etijskili. oftei'tnfjskilt
11 Ili*
Izhajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
Tečaj X Fl
Ljubljani y saboto 21. januar i a
1854
List
m
kaj
Zivinoreja na Holandskem,
se smeli naši živinorejci učiti od nje.
',BU	(Dalje.)	*
Kako ravna jo z živino v hlevu?
Na Holandskem ne redé živine poleti v hlevu oni imajo tako lepe pašnike, da jim veliko več do
svoj život preredí in potem še le mléko delà; za tega voljo se jim prevelike krave koristne ne zdé, in če lili so jih doma priredili, jih raji me-sarju prodajo in za skupljeni denar si kupijo manjši
živino.
HHÉMIHH^H^ pa
Tako ravnajo v vsem umno s svojo živino
5
ne

da
kdo mislil
5
veliki posestniki

mpak
k kmet delà tako. Umna zivinoreja gré tam bička verže, živino poleti na pašo dajati,kakor jo od očeta na sina, kakor neumna v druzih deželah,
t mm H HM	^MHrd
------------f'V.t,. ..t* pi*»» " « j " » ■ 5 «	J V
rediti v hlevu. Sred majnika jo tedaj ženo na pašo,
kmet nobenega zapopadka od snažnosti
kjer ostane celo poletje noter do jeseni, dokler je nosti, rednosti nima.(Da)je sledi.)

vreme zato. domu.
vsih svetih pride iz pase večidel
Skor povsod postavlja jo krave v hlev
«	v • .	•	v • •	i«r
tako
5
da
Gospodarske skušnje

liai lepsi in naj
eci
P
poredoma manj lepe in manjši
stojí
5
za
přidej
naj bolji
( Vest fale nske svinské gnjati so po celem svetu
Za
moc

zato
t molznih krav skerbijo na vso ko jutro vsako šterglajo in češejo
slamo. Vsak i
kako jih Yrestfaljci sušé
ljane). Mikavno bo tedaj zvediti
takole : ko so prešiča
?
5

daj
s
(kertačijo), potem pa oribaj teden dvakrat umivajo z mjilnico (žajfnico) re pov šop in g a ennialo ostrižejo s škarjami
zaklali na zr;
gnjati fSchinken) 8 do 10 dní sušiti
pre
spet
ku, da veči del vodenega iz njih izhlapi. Potem jih položé v slano vodo, da v nji ležé
do 10 dní; za tem jih pomočijo v
m
den g a zavežejo. Gnoj kidajo vsak i dan dvakrat iz hleva in počedijo vse čisto in pomijejo tudi tla
zganje, v kterem so gode namakovane. Čez malo
bile zmučkane brinove ja
casa
i i h
vzamejo
za živino.
Je bilo vse to storj
drobnega peská tudi tam


potresej
o prav krave stojé. Kdor
iz tega brinj
in jih obesijo v dimnik sušiti
ni vidil, skor ne bi verjel, kako holandski kmetj čedijo in snažijo živino v hlevu.
kjer posebno z brinjevim lesom kurijo, pa tako, da se gnjati sušé v bolj merzlem, ne pa v vročem
dimu
Tud
pozimi ne nastiljajo molzni živini, ktera
(Aa Angle ^kem pitajo preside z grahom);
miza. Le kadar krav
teleti
ali če zboli

dobi
leži na tlaku (flaštru), se vé da na čednem kakor meso je po grahu posebno dobro, in mast naj manj
vdarja skozi kožo.
(Stene poslopja obvarje moče in zmerzlinej sledeči iirnež : Ka 1 funt na žerjavici sogretega
lanenega olja se dá 4 lote zdrobljene smole
■ m marnm ■ M ■ ■ Ta
obilo čedne nastelje, dokler ji je mehka postelj
potrebna
Samo
po
nastelje so pa krave le v čajo edino le z mlekarij
sebi se lahko razume, da brez
, kjer se pe
tacih kmetijah
tud
rije kmetj gnoja potreba vsako noč.
Kj
obdelujej
pa zraven mleka
m
Po]J
lotov svinčene gladíne (Bleiglátte).
?
tam
nastiljajo krav
in jim je tedaj zmes naj vre pri ognju potem tako dolgo, da v
s
slamo
Tudi
v
klaj
njo vtaknjena palčića rujavéti začne. Poleti, ka dar je prav vroče, se s tim smolnatim firnežem
tancni. Pokladaj
Vtwx J	Jr	?	^lllUilUl JUl 11 v JĚLá LMŘ
so holandski kmetje kaj kaj na- premažejo stene poslopja, naj bo iz cegla ali ila.
živini
dvakrat na dan
zjutraj obstoj
petih
?
in popoldne ob štirih
Klaj
Ko se je namáz o 2 ali 3 dnéh posušila, se nama žejo stene tako še trikrat. Komur temna barva
iratno klaj
dobrega sená, kteremu tiiin tam primesajo te namazi ni všeč, naj stene potem s kakoršno
povedano
UWUWVjl i^i V» V7 K7 JL V^W UV11U ^ I1IV1 VIUU % \M. M MM WM11J	^	11UUJUAI 111	I KJV V	11UJ O
slame. Navadno rajtajo 20 funtov sená na vsak- koli oljnato barvo přemaže

to je gotovo obil
gon
pica
Napajajo živino v hlevu; vsak hlev ima svoj krat premazati.
mero tega firneža se dá 18 kvadrat-čevljev štiri
vodnjak (svojo stirno)
Kadar je živina snědla in se napila, in ko je hlev izkidan in seer osnažen in s peskom povsod potresen bil, začnó krave molsti; posode, v ktere molzejo, so počinjene kotlene (kufréne)
Za molzne krave ne jih in naj težjih, ampak telíce
povsod naj več
J........^"J1" 5	" * ^
in take, ki so scer naj lepši post
dnje velikosti
od kte
(Kaljivost semenaJ se dá zvediti naj gotovše takole : V gubé mokre volnate cunje, ki se pet-ali šestkrát vkup zloží, se seme položí, in cunja na gorkem, pa vedno mokra derží. Ako zaénè seme kaliti o navadnem času, je to gotovo znamnje, da je frišno in dobro.	,

rili so matere dobro znane zavolj veliko mleka. Skušnja večletna jih je učila, da za njih mehke
Liburnski márún.
celi Istrii rase marún (kostaoj) samo po slede
pasnika v dolinah ni velika in teška živina dobra, čih od juga k severu tikoma ležečih občioah (srejnah.)
ker taka
čala preveč trave. Zraven tega dobro vedo
poteptala preveč pašnikovin bi pokon
1
Beršeska: ga ima malo, in to samo na desni
velika živina potřebuje velik
9
da
strani od grada B
do Moščenisk
• V
meje
Na
klaje
5
da naj pred levi strani proti Plominu ni več zemlja za-nj
22
2. Moščeniška: rase po
celí obcini, pa je Ie redko
nasajen
3. Lovranska: Lovranščina je prava dorao
obilo dobrega, tudi ko se zdí, da nam ga jemlje. Spo znajte tudi v tem, bratje moji, dobrotljivo previdnost milega Boga. Glejte kako delà tudi ob nar ojstrejsem
vina Liburnskemu marúnu; tukajsna zemlja je posebno letoem času, da bi blagor naš pospešila; kako nepře-za-nj, lepi marunski gojzdiči so semtertje po celi obcini, nehoma za nas delà, in nam skrivaj deli bogastva nara ve in pri vsem tem se naše pripomoći ne terja.
Kar se godi vsako zimo dobrotljivega za naravo,to
in on dá Lovrancem, ako obrodí, lep dobiček.
4. Veprinaška: tudi po vsi Veprinaščini rad rase; ali vendar ga Veprinčani ne pridelujejo toliko, ko se delà vsaki dan za ohranjenje ljudi. Kar se nam da
aosedje njih
Lovranci.
nes nekoristno dozdeva ali celo škodljivo, nam je po
nima
5. Volosko: ta obćina ima malo zemljiš, zato tudi zneje v prid in srećo. lu ko menimo, da se Bog z na
ga ima semo spadajoča po- šimi zadevami ne pečá, napravlja že skrivaj, česa je
mnogo
maruna ;
več
druznica Opatija.
treba, da nas
resi
iz te ali une nadloge, nam to ali
6. Kastavska: v celi veliki Kastovšćini rase ma* ano podělí. Kolikokrat se v svojem pričakovanju pri
run samo v podružnici Rukavcu Veprinaški meji; drugod okoli se
in po nje okolici na jetno goljufamo ! Ko se nam kakšna nadloga bliža, me
Z*
ne najde razun nimo berž, da nas bo konec.
AI
S
lej!
izid pokaže
kakšnega posamnega stebla; ali pravi marunski kraj
L
Vep
y
V V
SO
še le očitno, da pospešiti srećo našo je treba bilo nad
>
Opatija, in neko
log
i
liko Moščeniške D
»
Te občine leže vse na juterni strani gore Učk
da
ki so nas zadele.
BofiT-pa ni zemlje le edino zato pogernil s snenom
»
»
y
JO
or t9
rel, temuč tudi zato
(monte maggiore) in tako imenovane Veprinašk

da
jo r o d o v i t i 1.
m
Koliko truda nam je treba, da njivo pognojimo, kakor
Kasta vske gore; so precej bregovite
in
majo malo
gré!
In kako lahko doseže narava ta nameo!
V snega
zemlje. Marún rad rase do blizo srede Učkine visine, je skrita neka moć, ki ni manj koristna, ko dež in
in precej vise kakor tèrs. V vsaki obcini je saj jeden
vsako drugo

nojenje. Ko se sneg na soncu omehčá
ali več mož, ki umejo dobro mar
tega ne zna) in ki najmejo drugi
piti (ker vsak ali topí pri južnem vremenu , se cedí njegova solitér na
imajo zato potrebno spra
gospodarj
da ga
jim
grejo
čilo.
cepit
Take vlažnost globoko v zemljo in napolnuje cevi ali korenine i pla- zelišč z življenjem in z rodovitnostjo obilno. Kdo bi se
Liburnski marún ni povse tako debel, ko laški; ne spomnil pri tem prilike

v kteri nam Bog
blagoslov
pa je vendar prav lep in sladak; to se vé, da bo pri ni vspeh svoje besede pred oči stavlja: „Kakor dež samem primorji lepši in slaji, kakor visoko v podgorji.
„in sneg
Pri klatitbi v zernu nab
marún imenujejo b
nac, ki ni zelo štiman, ker je rad červiv. Nabrane je
žice se vsipajo na kup
v
5)
5
pade z neba, pa se nazaj ne verne, temuč zemljo moči, jo rodoviti in ji rast daja : taka naj bo tudi z besedo, ki iz mojih ust gré; prazna se nima k
kar mi je všeč,innaj
da se nekoliko vgodé, in kar ga iz njih
se nekoliko tednov pusté, „meni poverniti, temuc naj stori
• ••«	* »i •	» •	i •	v I * CC
y
dolbej
»
imenuje duben a c, kterega na tri dele prebiraj
y
se
nar
y>
spelje
9
za kar jo posljem
debelej dom.
in sred nj
za prodaj

drobne
jj —-
Prav debelim zernom rečejo kob

pa za
samim
luskam brez jederca pa 1
Kotlar je ze marún
pobran, ga hodijo otroci še sledit, in to imenujejo p
tk o va t
Letos ga
je dolgo časa
strasna susa za
deržavala, ter se je mislilo, da ga nič ne bo je nadežilo, se je na enkrat, kakor tukaj rekó
i :-^^HHHHHHIHHHHH^kHIflHI
y
9
in kolikor vise v podgorji, vec ga je bilo
ali ko z a ž i-Prišel
i Norikti in Norejř.
Spisal Davorin Terstenjak
Pervi článek.
(Dalje.)
je
ljudém ko nebeska mana , ker jim je
drug
y
. 5. Města 1
která je Rimljanom pod polit m imenom Norikum znana bila, je bila pervot
V
m I j
vino pa plesnjavina vzela; prodavali so ga cent po 6 8 in še več goldinarjev; nar več se ga zvozi v Rek
do
dom
diškega plem
Pozneje je c e l
togališko pleme Bojev privihralo v Norikum, N
in Terst, nekoliko tudi v druge ilirske in dalmatinske primorske mesta. Le škoda, da tukaj marunoreja ne
napreduje, kakor bi lahko napredovala; ali temu ja uzrok: pomanjkanje pravega Ijudskega poduka, ker naše šole so^većidel le mornarjem in tergovcem namenjene.
f:	»rt J. V. i
r t j o
svoje liške
pobořil
N
C
te
zgodbe
přijelo kot z a v e z n omenja v popisu vojske
k

2
Těžko je dokazati, kako d
se B o j
raz
ali vendar, ako na im
a
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji
Poslovenil Miliael Verne.
širili po noriški zemlji, noriških mest se ogledujemo, vidimo, da niso samo od
ftmmmrn— wm
(današnje Pa save) kraj
Bata vo dura brežja Dunaja se naselili, temoč tudi kraj p
1 e v e g a
doli d
w
J
N
ka, ktera je pri današnjem K
terneuburgu iskati. Odsedanje g or nj
k e ■■■■■■■■■ri
t
j3neg rodoviti
emljo.
do
pokrajine so obsedli okrožje od rekeAnize (Enns)
k
I
V dandanašnji voj vod
t i r s k
Marsikdo utegne misliti, da je sneg za zemljo brez vse posebne koristi, ali da merzla vlažnost, ki jo sne po ledeninah širi
ar »
niso bili dosti čez rotenmanske T< kterih okolici je bojiško mestoGrabrom
?
v
y
bi
tegnila celo škodovati zeliščem in
Naj preje htôemo tukaj
ti ske mest
prišli i m stalo, i. ki so
drevju. Ai skušnja toliko stoletij nas uči dru
ležale v No riku, pregledati, in njihov pomen izsle
©
Sne
g je
naj bolj
deja, ki jo narava zeliščem in
dovati po jezikoslovnih preiskavah
drevésom dati zamore zoper škodljivost ojstrega mraza
na^ videz merzel, brani zemljo vendar
Nar imenitniše mesto gališkihBoj
Ceravno je sneg mraza, ohrani semenski kali potrebno toploto in jo razvija s svojo soliterno vlažnostjo. Modri Stvarnik delà
, česa je za ohranjenje njegovih
se
V «
h je bilo
1
B oj o d un u m
3
v N or i k današnj
y
Innstadt na ustju reke Ina, steka. Ime mesta pomeni terdnj
se
Dunaj (Donavo )
Boj
4
9
—
-
tedaj že ta letni čas
Forbiger, Handb. der alten Geog. str. 325. 326
2
ker
Cae-
etvari treba
y
in
pravlja za prihodnost blagoslo
y
ki
ima nas in toliko žival rediti. Narava je vedno delavna, tudi ko se na videz zdí, da počiva, in nam pripravlja
zar Helium Gall. I. 5. ..Bojosque qui trans Rhenum inco luerant et in agrum Noricum transierant Noreamqu oppugnarant receptos ad se so ci os sibi adsciscunt
nerar Antont. Tab. Peutinger
^^^^HJJ 3)
Zavoljo noriških mest
dur
i
pomeiii v cel tisk em jezika securitas, cer- tečaj; vreduje ga Mirko B
Zagreb, „katolički
tus, firmu s. — 2. Stanacum, današnji Stein v gor- list", vreduje ga
uji Austrii, ne daieč od Danaja, Pomena imena nemo rem izsledití. — 3. Bedajum, današnji Burghausen

eiške
U
Jos. Torbar; eena mu je 5 fl. 20 kr
Knji
8
Pal ack
n
zgodt>vine vojske hu
v nemskem jeziku se ravno tiska
i
popade
ne dalec od iztočja Salce v In. Tudi pomena tega Bôhmen und das Baseler Concilium. Sigmund und Al
imena ne poznam
Na rimskih kamnih se najde bozan- brecht
stvo Bedaius 2) ; gotovo je celtiško, ker v indo

V Szantovi (Bački stolici) se je našlo 1003 dobro
slavénski mitologíi ne najdem nobenega sledů. — 4.Mari- obranjenih penezev. So iz posledujih let vladařstva kra-nia nam, današnji Mari enbiichel. gor od mesta Vel sa lja Vladislava IL. in Ludo vika II, pred bitvo v Mohača.
ležeče.
Mar
3
pomeni v celtiškem jeziku toliko
V/
kot m a gnu s, tedaj Marinianum heim.
V el k o v ec, Gross-
V ruskem jeziku je nedavnej prišla prestava slavnega Humboldovega delà „Kosmos" na svetio.
5. Tarnantone, današnji Ne u m arkt v sol- Přestavil gaje Gusev, in Frolov v Moskvi izdal. Močno
I H	převod.
Ruski pisatelj Chotinskyje izdal zgodovino parobrodov in hlaponov. Chotinsky je znan izversten
nogradškem okrožju. Tar 4) pomeni v celtiškem jeziku trans, čez, ali kaj nan, teganevém, pri Césaru najdem rod gališki Nantuates. — 6. A rtobri g a, kraj Salcahe ležeče mesto, gor od Juvava. Art
5
v gališkem narečja kamen, in briga breg, tedaj Ar t o b r i g a — Steinberg. — 7. Laciaeum blizo današnjega Frankenmarkta v Solnogradskem okrožju. Pomena tega
pomeni pisatelj, posebno v prosto-narodnem slovstvu.
»u
'»X
V Kraljevem gradcu na Českem je přišel na
1854 z učiteljskim koledar-
To je tretji letnik. Izdaja ga Anton Šrutka.
svitlo „Skolnik" za leto jem.
imenanemorem izslediti. — 8. T ergelape v okolici da- Velja 40 kr.
našnje^a La m b a h a, južno od Velsa ležeče mesto. Tar
y/
ga
6
pomeni v
gališkem
jeziku scutum, skit

v v « .
scit,
ziku

Karl Straky je izdal več ba sen v českem je ki so posebno mladosti priporočiti. Za poskus po
Schild. — 9. Ernolatia, današnji Lietzen v gornjem damo jedno: Štajeri na austrianski meji ; korenike tega imena nevém, in ker v slavenskem jeziku je ne najdem, imam ime za celtiško. Za celtiške mesta še imam:
Nova in stara kopa.
10.
Lentia, da
našuji Línz, 11. Laureacum, Lorch, 12. Elegium Erlach, 13. Anelape, Pechlarn, 14. Namare, Molk 15. Trigisamum, Traismauer, 16. Pirustortus Schónbiichel, vse na pravém pobrežju Dunaja ležeče. V današnji štajerski vojvodini najdem samo sledeče
i
j
mesta s celtiskim imenom
1
bar
i
gab ar se vel i v celtiškem jeziku capere
G a b r o m a g u m od g a-
loviti
i
9
primeri
slovenski habati, tedaj Gabromag lov
sko polje. Muhar jih postavlja v rotenmansko okolico. 2. Tart usa na, ktero Muhar na rotenmanski tori išče (am Rottenmanner Tauern).
(Dalje sledi).
V
Cversta kopa slame, novozaložena Tak visoko dvigala se ni nobena Zasrani uje kop e stare, poležane , Nizke , vele in na eno stran ugnane. Kar zavernejo ji stare, poležane In odterga glavo kope bahajoce. Pa potegne strašna burja vihrajoče Kope nizke in na eno stran ugnane : „Vidiš, sestra naša! Bog ga ponižuje, Kdor oholo svoje starše zanicuje".
Za poduk iii kratki čas

Hudobna macoha in dobra pastorka
Lflmrnska narodska povést.
Slovanski popotnik


Premembe pri časopisih austriansko
slovanskih. V pervih listih „Novic"
lanskega
leta
smo podali pregled časopisov, ki so izhajali v različnih narečjih slovanskih v austrianskem cesarstvu. Od te dobe je nekoliko časopisov nehalo izhajati, in drugi so začeli izhajati; o tej premembi sledeče naznanimo:
Nehala sta izhajati : „Pražski posel", časopis prostonárodní, ki je izhajal v Pragi, — „Slovenska Bčela"| leposlovni časopis, izdavan v Celovcu.
Začeli pa so nanovo izhajati: „Svetovid", serbski list za omiko, novosti, tergovino in modo. Vreduje ga
?
«•osp

Aleksander Andrič na Dunaju, Izhaja po dvakrát na teden v velki obliki. Cena mu je na leto
list rusinski za razveseljevanje in
10 for.
„Lada",
poducenje deklicam in mládencem. Vrednik mu je Severin Gavrilov S eho vic. Izhaja v Lvovu enkrat na
teden. Cena mu je 6 for. na leto,
v
Zlate klasy
u
5
časopis češki s podobami za izobrazevanje in zabavo mladosti. Cena mu je na leto 5 for.,
„Kolo",
novi
Neka hudobna ženska primozi s svojim revnim mo-žem malo deklico z imenom Marica. Potle ji Bog dá
se
eno pravo hćer, ktero ljubi in goji več ko oko svoje. Pastorke pa, ki je bila dete dobro in prelepo, kar ne
more s krajem očeša viditi; zato jo preganja, muči in mori, da bi jo poprej skončala; meće ji nar slabeje ostanke jedi in še te kakor psu; celo kačjega repa, ako bi ga bila imela, bi ji ga bila dala jesti; in namesto na posteljico, jo pošilja v neko staro korito spat.
Ko pisana mati vidi, da je deklica pri vsem tem
dobra in poterpežljiva, in da lepši rase ko njena hči, si
V •
misli in misli

kako
našla uzrok sirotico spoditi od
hiše
ter si eno izmisli.
Nekega dne pošlje ona svojo hčer in pastorko volno prat; hčeri dá bele volne, pastorki pačerne, ter ji oštro
zazuga: ako mi ti te cerne volne tako belo ne ope
res. kakor jo bo moja hči, ne pridi mi več domů, sicer te

bom iztepla od hiše. Ubozica pastorka milo place, prosi in govori, da ji tega ni mogoče storiti. Al vse je bilo zastonj. Ker vidi, da ni milosti, operti volno in gro
plakaje za polsestro.
Ko
priđete na vodo, razpertite
enkrat za vsigdar opomenim

tukaj
kakor jih najdem na Peutingerj e v ih tablah; zavolj o nj i hove nekdanje lege pa se deržim povsod, kjer svojega mne-nja ne pristavljam, mestopisja Muharjevega, kakor jih je svojih hístoriskih dělili „Altromisches Norikum", „Geschichte
svoje bremena in začenjate prati ; kar se jima neko lepo
da jih sem postavljam, belo dekle od nekod pridruži in ju pozdravi : „dobra
sreča, prijatlici ! jeli vama treba pomoći?" Mačohina hči posmehovaje reče: meni ni treba pomoći, moja volna
v
der Steiermark"
„Sty ri a romana1
Lipsiae 1853 st
emljovidih „Tabula Norici romani
bo koj bela; ali tukajle nase pastorke ne bo tako koj

m
Na to stopi uno tuje dekle k žalostni Marici
rekoč : „daj!
odlocil 30.
i
92
3
GrammaticaCeltica bove vidile, ako se bo dala ta volna oprati belo?
Dr. Zeus Gram. Celt. 19. 824
Dr. Zeus Heffner das rom. Bayern str
Obé
str. 823. Zna biti
Ravno tam
počnete zdaj žiklati in prati, in hipoma se beli černá
i
skem božanstvu Taranu, bogu groma
da je ime „Tarnantone" nastalo po
Ko operete
5
spet
78
ti
) Ravuo tam, str. 162
) Ravuo tam, str
volna, kakor mladi sneg. prijatlica nekamo zgine.
čudi in jezi, da nima uzroka proganjati pastorke.
una bela
Mačoha vidši to belo volno, se
24
Izdelovanje cezarskih želez
Nekoliko casa za tem pride hada zima in sneg. edínost bi bila želeli. Hudobna mačoha že zmirom misli, kako bi nesrećno pa- nic ima napredovati 8torko zatiravala; sedaj zapové ji : „vzemi košeč in spravi koje začetek vožnje med Verono inBreščio.
neprenehoma ; v kratkem
se priča
BG v goro,
ondi mi naberi zrelih

odic za novo leto
u
y
ako mi jih ne přineseš, ti je bolje, da ostaneš na gori
Sirotica Marica milo plače, prosi in govori: „kak bom sovskega razpora; kako se glasi, še ni znano, reva jez sedaj v oštri zimi dobila zrelih jagodic?" Al spodnje Donave se piše Teržaškema časnika vse zastonj, — mora vzeti košeć in iti.
16.
dan t. m. je prinesel na Dunaj rusovsk jadernik (kurir) odgovor cara na Dunajské predloge zastran turško-ru
HHHHH^PmHHHp^l da v Turnu Severinu stoji 42 nakladov večidel koruze, ktera
9
Ko hodi vsa objokana po gori, sreća dvanajst ju- je po večjem delu namenjena za Terst. Sava je doli nakov, ktere pozdravlja lepo. Oni prejmejo pozdrav pri- tako velika, da se je na več mestih razlila čez bregove jazno ter jo vprašajo: „kamo gaziš, mlada ljuba! po tem in je Donavo tako napela, da se bojo nakladi lahko spra-
Ju
vili skoz „železne vrata", kar dozdaj že 4 mesce ni bilo
V •
enegu tako zaplakana ?" Ona jim lepo pové vse.
naci ji rečejo: „Mi ti borno pomagali, ako nam umeš	mogoče; po tem takem se smé kmalo več žita pričako
povedati, kteri mesec celega leta je nar bolji?" Ma-	vati v Sisek. — Odkar je rusovski car prepovedal iz-
rica reče na to: „Vsi so dobri, al mesec sušee je nar	vožnjo žita iz Poljskega, ga nakupujejo prajsovski žitni
bolji, ker nam prinaša nar več upanja". Oni zadovoljni	kupci na Ogerskem; unidan je nakupil en sam 25.000
Od vojske na Turške m se te dni ni
da so Rusi Ka lafa t Tur-
z odgovorom recejo: „pojdi le v to pervo zlebice (do
lino) na prisolnce, ondi dobiš jagodic, kolikor te je vo lja" ■
vaganov reži. zvedilo nič. Tista novíca
j
In res prinese macohi za novo leto poln kosec kom vzeli , ni res, čeravno je po vsih pripravah ver
*...... ............ jetno , da okoli Kalafata je že gotovo kervava bitva bila
ktere ižid pa še ni znan. Večidel so perve novice o ru
nar lepših jagodic, in pové, da pokazali so jih ji junaci,
ki jih je srečala na gori
y
Nekoliko dní kasneje, ko je odjenjala zima, govori sovsko-turških bitvah tako zmešane, da se těžko pravo
mati svoji hčeri: „pojdi tudi v goro po jagodic, morda
najdeš one junake, da ti dajo kakšno srećo, ker so že
zve'; tako se, na primer, od vojske pri Ce ta ti še ne
vé pravo, ker Rusi pripisujejo sebi, Turki pa sebi zrnato
naši umazani pastorki se skazali tako čudno dobrotljivi.	francozki in angležki časniki naznanjajo, da je pri C e-
Hči se ošabno obleče, vzame košeč, in škaklja vesela v	tati padlo 2500 Rusov in da so Turki zapodili Rase;
Pridši tamo, sreča res onih dvanajst junakov,	toliko je gotovo, da so se Rusi umaknili nazaj proti
i •	v	i v,.	m	m	_ _	-	^	•	«	- ^ __*
goro
kterim napuhnjeno reče:
dice
Y)
pokažite mi kadi rasejo jago
Radovanu. Knez Gorča ko v je zapustil Bukurešt in
j
„dobro, bolji ?"
kakor ste pokazali naši pastorki." Junaci rečejo: se podal rusovsko armado ob Dona vi
ogledat; Omer
ako uganes, kteri meeec celega leta je nar paša je v Vidiuu; v Vidinu in Kalafatu in okolici Ona hitro odgovori : „Vsi sohudi, mesec sušec njuni stoji 35.000 Turkov. Obe armadi se množite vsaki
En del angležko - francozkih bark se je postavil
pa je nar huji." Ali na te besede se vsa gora hipoma
dan.
9
naoblači
prisopla živa domu. Ti junaci so bili dvanajsteri mesci. egiptovske barke stoje' pred Varno; rusovskih 14bark
in vse nevremena vdarijo na njo, daje komaj pred Sin ope, en del pred Sebastopol (?), tursko
v i	i	F	m• •	m	i • i • «	«	•	•	_	«	•	» r	• ««	^ - —	_ - _
Med tem se dobrota in lepota psovane pastorke raz- se je podalo v Sebastopol. V Carigradu se pogo glasi daleč po deželi, in nek pošten, bogat in mlad go- stoma sliši od požarov; unidan so pogorele hiše ger* epod sporoči njeni mačohi, da bo ta in ta dan s svojo škega patriarha in skofa. Iz Odese so se pripravljale
vse kupčijske angležke in francozke barke odriniti.
zlahto přisel pastorko za zeno snubit. Macoha, zavistna
tej siroti, ji ne zine ne besedice od tega, ampak misli Francozi se silno pripravljajo za vojsko; magazini in evojo hcer v to srećo podíisniti.	orožnice so, če bi treba bilo, s proviantom previđene za
Kadar pride napovedani večer, stira brezveètna ma- 40.000 vojakov, kteri zamorejo v enem mescu iz Tou
barke tešejo celo ob nedeljah. Ru
čoha svojo pastorko zgodaj v korito spat, potle očisti Iona v Turčíi biti
hišo
; napravi vecerjo, nasopiri svojo hcer, kolikor jo sovski car je tudi iz francozke banke vzel vès dnar

ki
nar vec more, ter jo posadí s pletilom v rokah za mizo. ga je imel tam naloženega, ker potrebe za vojsko so Na to se pripeljejo snubači, mačoha jih prijazno sprime, sila velike.
popelje v hišo in jim govori: „tukaj le je moja mila pa
Colni nadavk, če se colnina ne odrajta v sre
»	* " J 1 "" Çl v '	* •	v * j	j	J	ť ~	- V U I II I u U U U ▼ I\ } VV DV VUIUIUU LIV VV
etorka". Ali kaj pomaga! ker so v tej hiši imeli pete- bru, je za mesec svečan določen na 171■ „.
lina

ki počne na vès glas in brez
prestanka peti:
kuku k u r i k ú
5?
kurikú, lepa Marica v koritu, lepa Marica v koritu" itd, Ko snubači razaberejo in razumejo petelinovo petje, velijo, naj se jim prava pastorka pripelje iz korita; in ko jo ogledajo, se ne mo-rejo dosto načuditi njeni lepoti in ljubeznjivosti , ter jo ěe tišti večer seboj peljejo, — hudobna mačoha in njena hcer pa ste ostale osramotene pred všemi ljudmi. Marica
lz Ljubljane 20. jan
Danes dopoldne je na
poti skozi Ljubljano gosp, feldmaršallajtenant knezLich
tenst
9
Handel
spremljan od tukajsnjega gosp. generala ba-
obiskaval vse vojaške poslopja in přišel je

tedaj tudi mestjansko k
Ternovem ogle
dat
kjer ga je vodstvo te mestne naprave spodobna
sprejelo
pa je bila srecna s svojim mozem in z vso svojo hiso do velike starosti in lahke smerti, ker ji je bila Vila prijatlica in vsi mesci prijatli.
m
Ko je p oh v al
gledat vse sôbe in pohišje natanko

cel o
P
Z veseljem nazna
nimo vsim deležnikom to pohvalo zvedeuega gospoda
Stan kursa na Dunaji 19. januaria 1854.
Kakor slišal tako zapisal
J. V.
5
7,
Novičar iz mnogih krajev
Obligacije
deržavnega dol ga

4
3
3 7
0
2

917/16 80'5/, 72
56
fl. Esterhaz. srećke po 40 fl.
2
2 99
Da bi se kolikor moč zedinilo dnarstvo počeli Nemčii, se bojo nek mesca svečana na Dunaji posveto-vanja začele : po kterem merilu na j bi se prihodnje koval sreberni dnar. Iz ene marke (16 lotov) čistega srebra kujejo sedaj vAustrii 20 fl., naParskem 241/„ fl., na Pruskem 21 fl,; to je za kupčijstvo zlo sitno, in
46 V,
Oblig. 5% od leta 1851 B 110
89 228
Oblig, zemljiš. odkupa 5 Zajemi od leta 1834 .
/o
19
99
1839
6 99
99
99 99 99 99 99 19
Windišgrac.
Waldšteín.
99 99 99
99 20„ » 20»
« io„
79 y4 fl
27
27 V
** U rr
10 '/
/2 99
5fl. 47
133 y4
Loteri jne srečke :
Keglevičeve Cesarski cekini.
Napoleondor (20frankov) 9 fl. 43
Suverendor.......17 fl. 2
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl. . 2274 fl.
V Terstu 18. januaria 1854 : 46. 42. 60. 73. 57
Prihodnje sreckanje v Terstu bo 1. februaria 1854.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozef Blasnik.