra vina. Zato proč z alkoholom 1 — Ne, prijatelji! Tako sc alkoholizem ne pojmuje in tako se alkoholno vprašanje ne rešuje. Berite, kaj pravi pisatelj knjige »Alkoholno vprašanje«. Alkohol je: čarovnik, slepar, rušilec zdravja, zločinec, povzročevalec nesreč in nezgod, ropar, sovražnik izobrazbe in napredka, grohokop družinske sreče, nenrav-i'ož, grešnik, kvarljivec otrok. — Ali hočete še več? Ali ni v tem že obseženo vse P-/UC, ki ga prizadeva alkohol — brezumno pijančevanje družini, človeški družbi, navoju? Protialkoholni boj. Ali ni torej ne samo potrebno, marveč je nujna zahteva časa, da se strnejo vrste vseh dobromislečih, — ni treba, da bi bili V8'_ popolni nbstinenlje, — da se torej strnejo vsi, ki jim je pri srcu blagor in sreča naroda in jim je pred očmi boljša njegova w iu uost, ter "da napovedo neizprosen boj temu velikemu sovražniku vsakega posa- meznika in skupnemu sovražniku vseh. Knjiga »Alkoholno vprašanje« daje izčrpen pouk o bistvu alkohola in alkoholizma in o vseh njegovih kvarnih posledicah. Če se v prvi stopnii samo omeji ono brezumno, nezmerno pijančevanje, ki nas ponižuje v očeh tujih, treznejših narodov, bo že. dobljena prva bilka, ki bo dala vseni bojevnikom zoper alkoholizem novega poguma in nove jtobudo za nadaljevanje boja do novih zmag, dokler ne bo doseženo popolno iztreznenje našega sicer tako nadarjenega naroda. Načrt za ta boj je izdelan in ni tajen, kakor so drugače vojaški načrti. Vsakdo se lahko pouči o njem v navedeni knjigi. Kupi jo vsakdo, bodi abstinent ali neabsti-nent-zmernik, beri jo, uči se iz nje, in poučuj druge. Dobrodošel vsak v tem svetem boju za dušni in telesni blagor družin, družbe in naroda! Po katoliškem svetu. Katoliška obnova na Portugalskem. V tej republiki so se razmere 'za katoliško Cerkev v zadnjih letih zelo izboljšale. Saj danes državne oblasti same vabijo Cerkev, naj skuša ozdravljat hude narodne rane: morala je strašno padla v družbi, v družini, pri posameznikih; radi splošne nediscipliniranosti in nepokomosti sploh ni mogoča kaka socialna akcija; nevednost v verskih stvareh je doma celo pri najvišje stoječih I In kdo bi se temu čudil, če ve, da je 1. 1912. državna oblast sama strašno preganjala vse, kar je bilo katoliškega! Pa sedaj je prišlo pravo spoznanje! Novembra lanskega leta se je sešel v Lizboni narodni koncil! In kdo ga je lakoj pri otvoritvi po-setil — poleg kardinala Mendes Bela in škofov, ki jih je 1. 1912. kruto tepla drž. pest? Najodličnejši zastopnik iste državne oblasti, ministri pravosodja, zunanjih zadev in kolonij! In kardinalu je izrazilo več kot 6000 najodličnejših osebnosti svojo naklonjenost in srčno željo za složno sodelovanje ! Jezuit v aeroplaiiu. Da bi zgodovinsko preiskal neznane kraje v Visoki Dje-siri v Mezopotamiji, preplaval je z aero-planom p. Poindebard Mezopotamijo in Sirijo, in je odkril na svojem potovanju 13 starih, zgodovinsko znamenitih cest in 3 važna cestna križališča. Francoska vlada bo dala smelemu redovniku podporo, da bo ntogel vnovič pregledati in proučiti odkrite znamenitosti. ★ Padec porok v Franciji. Dasi poizkuša Francija vse, da bi se njeno prebivalstvo pomnožilo, število porok vendarle pada. Poizkušali so tudi v davkom na samce, a uspeha ni. V letu 1921. je bilo neporočenih, za zakon sposobnih 208.449, leta 1924. že 238.544, a leta 1925. celo 258.118. — Kaj nam dokazuje vse to? S samo zunanjo, četudi državno silo, se ne doseže ničesar. Tudi številčni napredek naroda je mogoč samo tam, kjer ljudstvo živi po več- no veljavnih zakonih vere in Cerkve. ★ Važnost katoliškega tiska. Izdajatelj katoliškega lista »Pittsburgh Catholic« je izjavil javno, da je najvažnejša naloga vsakega katoličana, da ima vsaka hiša vsaj en in sicer katoliški časopis. Škof v Pitts-burgu je dejal, da prinaša branje katoli-štvu nenaklonjenih, in torej veri skrito sovražnih časopisov — veri in Cerkvi več škode, kot resnično krivoverstvo. Ne pozabimo! ★ Nočejo žaliti verskega čuvstva. Pri nas? Žal ne. V Olasgovvu na Škotskem se je imela vx*šiti kinopredstava v nek dobrodelen namen, kjer bi nastopal tudi sv. Mungo, varih mesta Glasgow. Na prošnjo knezoškofa Mackintosha pa so protestante vs ki prireditelji dotično predvajanje opustili in sožaljno pojasnili, da niso in ne nameravajo žaliti verskih čuvstev katoliškega prebivalstva. In pri nas? — Daleč smo še tudi v tem oziru za — Angleži. ★ Kinematograf v službi rosnice. V Parizu so na pobudo katoliških škofov dovršili film, ki bo predvajal delo za blagor ljudstva, ki ga vrše francoski samostan : pouk, pdstrežba bolnikov, skrb za reveže, slepce in mutaste, zlasti pa bo kazal ustanove in njih uspehe zunanjega misijon-stva. — Ta film liberalcem, — ki poznajo redovnika v lažeh in svojih neslanih družabnih vicih — prav gotovo ne bo všeč. ★ Župnija v; — avtomobila, škof Amigo v Southwaitu v Ameriki je določil posebnega duhovnika I>udleyja ter mu poveril nalogo, da raztresene kraje brez katoliške župnije redno obiskuje z avtomobilom. V njem so vse potrebne cerkvene stvari, zadnji del avtomobila pa se na poseben način dvigne, da sliči glavnemu oltarju zasilne kapele. Verniki so svoje »premikajoče se župnije«", zelo veseli. ★ Otroci iu — kino. Znano je, da za otroka najboljše še vedno ni dobro. To velja posebno za kino-predstave. — V nekem kinu v Montrealu, v Kanadi je izbruhnil nedavno požar, pri katerem je zgorelo nad 100 otrok. Odslej otroci brez spremstva staršev, ali njih pismenega dovoljenja ne bodo smeli v kino. ★ Katoliški Kitajci v višjih državnih službah. V Taivanu (Macao) je bilo med 68 javnimi uradniki izvoljenih na visoka državna mesta tudi 16 Kitajcev-katoliča-noV. Izvolitev je tembolj pomembna, ker štejejo v tej pokrajini verniki katoliške Cerkve samo 1% celokupnega prebi-. valstva. * Nočni lokali v Italiji pod strogim nadzorstvom. V Italiji je pod vlado Mussoli-nija veliko narobe, vendar je treba priznati, da Mussolini varuje kolikortoliko čast Cerkve in poizkuša polagoma dvigniti tudi v moraličneza oziru svoj narod, 6" Pred kratkim je bila izdana ostra naredba podeželskim prefektom, po kateri bo vsak javni lokal zaprt, kjer bi se vršile v tej ali oni obliki nemoralične predstave. Tudi pri nas bi bilo treba po raznih kinih, barih in gledališčih napraviti — red. ★ t Iz koncertno dvorano v — semenišče. Ves Pariz se je nedavno silno razburil, ker je nenadoma izginil iz mesta eden najznamenitejših koncertnih umetnikov g. Syr-vial. — V zadnjem času pa se je zvedelo, da je slavni pevec v nekem samostanu v Alpah, kjer se pripravlja na — duhovniški poklic. Kdor si hoče v življenju priboriti najvišje in najboljše, se ne sme bati dela in truda, ne boja in viharja. (T. K.) I Zrna. Ne pusti, da bi te obliznil, ki včeraj v nos te je ugriznil. • • * Kjer te srbi, tam se krampaj, kjer manjka ga, zob grabljam daj. • • • Če pljuneš v roko, tudi poprimi s temi, ki delaš skup in pa ješ z njimi. • » « Mnogokratov dedščine razdražijo soseščine. * » * Najbolj človeku kruh diši, če sam so z žulji zanj poti. >v * * Če konj bi govoriti znal, večkrat bedaka bi te zval. Pošten zdravnik. Bogataš je živel zelo pregrešno. Da si je udušil vest, ki ga je pekla, si iQ venomer dokazoval: »Če mi je od Bom namenjeno, da pridem v nebesa, mi moji grehi ne morejo škodovati, če pa nisem določen za nebesa mi tudi nobena pobož-nost ne koristi.« — Kmalu nato nevarno zboli in pokliče zdravnika. Ta jo poznal njegovo neredno življenje in tudi njegove dokaze. Na vprašanje, kako misli o nje-| govi bolezni, odgovori zdravnik: »Noben',h zdravil vam ne zapišem. Če vam je od i Boga namenjeno, boste brez zdravil ozdraveli, če pa ne, vas pa nobena zdravila ne morejo rešiti.« Bolnik je razumel, kaj zdravnik misli. Spokoril se je in ozdravil dušno in telesno. II I5T "El < povest oomm mm. 9. poglavje. Prišle so velikonočne počitnice in Mihael se je že dolgo veselil, da bo šel domov. Priden dijak jo bil in precej je zrastel. Vendar se kljub vsemu temu ni dobro počutil v semenišču. Njegova mlada, prekipevajoča narava se je upirala strogemu, rednemu življenju ter je kričala po svobodi in dejanjih. Počutil se je kakor v kletki zaprt orel. Misel na njegov bodoči poklic mu je povzročila neizmerne muke in duševne boje. »Morilčev sin sem,« si je dopovedoval vsak dan in zdelo se mu je, da nc bo prenesel te sramote. Spoznanje njegove nevred-nosti je gorelo kot ogenj v njegovi duši in tisočkrat si je rekel: »Obremenjen s to kletvijo in z nebrzdanim nagonom po svobodi v duši ne morem postati duhovnik.« Ko so se mu odprla zaprta vrata,' je z jasnim vriskom planil ven, proti domu, proti ljubljenim goram. Bil je jasen, prijazen dan. Drevje je že poganjalo, solnce se je smejalo z neba, ob potu so dehtele vijolice. »Kako se bo župnik veselil, ko mu bom prinesel odliko, in kako bo odprla gospa Barbara oči, ko bo videla, kako je njen fant zrastel k In še na neko drugo je mislil, na nek sladek, dekliški cvet z očmi globokimi m jasnimi kot gorsko jezero. Noč in dan bo ga gledale te oči... »0 doml... 0 mladost!.. « Tam, kjer se gorski gozd spušča v dolino," je legel v sulio travo, položil obe roki pod glavo in s smehljajočimi sc očmi gledal v solnce. Ure so mu minevale kot v sanjah ... Hripav smeh ga je predramil. Star mož, v raztrgam obleki, je stal pred njim, mu nepremično gteca v obraz in mu zaupljivo kimal. »Pozdravljen, gledal v obraz m mu zaupljivo kimal. »Pozdralv en mlad, gospod! Midva morava govoriti pa'r besedic!« ' nik toi hnLf 1 P011™1 Palico in nahrbt- it l L1''' T°da ™ž ie grabil z obema rokama za rame m ga zadržal. Ostuden vonj po žganju je puhtel od njega, da je Mihael odmaknil obraz »Kaj hočete od mene?« je vprašal ostro. fant?« Vprasas?< Je zaihtel starec- »Ti, Mihael, moj »Vi me poznate?« moj W tS ^ IK>Zna1, Mihael ~ sa> s! vendar Mihael je prebledel. »Kako — vi ste — moj oče? Saj ni mogoče. Moj oče je že zdavnaj mrtev.« Starec ga je resno pogledal. »V takih urah, Mihael, človek ne laže. Jaz sem Rabenhans, tvoj oče. Osemnajst let sem hrepenel po tebi, in sedaj, ko sem prišel, mi ne daš niti roke. Pri moji veri, velik in postaven si ostal, medtem ko sem bil jaz zaprt. —« »Kako... zaprt?« »Da — petnajst let ječe---1 Mihael je zakričal. »Kako, v ječi sto bili?« Svet se je zrušil nad njim. Solnce je ugasnilo. Vse je bilo temno. »V ječi?... In jaz, sin, naj postanem duhovnik?« Boleshio stokanje se je izvilo iz njegovih prsi. Celo starcu so se zasolzile oči. S hrapavo roko je pobožal lase svojega sina in spravljal iz sebe glasove vroče nežnosti. Mihaela je spreletela groza ob tem dotiku ter se je zganil. Vendar si ni upal izmakniti, zakaj kljub vsemu je bil to njegov oče, očetova roka ga je gladila po glavi. Ker ni izpregovoril nobene besede, se je starec razjezil: »Ali me hočeš mogoče zatajiti?« Mihael se je počasi vzravnal, se pogladil z roko preko oči in bolestno rekel: »Ne, tega nočem! Toda, čisto drugače sem si predstavljal svojega očeta.« »Seveda ,« se je zasmejal starec, »da nisem tak kot kakšen grof, to bi si lahko mislil. Je že tako, Mihael, in vzeti me moraš takega kot sem. Oh, tolikokrat sem zahrepenel po domu, po ženi, po otroku. In sedaj, ko sem zopet doma, nimam nikogar več ...« »Pač, oče,c je rekel Mihael, in mu sam od sebe ponudil roko. »Imate me, in stal bom ob vaši strani. Seveda, pri sv. Mihaelu ne boste mogli ostati, ker va3 vsak pozna... Toda svet je veliki Poiskala si bova nov dom, ter s poštenim delom izbrisala krivdo Kai ne, da bova to storila!« Rabenhaus je ves začuden pogledal svojega sina. »Da bi sel proč?« je rekel. »In delal med tujimi ljudmi? Fant, ti si pač nor? Kaj mi mari, kaj govore ljudje! Ne, tu bom ostal. Tu hočem umreti in maščevanj?"' Šele tedaj' ko bom izvršil svoje »Maščevanje?« da sem Pohabil, kdo je kriv moie nesreče? Nihče drugi kot grof! In sedaj bo Sovam vsa_vas je proti njemu. S temi rokanu ga bom za-' »Jezus, Marija! Nasilje? Umor? Oče Dustit« fP temne misli. Na kolenih vas prosim!.. « P ® 16 »Molči!« mu je ukazal starec. »Sklenjeno i« - ZST3M.S»xriaf 3SS' iS" H-S - pa t, niKaari Ob moji strani moraš stati in se boriti z Razno. Najgloblja točka morja. Dolgo ča.5a je veljala za najglobljo točko morja vdrtina pri Japonski, in sicer 8515 m. Naio so merili vzhodno od Avstralije globino 9-127 m, dalje severno od Avstralije 9336 m, nato pri fili-pinskera otoku Mindanao 9788 ra, dalje pri Japonski na novo — vsled potresa 1. 1923 nastalo vdr-tino 9947 111. Sedaj pa poročajo, da so merili v zadnjih dneh severovzhodno od otočja Filipinov 10.H00 m globoko točko. Kavo večkrat pobarvajo, da dajo manjvrednim vrstam zunanjost nnjii-nejaih Java Mokka. i'o hočeš zvedeti, ali je barva naravna aii no, odrgni nepražena zrna '/. belo snažno cunju; ostanki barvila so poznajo. Pra-žena kava naj bo teiiino-rjava, ne črnka.-!o rjava, in naj pridno in močno diši. Velikanska trava. V južnem Velikem oce;uui raste trava, ki gleiie dolžine prekosi najvišja drevesa Kalifornije in Av« slralije. Večkrat je trava čez 130 m dolga. Navadno imenujejo to l"""® >drevcsno vrve, ker velike nje množine posušijo in jo rabijo kot vrvi. Šotor in koča iz obtesa-nih ali neoblesanili debel sla prvotni obliki človečkih .stanovanj. Šolor J0 nastal na travnatih stepah, koča iz debel pa v gozdnatih* pokrajinah. Sol. Ce bi mogli vso morsko sol spraviti ven iz morja, bi lahko pokrili 7. njo Severno Ameriko 1600 m visoko, Evropo 1« 3000 m visoko. Polna cerkev. Dva pro-testantovska pastorja sta so rnzgovnrjnla. »Moji cerkev jo vsako nedeljo bolj prazna,« je rekel prvi. »Moja je pa vs: ko nedeljo bolj polna,« je dejal drugi. »Kako je vendar to?« — »Sem nadzorni« jetnišnlce.« jnenoj proti sovražniku svojega očeta. Pojdi z menoj.« Kot h kleščami se je oklenil Mihaelove roke. V Mihaelu se je dvignil gnus, jeza in upor proti temu blaznežu, ki se je imenoval njegov oče. Trden sklep je stal zapisan v njegovih potezah. »Ne,« je zaklical in se s silo izvil. »Nikdar vam ne bom pomagal pri takem sramotnem dejanju. To je proti časti in vesti. Kesati se in poravnati krivdo bi morali — ne pa misliti na nove zločine.« »Fant,« je vzrojil Rabenhaus, »ne jezi mel Pri-6ilil te bom.« Tedaj so je Miahel ponosno vzravnal, njegove oči so gorele v tihem ognju. »Oče,« je rekel odločno, »k slabemu se no pustim prisiliti! Moja glava je trda kakor vaša. Vendar, jaz ne grozim, temveč prosim. Ppjclite z menoj v široki sveti Delal bom za vas, da mi bodo krvaveli prsti. Pojdite, pojdite!...« Starec je pahnil ponujeno roko proč. »Ti govoriš kot deček! Jaz pa sem mož in se hočem maščevati.« -Potem grem sam v širni svet in nimam več očeta!« »Mihael!« je zakričal starec in ga nepremično gledal. »Pojdite!« je prosil Mihael z mehkim glasom. »Ne! Maščevanja hočem, maščevanja — —« Tedaj se je Mihael žalosten obrnil proč. Še enkrat se je ozrl na ljubljene goro. Sv. Mihael ga je pozdravljal z zelenega hriba. Nato je s sklonjeno glavo odšel v dolino, ven v širni svet. Starec je obstal kot od strele zadet. Neko nezavestno, jezno jecljanje se je izvilo iz njegovih ust: »Sedaj so mi ugrabili še mojega fanta. Gorje, gorje!« Kolena so se mu tresla. Zgrudil se je v travo in ihtel. »AM no gre — k Sv. Mihaelu?« je stokal. >Kam pn gre? Za vraga, ta ima trdo glavo! V svet bo 5ei? Ali bo podrl vse mostove za seboj? Oh, oh — to je človek, to je človek! Toliko poguma! Ali naj grem za njim ?... Ne — prej se moram maščevati!--« V tem pa je šel Mihael v dolino. V vasi je pel zvon. Njegovi zvoki so jasno trepetali skozi iti i! o pomladansko ozračje. Trudnemu človeku, brezdomcu je poslal zadnji pozdrav in ta ga je poslušal iz daljave kako oznanenje. Ko pa je utihnil zadnji zvok, se inu je zdelo, kot da so zamrli v njem vsi glasovi upanja. Od bolesti se je zgrudil ob poti, in vroče solze so kapljale na sveto domačo zemljo, ki jo jo moral zapustiti ter iti v temo in negotovost.--- Župnik pri Sv. Mihaelu in gospa Barbara sta zaman čakala Mihaela. Bila sta zato v velikih skrbeh. «a veliki četrtek je prišlo Mihaelovo pismo, ki je zadelo kot strela župnišče. Mihael je pisal: 1'rečastiti gospod! Najdražji dobrotnik! Nesrečnež Vas prosi odpuščanja. Gotovo se Vam zdim nehvaležen, a to ni res. Ker sem leta in leta nosil v vročih bojih v svojih prsdh, kar mi jo povzročalo v stoterih nočeh brez spanja peklenske muke, to je prišlo sedaj na dan: ne morem postati duhovniki Smatram se nevrednega, da bi stopil k oltarju Gospodovem.^ Boril sem se, a ni nič pomagalo. Vroča narava je bila močnejša kot moja volja, premagala me je. In odkar poznam skrivnost svojega življenje in kletev, ki počiva na meni, od tedaj vem ,kaj moram storiti. Pred dvema dnevoma sem se srečal s svojim očetom — vse vem! ime. Pošteno ime je kot solnčni žarek, ki razveseli srce. Otrokom nepoštenih staršev svet ne zaupa. In poleg tega — prevročo kri imam za duhovnika, zato gTem v širni svet. S poštenim delom hočem oprati sramoto ter v časti začeti novo življenje ... Nesreča je za otroka, če ima omadeževano življenje. Blagoslovite me — Vaš blagoslov me bo spremljal kot solnčni žarek in mi prinesel srečo. Zahvalim se Vam tisočkrat za vse dobrote, ter pozdravljam Vas in gospo Barbaro... Mihael. Župnik se je zgrudil na stol, kot zadet od strele, gospa Barbara pa je glasno zastokala: »Moj ubogi fant! Tako sam v svetu in tako nesrečen. O Jezus, pomagaj mu!« GlaSiio je zakričala in si zakrila obraz. Župnik je počasi vstal. »Solnčni žarek je šel od nas,« je rekel. »Zvečerilo se bo. Toda potrpežljivo in ponižno bomo prenašali svojo nesrečo.« Gospa Barbara je tiho odšla v svojo sobico, da bi so tam izjokala. Župnik pa je šel v cerkev, da bi molil za brezdomca. Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Cista je Tudi v gradu so bili v velikih skrbeh. Ciška je bila žalostna radi Mihaelovega bega. Poslal, jS ie pozdrav in jo prosil, naj posvari svojega očeta, da mu preti nevarnost. Tudi Julija je zvedela za nevarnost. Rdeča Rika ji je zjutraj pošepetala: »Opozorite grofa, v vasi se nekaj pripravlja proti njemu!« Julija je hotela vprašati, kaj se je zgodilo, toda Rika je naglo odbežala. Julija je trepetala od strahu. Ali naj gre k grofu? Ali sme to?... Kaj bi lahko sklepal iz tega?... Vse jutro je omagovala in zelo trpela. In če bi zadela grad nesreča: ali ne bi bila ona kriva, ker ni pravočasno opomnila grofa! Končno ni imela več miru. Hotela je v park, Ver je vedela, da tam lahko vsako jutro dobi grofa Hugona. Počasi, s povešeno glavo je stopala pod brstečimi bukvami. Solnčni žarki so se igrali v mahu pod njenimi nogami, topel veter je zavel z gora... Pomladi Pomladi Bolestno je jeknilo z njenih ust. Kolikokrat ie žo prišla pomlad v deželo — niej pa še ni vzcvetela sreča. Poznala je samo skrbi in žalost ter bila obsojena k vednim odpovedim. Bolečina jo je prevzela, solze so ji kapljale po licu. Tedaj ji je prišel nasproti grof. Prestrašeno je dvignila glavo, lahko zakričala in si hotela naglo obrisati solze. Grof Hugo je začuden stopil k njej. bJočete, Juliia? Kdo vam je storil kaj hudega?« je vprašal s tresočim se glasom. Prvič je izgovoril njeno ime in ona je trepetala od veselja. »Vsak človek ima kdaj kako težko uro,« je rekla Julija. »Tudi vi?« ie vprašal. Potem sva pač tovariša glede usode. Ko bi le vedel, kako naj vas potolažim? Ali nimate prav nič zaupanja do mene?« »Moj Bof?,« je odgovorila tjavendan, »neumno je, da jokam. Saj nisem več žaiostna, gospod grof!« Dvignila je glavo in se nasmehnila. Toda to je bil žalosten nasmeh, ki se mu je zarezal v dušo. »No da,« je rekel, »ne morem vas prisiliti, da bi mi zaupali--« »0 Bog, sedaj se pa jezite! Tega nisem zaslužila. Hotela sem vam nekaj sporočiti, gospod grof, nekaj kar se ne tiče mene, temveč vas.« »Res?« Govorite vendar.« »Huda stvar je, gospod grof! Rdeča Rika mi je rekla, da v vasi nekaj snujejo proti vam, nekaj hudega. In zato sem vas hotela prositi, da bi bili oprezni, gospod grof! Ljudje so menda kar divji.« Grofov obraz se je stemnil. »Torej zato? Da, vidite, ta stvar z vasjo je nekaj hudega. Toda ne morem drugače, moram se boriti za pravice svoje hiše. Ljudje so mi leta in leta ropali, sedaj pa ml hočejo iztrgati še moje posestvo, staro dedščino mojega rodu. Tega ne smem dopustiti. Te upornike Banane. Pri nas so banane malo znane, a v pokrajinah ob ekvatorju so vsakdanja brana in zel« veliko zaležejo. Ni čudno, saj imajo 70 odstotko? sladkorne vsebine. Jezero iz asfalta. To jezero na otoku Trinidad ob obali Južne Amerike, o katerem smo nekoč ia pisali, so sedaj na nova izmerili. Meri 46 hektarov in je 13 m globoko. Mlin na -veter bo na* pravili najprvo v Aziji. Doma je na visoki planoti Iran, kjer ni vode in kjer je bil po poročilih popotnikov v rabi ie pred' 900 leti. V Evropo je pri-žel s križarji, okoli leta 1040. Prvi mlin na vet e* v Evropi omenja neka Ut slina v letu 1105. Prav ima. Naročnik kr®* jaču: »Odkritosrčno vam povem, da vam bom plačal obleko šele v pol leta. Kdaj bo gotova?« Krojačf »V pol leta. < Spitsbergi. N« otočju Spitsbergi ne doseže nobena rastlina večje višine kot 5 cm. Ker je pa tam gori dosti premoga, vadimo, da so bili včasih tam ogromni gozdovi. Težek dečko. Na Neme škem je 17 let star deček, ki ima lepo težo 262 kg{ ko je bil 4 leta star. Je bil 67 kg težak. . bo ▼ Ameriko kazat se. Krompir in iveplen* kislina. Če položiš v žvo-pleno kislino krompir, postane tako trd kot mar>-mor, in ga ni noža ki bi mogel odrezati košček proč. Svinčnik. Označba svinčnik danes prav za praf ni več pravilna. Pišemo z grafitom, in ta nima • svincem nič skupnega. Rabili so pa *svinžnik« v srednjem veku. Prav moderno. Nemška paroplovna družba Seve-ronomški Lloyd je vpeljala v promet novi parnik »Ltttzovv«. In kaj je na parniku? Aeroplan, v katerega gre 25 oseb. Med potovanjem ob obali popotniki lahko vstopijo r aeroplan, si ogledajo zna^ menitosti dežele z zraka dol in se spustijo spet na ladjo nazaj. Me«o divjačine je Izredno redivno in lahko prebavljivo. Tisti pa, ki okrevajo, ne smejo najprvo takega mesa jesti, čeprar je lahko prebavljivo. Zavarovanje proti dežju. Na Nemškem so ga vpeljali. Ce greS na počitnice^ ee lahko zavaruješ za vse deževne dni in ti zavarovalnica za take dni izplača gotovo vsoto. Klub, Id napravi izlet, se tudi lahko zavaruje; če je lepo, ne dobi nič, če je grdo, dobi zavarovalnino. Prijatelja. »Ljubi moj, smiliš se mi.« — »Zakaj?« — »Moji ženi sem kupil novo obleko, in je Sla k tvoji ženi, da io pokažem Run >domoljub« i?-::. hočetu ustrahovati in streti, sicer ne bom imel niir.i... Ati nimam prav?« rPred sskonoiu gotove*, gospod grof.« je resno odgovorila Julija. >Tola še nek dnig zakon je, to jo človeštva! In ta — vas obsoja.« Uro' se je rganiL -Kako mislite to?« »Gospod grof — napram revežem in trpe«m človvk re sme hiti trd. Imejte vendar usmiljenje * lačv.imi ljudmi, Bodite dobri, plemeniti — človeški.' 13. To je najlepša predpnavica vašega stanu: biti dobrotnik trpečega Človeštva, prijatelj revnih in tlačenih.« • Prav lepo vam pristoja to zagovarjanje revežev. Toda zaslužijo tudi uporniki sočutje?« »Gospod grof. ne vem, rakaj je prišlo tako daleč v vasi. Toda ce se resno vprašate, ali ste bili vedno dotri in usmiljeni s temi ljudmi, ne čutite li nika-kega o«Stka v sebi?« (Dalje prihodnjič.) MMt«. l ii. r ^ . ima v isto .. snov ko? 3Bčw ?t»-tov ^ fuia, 2»X)0 grame-. v*. cej?a fiiola, 14»X» ;■> .'.T jabolk, 750 grame. 4. | je?a mesa, 600 govejega nieaa, h I klobase, S k-A<,i .i M grassOv »v:':. mesa. gram o-. 1 cev. Meh za smeh. lXv ^svojer.tv. ničvrednemu sinu): >Za-V.;; s; pa ne poiščeš poštenega zaslužka, na'-.--osto -a t", .i.™.s lenaril in mi tako re-k.v derar kradel i: iepa. Ko sem bil jaz v tvojh letih. se:r. v neki veliki trgovini delal ra osen- goldinarjev ra teden, in čei pet let je bils trgevir.a moja. >.::: »Fandanes pa to ne gre tako lahko. ker i as jo že skoro povsod žel etre registrira blagaiue. * TL veš kaj. ampak relo slabo izgledaš r. pa Med s: . .'o je j\i tate. ker grem danes po treh f.es< ..h prvikrat ven.-: Ki; pa ti .ie manjkalo?« ■ r dva tisoč dinarjev, katere sem ."i.sVi konusa;: je obtoženec cs;-.v r.a vas vtis pijanega človeka, ko ste .-?. večer prijeli?« , . Seveda je bil natrkan. Imel je v - v- ar\ na kateri so se kazalci sveta i= r.a teh s: ;e hote! cigaro prilasti.< * - i-.-rc:«- e prišei v Kranj ter s: hotel k.ru p.ir ; pr. Ko pa prfie v trafiko. S£v»i:;. ier.ark pri seči. talr! pa kar; pi r: rr-vr L V^f-- . > .v i. r. j? tir; rehaš -Ie. i a; r■«. « tre rs: za; riti r* ~ ?ir~ -tr kij zc> e*n 1 ;tr.t: > .-„ t'. "rji zn ne t: . ve -ii..,-. -"f-fitr; r_nr i ;>e iristeč »k.3 si- * tir .t noi * ti-;.' .. rtlr^-I' Pri «ar pi e rvsucc teostr . u tD.ri ':. r k v-*:.«, .a-nefe : i tti;.-' «išek ki-lit ;c te.«. t-iOi". 1 - « - rrf-i-r jf mrmsnn. t:»_cr sv kara. i: .±; za z>:>~t ^ jpv:t2 f-^trai. kcltkr tvorš n -2 c ti pt j* tir tuneji T p •-.t.. re vv^c ejvh:, t n tafire- retr- K kiiic a-:.;^:, ^ t.. * "V-.-a :r. sts s? ««čtU za te$S. v-ei. aa :r • š et.o < -«--: ta-. * ^ f V- ^ Vš iiV n. -« >>e re rra»i K ta. >ixtut£ st-^ x - - -i. «« jrcecs«. >K«;.. r..-'-s;čno plačo hočete v naprej? Kaj pa. ako jutri umrjete?« -Ne, gospod ravnatelj, jaz sem poštenjak. ka; takega ne naredim.« ★ >Veste ka'. gostitničarka, ampak ta piščanec pa ni dober. Strašno je trd. : -Kaj? Piščanec naj bi ne bil dober? ; Ko ie p s skozi enajst let na vseh razstavah dobil prva darila? * Meta: -Danes si pa zopet tako strašno mrzel in dolgočasen. Povej no, kaj slad-kega!v Miha je nato vzdUmil ter obračal ovi. kakor bi gti nekaj bodlo, ter r^-kel -saharina. ★ Brezposeln advokat je f'ai ob Savi, v kateri se je nekdo potapljal ter klical na pomoč. Zaklical ie nad njim: >Rešiti vas sicer ne morem, toda testameni pa lahko napraviva.. ★ Nekje so imeli še nočnega čuvaja, kateri je s trvhentan-fs naznanjal nočne ure. Ko .ie dalje časa trvbentanje izostalo, ga vpraša rupan ra vrrv k in čuvaj mu p-?-.e. -ia ne cor? trobenlaii. ker ainja zob >Do-pravi iop«n. >tj jih bomo pa na ob-;:t:sie rr-.tšie napravi j - čuvaj je imel tj. vj t trobectanja še ni bilo. >Kaj •'i _seSaj Trni.c vpraša z pet župan, ^ut. ie - abše ko pc>prej ; pravi čuvaj. *Lxm\išk nj j? naročil, da morsm rjii.ii? z?x r vod? d;,ati. Kako na* torei Dva .aziskovalca sta v družbi pr;tx>-vedovala o dogodljajih v Indiji itd. Ko sem bil zadnjikrat v Indiji, sem naletel na rod tako velikih ljudi, da »em se jih m^gel na giavo dotakniti le, ako so pokleknili.« >To še ni nič,« pravi nato drugi ba-hač. >V cer.traini Afriki sem nalel zamorce, ki so bili tako črni, da sem mora! vžigalico prižgati, če sem jih hotel pogledali.? v vsako hišo »DOMOLJUBatp^sč RAZPRODAJA Iz konkurzne mas« „T£X7IL!,1" V-.ed privolitve konkurzne^a »odiiča se vrii cd 16. marca t. I. n^prei NADSOSHA RAZPRODAJA nsae--a matnulakt blaj« v skialiSa „7T(Ti!LU" Krekov trg 10 (na dvorišču) Pro-3ajne cece so do'uč?ae pod fakturnimi cenami. K»z{.,ri>viaja na drobno bo trajala le n'-!;aj dni. U"»rav!ik rca--:! • »cdmkvfT 2e&a je priše! preoei ua- E: te. ae je •« odedi^t vjdeti. cttl«® je t tem st*t;iu Toda mesrr orV ai. f ;>e ap-i^-il zt krtatA. -0 Eiranka.: te ■IxtLrx:J. ta je a;'«tO)e, j* m. inrr dati :čt-.tc ir x Prri noj j? \£ nr>:>r: ]jo- •ecrr. tat pt sit Lftk> b: t.Ti saaovtilinE. :•>. še ž.T < tni. : ♦ . "•'či*-:? rr:.j| tuaii isa£'> »Ali b b> tf:trT-;_,t- fat» 0 zctt kit":.. Tate dojet. ficnr jf ie »i ačrei kr si mi kinai ♦ • »k. »r, pntn&J Frannet t -tt^i . ttt tro; sr-re >x'e. K je 1» Ei:>u ri^trfat SažSk.< * I L jamski rr-iT^pti m rioo^Ti- ^ -1 ter tLfca tveci i iiaiaria.) ec ntat« mm žen/i in m »«<«• ^ m»rr. > Ir. »n,H Vi »(riaell. vide«), i r -1 ' » v »;# Si«, -1 ».UnU .o tri<)i>, koJSa r h:.t 1 hk-ii »»!» ;-.'„•))V*. In V n« s svojim s-,; 1 » ,..-„, ,v v um khii> k»knr tudi >li<»it>i,i tnb*U • r-tir->-r» »C",» iJ^tI, |„ , .„,vV,- „WI«" nn)- TitimitU: I i« ici^tvmv , >H,>,|li>'«1.«» » kom. brMU M« r>* l«M>Uliokrte ••*"»» i«i» t ' «.' (w w>v.>«. »!»>ti nt i ,k .t >t -v t l* Strmeli I* I. Uit t -> V »-.< w<* «v».-xvtci, _ . ™wV»M ',« Vsl.v1-, UMIH 7TRt,« ^. -.»j, i, ,4*1 i«, »ahru-s?.,t;, t Uv Tc-i i •.» ihu« V>. »vnvi-- • t-*« i* 7n. vi i., } v« v»w alt *s> \ \m>.vv ,».« -,. I-*- ' «4X .'.f«',W« IH X IVvt is -, -T- -THH-ffl^S, ,V x*,,SX»t M v T t ■•-».•.. Vi- « trato tvn»»i<» ->«(*« -,/ v \»Tvv.\>'» *»»,-*!,♦ Iv.!«,' EUOCN V. FELLfft, lekarnar »Khka, aiMtrg t«s «rr»HJ»» o Z žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni f soprog, oče, brat, zet in svak, gospod BAJIJK JANEZ posestnik na Radovici po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 33, letu starosti v nedeljo 27. marca t. 1, preminul. J. pogreb se je vršil v torek, 29. marca ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice državne splošne bolnice na pokopališče pri Sv, Križu, Ljubljana, dne 30. marca 1927. Žalujoči rodbini Kramarič, Bajuk. »Kmetijska družba« SK udoTi po konkur. cenah: Lep semenski OVES »Ligovo«, lepo semensko sivo A.TDO. dalje pri, četkom aprila izvirni semen. KKOMPIR »Alma« iz Tirolske. Modra GALICA do 100% {ista, jamčeno odgovarjajoča strogim predpisom novega pravilnika o uvozu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in bolezni. — Skrajne cene so objavljene v »Kmetovalcu«. 2344 Najuspešnejše sredstvo za rc{o domače živine jc krezdvomno . C, ki pospeš"je rast. odebelitev in omastitev domače, posrbno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednesli Maslina so brezštevilna zahvalna pisnial Cena: 5 Jkat 46 Din, 10 škat 80 Din. LEKARNA TRNK0CZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trii 4 LFP- Priporočamo veliko zalogo "3HC nforfroccv, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd. Velika zaloga ZIME, AFRIKA (Seegras) vedno '■-'■ v zalogi in najccnejše prodaja " :-: PfS5Mf [9flf).l* lapetnik — LJUBLJANA, 11 WOyCJ , Sv. Petra nasip štev. 29, poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu. ženske, moške In otročke, bluze, krila in plaSče, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje klobuke perilo, nogavtce.kra. vate in vbo modne predmete razpošilja po čudovito nizkih cenah veletrgovina j*- 8TKBMECK1. CEtjE M. lO Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za Ženske Obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga, — — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo. Lep semenski o m in vsakovrstno BRINJE najceneje pri I. KNEZ — Gosposvetska c. 3. Edino najboljši |jVg|nj j^jj jp pjetj|nj $„|(< „Dubled" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Pefcfinca GriS/ner, fl«IIer Najnižje cene I Tudi na obroke 1 LfuDUasia blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačuo. Večletna garancija. PRIPOROČAM VELIKO ZALOGO modrocev vsake vrste mreže, divane. Velika izbira žime fu afrika vedno v zalogi in najceneje prodaja RUDOLF SEVER, LJUBLJANA Marijin trg it. 2 — naspr. frančiškanske cerkve. Novo trpina mooufoKtore, novo blago in um mk cene losip Ljubljana, Stari trg Z1 poieg Zaiaznilis Naoelne, ameriške, veiitavet. sadike za okno in vrt, 10 komadov 20 Din, razpošilja v vsaki množini vrtnarstvo IVAN JEMEC, Maribor. 2040 Denar si prihranite, ako kupite dobro blago za | obleke in perilo; to pa le zato, ker v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini ! PALMA-KAUČUK PETE SO POSTALE CENEJŠE. I ilfilltfriir? I Ia remseheidske žage za polno< LiuJliU IJUUjII IJU i jarmenik, mlinske, krožne in druge, smirkovne plošče, pile dobite najceneje pri l. uaija .a. Slari trg. Zahtevajte cenik. ^Domolfubov" Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljiiba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. flnibi stroj zaizde",,vo ___i cementne opeko prodam. 600 modelov vse v dobrem stanju. Naslov kupca na upravo Domoljuba pod št. 2150. nn Dolenj- skem se ugodno proda. Posetve it) mernikov, redi se 2—3 goved. Cena Din 19-000--. Plačilo po dogovoru, ugodno. Naslov v upravi pod št. 2100. IfrfnarsftEga uajenca poštenih staršev, sprejmem. Anton Lap, trg. vrtnar, Kamiiik. S U-.5I. za kovaško obrt. Fran« Vrhovec, kovač, Bohoričeva ul. 6, Ljubljana. prodam. Cena 100 kg Din 75'—. - Naslov v upravi pod št. 221 a »Torej mi lahko zagotovite, da je to sredstvo za rast las dobro in je upati na uspeh?« »Če vam pa povem, da je nekdo, ki je pred kratkim kupil eno steklenico, pa ni mogel zamašim izvleči in ga zato kar z zobmi izvlekel, drugi dan imel že lepe košate moštace pod nosom.« REVMATIZEMI Mevmatlzem? KosSobolje? Bodlfaje ? "CFanje v cj-Savi in asolseli? OmoSIco ozdravite 1 zdravilom WAILGA". Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. Naslov za poštna naročila je: Laboratorij WAL6A", Sušak J2. * steklenice za 77 Dio, 8 steklenic za 131 Din. V oeni je uračunjena pošt" steklenic za 205 Din, 25 steklenic za 320 Din. ntna, zabojček in zavojnina' JAVNA ZAHVALA. P. n. LABORATORIJ „ALGAU Suialc 12. Glejte, žo drugič se Vam zahvaljujem za Vaše dobro zdravilo . ALGA" proti revmatizmu, ki je mnogo koristilo nam in mnogim drugim v tem kraju. Nekaterim je koristilo proti revmi na rokah ali nogah, drugim proti trganju v glavi in zobeh, zopet drugim proti omotici. Hvalijo ga vsi in sedaj hočejo naročiti tudi drugi, prepričani, da jim bi pomagalo kot nam. Pošljite mi Se 14 stekl., da jih razdelim med znance. Spoštovanjem A. WeingerL St. I1J v Slov. goricah, 14. tebr. 1927. •tnn SJfl. kjiimcl-tii* 9fewv !8. loTamiš&a zalooa traven. ccmenJa. betonskega železa "JT12« a sp-r.i* n lrfirrtK. 3' .^a-I-i. T TU*J n k« i»ic<' irrvijs. eseLi. i-iraci. iaujiapKvne tn. ""'..ina jutro. eraeri ia. STIUtl. rnvnuke miiriKv — ^minimj c.-j u i ibvpjsu .-t ' : nnc ..ii"t" nT. ^»MAUiiiriHL irtmMaz cen Tettnke ™ - "*- - *--*■- - >jt v«. iufTIili. i. "mlm Kratim. ?-i«iu- st ■ r"loiT4iiB ni.uni;: a nic :.i. I.i- llm, . c n. .(-,..•;:>• a ilo. inuinu n r • rt"-«. i-ai!UH "ia. črpafte. airmasfiBre »nota ae ccrL z^-sr-j ji i^uir i^.". ir-.it.e. JJ.Aii. "!•.'„ kanfa. — Tirata jOHfr^ha. IJiT ifa Z*:*« in Trto?« z žcicMio rt širna. LJLBLJiVi etsposidsiia ccsia i is"'. a a«a- F « m t Lt « * ^ j fe • 'J * I11M i t tJMA V * li ■t 6r asu tnend .uoiiana »I531M« i*l u Lnns B- Marti -e -08 m*. >a»v rrn. - --»M "oiff. jnmmiB iniii.n*» iator nin m «j£ar: -niui n ir-.i: ia:uj?nu- iHiaemu inrestDvamji. - Hrnmiiii i -ai i -aa»r. m Hnii ;-«n lai^i*'; nui{'w • mr»-::. •umi'~n a "oip n jht«bx. "trni esr;-šapi ~i,'iniL t* £ni ; ersoii ;.-ufn.i. fcr nint: ani* s; uuzntvp ircn..:ui;-i«p jrsan aaja i« m»;n HjU!i:anu s ■ «* n ii"nii'»9i en ur ta""iaii mi. o. T iw aarii rep» latiHfmii rvei uflAl i«nu- lmuuemiii. tonu sic iraiii :sr-. '■iiii n in. :n« ><"■:.uac ittaar. laa -)'!»!: ' -.n^rit: numpiiu r*nin v-iranKa ihiw t m« immiuiia. f;u- n uaiiu* 11 iminjiiuma '.n~!!L -i " .. '1 »vf«5rj 'hti!uifl . -.v; - ' jj.; ::iiii u:i"iall ;iail «-i:::iuf '—tl.a C.e'.e5tina Glavnik — .i^ ii., .'.Vi~. C « i- 3 1 -:«tm m. '.-.'■ '.. Ji-" a rTP " a"Hik. 1..; .uia. Z ! 1=3 Mti« e«4« k« 'mamo 'i šmarne ai:i-«n. l.mjKBm. i.nunrani Trr _ u B i., munae cuiuimit vnua. <' ■« l.T^rraaj. m jj OT rož. i A. sim LnfeLjf*. i iti m*« C — > z o v- c r ž = m - R r c o r; i r n N = - 3 H" O 3 mi — « a - g' — 2 —— 3 *r 5 — ** » « <11 euc< LLi k % i TOČNO NAPRODAJ: ; 1 - ■ - :a -risarsko obrt. t PrtiiTora ori S ar in. ."••iA J ' -''ikiai vstvin iravitn k . -dvori t Sotco H'« x — H]jA c injnjiim poj*stvjai » JarkaraM ar-. 5>r»iL — Niiiov » upravi listj pod S£č'' lJO^ Za Velikonoč Rupite najceneje klebtike, kravatv. sraic«. o«T3tnike, Ci r nogavic* LC rjLBio x-Cso oi-go v aa.vi-vu caodbi tr^ov -.t .V ADAMIČ, K BANJI tur Zadružna gospodarska banka d. d. \;Ci.Lcva cesta 10 xrwx -a 'itm ioif S-.o Goscot'^ i t iim jaiiiiši rj» i »-a ia-ta.-^ »Tdinžau« :.ni«. Mar.nor. Saa. S^ot š-i^i. Eb^iftit: BI««L m »tarpr.o n.ad Din ia.ooo.ooo-. vlo^e Din J5o.ooo.ooo-. • _ C^m«^ »».^iH CriaTu« r-ausj-e-dn« — i J