7.a za za V sredo in saboto izhaja in velja: celo leto . • 5 tor. - kr. pol leta - • tl n 'IH n četert leta . 1 -i 4< 1 n Po posti: sa celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . 3 „ 20 „ z a žetert leta . 1 „ 70 „ LOVENEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. iJa navadno Uveetopno versto se plačuje: S kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskaj e; vežo pismenke plačujejo poprostecu* Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi so ne vračajo. ¥ Celovcu v saboto 8. aprila 1865. Tečaj I. Prečastita gospoda dr. Toman in Černe! Prosimo! Že leta 1861 sta se vidva slovenska rodoljuba v der- žavnem svetovavstvu pognala za slovenski narod in slo¬ venski jezik. Na Vajno interpelacijo je gosp. minister Laser 17. marca 1862 naznanil, da je viši sodniji v Gradcu in Terstu poslal ukaz ; naj se pri sodnijskih obravnavah slovenskemu narodu in slovenskemu jeziku pravica godi. Imamo že leto 1865, in vse je pri starem; pri sodnijskih obravnavah v Celovcu se še zdajno uro s Slovenci ravna kakor s tujci, obravnuje se ž njimi po tolmaču. Tega gosp. minister Laser ni zaukazal. Poprašajta čč. gg. poslanca gosp. mini¬ stra v deržavnem svetovavstvu, kako in odkod to , da se podložni uradniki ne ravnajo po njegovem ukazu? Ubogi Slovenci, na Koroškem nimajo nikogar, da bi jih zagovarjal in branil njihove postavne pravice. Zatorej kličejo Vaju na pomoč! Ravno zdaj pri pretresovanju o budgetu pravosodnega ministerstva ponuja se Vama prav lepa priložnost. Lepo, lepo prosimo, usmilita se nas!! Naloga naših pisateljev v sedajnem času. (Konec) Kar sem gori bolj obširno razložil, hočem še en¬ krat na kratko povedati. Treba je, da se naši pi¬ satelji na vso moč lotijo dela na znanstve¬ nem polju književnosti, ali da pišejo vedno primerno duhu našega naroda. Ako naši pisatelji ne bi na mah v stanu bili kaj izvirnega pisati, morali bi se naravno malo ozreti na književnost sorodnih nam plemen, kakor Cehov, Ser- bov in Hervatov , ali pa tudi na dela drugih evropej¬ skih narodov. Po takem vzajemanju znanosti in nau¬ kov, ktere so tako občno blago, bodemo ob enem za- padni Evropi eno roko podali ter smo drugo sorodnemu vzhodu in slovenstvu že tako ponudili. Tukaj mi bodi dovoljeno, — pa da nikdo mojih besed krivo ne raz¬ loži, — opomniti, da mi, posebno kar se znanstvenega izobraženja tiče, moramo skerbno čuvati zvezo, ktera nas že zdavno veže z zapadno Evropo. Te zveze ne smemo prerezati, ker jo je osoda sama s svojo skrivno roko osnovala in z jeklom vekov okovala. Tega pa se moramo tim bolj spominjati, ker je književnost zapad- nih narodov v nekakem pomenu do zdaj tudi naša last¬ nina bila; zakaj od ondod smo skoro vso svetlost uma in vso dušno hrano prejeli. Ako bodo naši pisatelji marljivo si prizadevali, da nam zraven lepoznanske književnosti, ktera nam s svo¬ jim dišečim cvetjem krasi življenje, po gori razloženem načinu tudi znanstveno polje vedno več sadu obroduje in naukov, kteri so za vsakdanje življenje potrebni, te¬ daj se še le zamore reči, da so naši pisatelji svojo na¬ logo v sedajnem času razumeli. — Tem versticam, ktere smo iz spisov slavnega Mir¬ ka Bogoviča posneli in sicer najbolj zato, da se vidi, kako se je pri Hervatih mislilo o tej stvari, hočemo še nekaj svojih misli dodati, ker so z Bogovičevimi v zvezi in ker so naše okoliščine hervaškim prejšnjega časa sila podobne. Mi potrebujemo pred vsim drugim znanstvenih izrazov, t e h n o 1 o g i j e. Ta se da na te tri glavne načine dobiti: pervičpo prestavljanju iznemSk ^^T ^ latinskega, gerškega in romanskih jezikov; drugkdpfe j posnemanju in prisvajanju kervaških, čeških, ruslfeh ‘ 'V A izrazov; tretjič, ali to samov največi sili, po kovanj^ ’, novih besed. - Na dalje je treba knjig za narodni poduk. Po¬ sebno potreba je naravoslovskih , zemljopisnih in pra- voslovskili v prostem slogu pisanih knjig. Z omišlje- vanjem takih del se bode ob enem temelj znanstvene¬ mu knjižestvu položil. In sicer bi morala vsaka taka knjiga člankov iz vsake verste gori imenovanih zna¬ nosti obsegati. Kmetu (in ne tudi nam drugim eno¬ stransko izobraženim ?) je vsestranske vednosti treba. Zadnjič je treba za srednje naše učilnice t. j. za gimnazije in realke šolskih knjig. Pred vsim dru¬ gim bi tukaj trebalo takih knjig, kakor jih narod po¬ trebuje, namreč naravoslovskih in zemljopisnih. Lahko bi s kraja ena in tista knjiga narodu in šoli (se ve da najnižim razredom gori opomenjenih šol) služila; saj je mladost* kakor tudi prostemu narodu treba to naj¬ prej razjasniti, kar vsak dan pred očmi ima in kar to¬ rej naj lože razumi, ako ga kdo k pravemu razumeva¬ nju napeljuje. Zdaj pa naj pot pokažem, kako do tehnologije, narodnih in šolskih knjig priti. Za največo silo slu¬ žita, kar se tehnologije tiče, Wolfov od Cigaleta in Vukov (ne serbski, ampak od Slovenca Vuka) v Gorici izdani rečnik. Za pridobljenje narodnih knjig je važna „Citalnica“, ktero izdaja Geršak v Gradcu; samo da bi metodo in pisavo Geršak bolj po narodno zasukal, kakor n. p. Slomšek, V e r t o v e c ali dr. Bleiweis. Kar se pa šolskih in učenih knjig tiče, bi morala na vsak način le slovenska „Matica“ vsaj v začetku pomagati. Ne vemo sicer, kaj matični odbor¬ niki na skrivnem snujejo ; „Zukunft u nam sicer ve o neki astronomiji povedati, ki jo neki „Matica“ ima izdati. Mi pa nič prav tega ne verjamemo in čakamo raji, dokler matičin odbor sam ne spregovori. Derznemo se samo svetovati, da šol in naroda naj nikar iz oči ne pusti, in da naj zraven svojih astronomiških študij tudi nekoliko na borno slovensko zemljo pogleda. Bog hotel, da se za narod enkrat tudi kaj praktičnega stori! Deržavni zbor. 27. pretečenega meseca seje pričel obravnovati der¬ žavni proračun za 1. 1865. Poslanec Tašek je poro- čeval zbornici, kar je finančni odbor sklenil. Rekel je, da se enkrat uravnajo stroški z dohodki, mora se , kaj storiti in po resnem preudarku je tedaj finančni bor 26 milijonov od stroškov zbrisal. To ni bilo da je vlada dozdaj vedno le na posodo jemala. ,;.vV — 98 — žavni dolg že zuasa 2.638,956.836 gld., tedaj od 1. 61 do 64 za 233,263.020 gld. več od poprej. Te grozne številke pač pričajo, kako slabo da je, zlasti ker se je malo malo storilo, da bi se materijalno blagostanje po¬ vzdignilo. Silna potreba je, da vlada drugo pot na¬ stopi! Ali dobila jih je vendar tudi, ki so jo zagovar¬ jali. Ti možje pa so uradniki, in vgane se lahko koj, pri čem da smo. Pustimo jih. Zagovarjavci finančnega sporočila pa so bili gg. Gre utor, Herbst, Sadil, Kuranda, Skene in Šindler. Vsi so omenjali žalostni stan naših financ in da se mora zanaprej drugače gospodariti, da deržava škode ne terpi. Bo li kaj pomagalo? 29. marca pa so se jeli o posameznih stroških posvetovati. Naj¬ prej so prišle zunanje zadeve na versto. Tu je spet ministerstvo dosti grenkih slišati moralo. Vsi govorniki so eden spred druzega terdili, da so jo ministri zavo¬ zili in da , kdorkoli bi bil za deržavno kermilo prijel, gotovo bi ne bil deržavne Jadije slabeje vodil, kakor jo je sedajno ministerstvo. Ge bi bilo poprej ono po¬ slance poslušati hotlo, ne bilo bi tako daleč zavozilo. Grof Mensdorf si prizadeva ga opravičiti, pa ni mu šlo srečno izpod rok. Na to vstane Kaisersfeld in ministerstvu spet levite bere. Sedanje ministerstvo je vsega krivo, ker vedno le čaka in čaka, Madjarov pa le ni, da bi se porazumili. Šmerling odgovarja na to, da ne gre vsake stvari presiliti in da je posebno nekterim zadevam čas dober zdravnik; naj se tedaj le še čaka in poterpi. Tudi od prihodnjega zbora si ne upa dosti, kajti Madjari so terdoglavni in nočejo pri¬ znati sedajne deržavne ustave! Tu g. Šmerling očividno preveč tirja. Iz ene strani hoče od njih, naj priznajo februarski patent, iz druge pa, naj se odreko popolnoma svojim nekdaj nim pravicam! Da se dualizem pobija, to je prav, ali da Šmerling še vedno tirja, naj le nje¬ gova obvelja, to se nam preveč zdi, in mislimo tudi, da čas tega nikdar ne bo uravnal, bodite ministri še tako premišljeni in odločni./—• Pri posvetovanju o bo¬ gočastju in nauku je naenkrat nastalo prav živo pomen¬ kovanje. Poslanec Greuter je z navdušeno besedo zagovarjal, naj se Sinjskim frančiškanom v Dalmaciji dovoli denarna pomoč od 4000 gld., rekši, da ni res, kar se je v fin. odboru o frančiškanih govorilo, češ, da jih Avsriji neprijazni duh prešinja in da zavolj tega ne zaslužijo nobene podpore. Ce so se res kaj zadolžili bili, vpraša Greuter, zakaj jih niso pred sodbo gnali in po zasluženju obsodili ? Ni se to zgodilo, zato se tudi ne smejo dalje natolcevati in na sumu imeti. Za njim je poprijel dr. Toman za besedo ter govbril za vse Jugoslovene, Uazaje, kaj so od nekdajnih časov za Av¬ strijo storili, in da ji zdaj ne morejo neprijazni biti niti Slovenci, niti Dalmatinci, nit' Hervatje in Graničarji. L. 48 in potem še so bili za rešitelje Avstrije slavljeni, zdaj pa bi — puntarji bili? O to ni mogoče, to ni res! G. minister naj z veljavnimi dokazi svoje terjenje spriča. To¬ liko ministrov so že srečno preživeli, Bog bo dal, da bodo tudi sedajnega, v ker ljudstvo ostane, vlade pa se spreminjajo! — G. Šmerling se je nato vzdignil in je vedel od vseh druzih druzih reči kaj povedati, le od dokazov je molčal, ter pristavil, da, kar je zoper fran¬ čiškane rekel, je rekel na tajno sporočilo g. deželnega namestnika. Od Slovencev pa ima vsegdar le dobro menenje, kajti oni so pošteni in zve¬ sti deržavljani. — Tako je s to rečjo. Najberže bodo prejeli frančiškani zaprošeno podporo, ker,sta bila one dni tudi že dva frančiškana pri cesarju. Želeti pa je, da bi se zlasti Slovani tako zelo na sumu ne imeli! Sumničenje je pač dober kup! Zakaj pa se ne poskerbi, da bi Slavjani dobili pravičniši volitveni red itd. itd. ? Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. * la Celovca. (Kupčija s slovenskimi knji¬ gami).^ Slovenija piše v listu 90. 1. 1849 str. 358: „Že večkrat se je v „Sloveniji“ in v „Novicah“ kaj bralo od slavjanskega knjigoterštva, p. da se slavjanske knjige ne dobe, da so predrage, da se ne dobe po oznanjeni ceni, itd. Knjigokupci so bili povabljeni in naprošeni, se ove reči prav živo poprijeti, in „unitis viribus“ —• z zedinjenimi močmi dobro preudariti, kako bi se tej reči najbolj in najlože pomagati moglo. Marsikteri se¬ stavek v „Sloveniji“ in v „Novicah“ je kaj prav važ¬ nega sprožil; ali žalibože! vse je le bilo — bob ob steno metati! „Shodni ogovori 11 veljajo v Ljubljani 40 kr. (st. d.), tukaj v Celovcu 48 kr. (st. d.); „maliBlaže“ veljd v Ljubljani 10 kr., pri nas pa 15 kr. Za božjo voljo, kaj je to? — To je tudi jeden najhujših zader- žekov našega napredovanja. Naroči si nemške, laške, francoske bukve, od kterega kraja hočeš, dobil jih boš po zaznaranovanej ceni. Kako je pa pri slavjanskih knjigah? in pri teh tudi ne povsod, temuč le pri tistih, ki se v Ljubljani tiskajo? Taka je tudi pri prati¬ kah, podobah, itd. Žalostno je za Slovenca slišati, kako se slovenski bratje na Krajnskem karajo in kolnejo za¬ volj preklete sebičnosti in dobičkoslasti nekih posamez¬ nih ljudi!- — (Dalje.) + I* Notranjskega. (Odkod dandanašnja revščina?) (Konec.) Pervo, kar kmetijstvo pospe- šuje, je, da so si posestniki svesti svojega posestva in da se jim priložnost daje, po potrebah se izbistriti in .omikati. In glej, tema dvema pogojema je navadno na¬ biranje novincev k vojaštvu (rekrutba po zdajni šegi) naravnost nasproti; ono poljedelstvu moči jemlje, pose¬ stva nobenemu ne zagotavlja, in tako slednje kmetijsko izobraženje in vsako veselje do njega v korenini zadu- šuje! Odkar posestvo mladenča še le takrat vojaščine oprosti, kedar gaje podedoval, jelo je kupcev z manj ko va ti, jela je cena pa¬ dati, — nepremakljivo posestvo ne daje po¬ roštva, kmetovanje o skerbljujej o slabeje moči! Kdo bo pa hotel posestva kupovati, ako ga potem, ko jih je nakupil, v belo suknjo vtaknejo; kdo se bo po zdajnih potrebah v kmetovanju izobraževal, ako je brez koristi in ga vojaštva ne obvaruje? Po¬ stava za nabiranje novincev nima ne le nobenega ozira na kmetijstvo, temuč k oprostenju celo pogoje tirja, ki so deržavnemu zakoniku (biirgl. Gesetzbuch) nasprotne n. pr. deržavni zakonik tirja, naj se mladenču, kteri še ni sam svoj in je pod varstvom, oskerbovanje premo¬ ženja omeji,"in kedar varstvena sodnija (Vormundschafts- behorde) za dobro spozna, naj ona preskerbi, naj se mladeneč uči in vadi umnega kmetovanja v kmetijski šoli, ali naj se uči kakega rokodelstva, med tem pa naj se njegovo posestvo v najem da, čemur se varovanec podvreči mora; — pa glej, sirota pride po tej oskerbi ob pravico oprostenja zato, ker o času svojega poduče- vanja ni mogel na svojem posestvu biti, in ga sam ob¬ delovati ! Nič manj čudo ni sledeče: Oča se čuti že presla¬ bega, da bi kmetijstvo sam oskerboval, torej ga izroči edinemu sinu. Sina pa tako sprejeto posestvo vojaštva ne oprosti, čeravno je oča pozneje odmeri in bi bil sin oprosten, če bi bil posestvo podedoval! Kdor to živo premišljuje, mora se prepričati, da postava in on, kije postavo dal, kaj tacega ne more zahtevati, kakor se navadno razklada. Zakaj da oča pred svojo smertjo (edinemu) svojemu sinu to prepusti, kar ima sin po — 99 — očetu postavno podedovati, to mislim, spremeni le ime (die Form) do posestva in lastnine , nikakor pa reči same, in take nebistvene reči bi prejemavcu takrat to¬ liko manj v škodo biti smele, kedar poprejšnja izroči¬ tev nasledno podedovanje nadomestuje. Ker izročeno posestvo prejemnika vojaštva ne opro¬ sti, pripravi to kmetovavca v novo zadrego, da ne more najizverstnisega in najpripravnišega med sinovi za na¬ slednika odločiti, in ko mu moči pohajajo, primoran je, posestvo tistemu izmed svojih sinov izročiti —• ali če ima le hčere, tistega si za zeta vzeti, kteri je očitno hrom, ali je bil pri rekrutbi za tacega spoznan, — ako- ravno ni za kmetovanje sposoben; tako sprejemljejo nevredni in ne sposobni posestva, tako pa tudi zastaja umno^ kmetovanje in cele družine siromaštvu propadajo. Ce mi kdo zaverne, da so takrat, ko je posestvo vojaštva oprostovalo, večkrat le na videz posestva izro- čevali in kupovali, moram mu odgovoriti, da se škoda, ki se je morebiti kterikrat tako krivično pripe¬ tila, ne da primeriti tisti, ktero zdajna postava za na¬ biranje novincev vzrokuje kmetijstvu; takim sleparijam se da z modro postavo v okom priti: nobeden me pa ne bo prepričal, da si bo zadolženi kmet svojo kmetijo zato na dražbi (executive) prodati dal, da bi nepoznani, ptuji kupo vavec voj aštva bil prost. Da pa pomanjkanje vedno bolj narašča, pripoma- gajo pa še davki, ker ravno zdaj, ko je Notranjec ob ves zaslužek prišel, tudi vse pridelke izpijo. Že je bilo Njih. Veličanstvu sporočeno, da je zemljiščini davek v naših krajih zlo neprimeren, ako pogledamo na druge premožniše dežele; kolikor neprimerniši se pa davki zvišujejo, toliko občutniši so po tej neprimeri dokladi, razdelitve davka in plačila, kedar kdo posestvo pre¬ vzame. Da se ti stroški poskerbe, seže marsikteri po glavnem premoženju, ker s pridelki ne shaja, in to to¬ liko časa ponavlja, da popolnoma obnemore in se mu premoženje na boben dene. Potem pa, primoran s svojo družino šila in kopita pobrati, klati se po svetu s trebuhom za kruhom, proletarijatu zapade, število re¬ vežev množi in med tiste zabrede, ki malo delajo raz¬ ločka med tem, kar je mojega in tvojega! Iz Ejiibljane. (Rihar in njegove pesmi.) 30. sušca. B. — Vsemu svetu je znano, da je rajnki organist v škofijski cerkvi ljubljanski, Gregor Rihar, si tako velike zasluge pridobil za cerkveno petje na Slovenskem in vzlasti na Kranjskem, kakor nihče pred njim, in za njim ga tudi še kmali ne bode tacega. Čez 600 napevov je naredil — nekaj na latinske himne, ne¬ kaj na slovenske pesmi. — Njegove čveteroglasno po¬ stavljene himne in antifone smejo se vverstiti med naj¬ boljše kompozicije te verste, in že se pojo tudi po dru¬ žili škofijah. Kar se tiče prelepih napevov na sloven¬ ske pesmi, posebno pa Materi Božji na čast, je res škoda, da se le ena beseda o njih zgubi; naj lepše spri¬ čevalo njih mile lepote in;pervotne izverstnosti je narod slovenski, ki jih je sprejel ko svoje narodno blago: ne pojo se samo v cerkvi, slišiš jih tudi v veselih poštenih druščinah, kjer spodrivajo močno stare gerde pesmi; čuješ jih po lepih iogih in krasnih dolih naše domovine iz ust slovenskih pevk; čuješ lahko, kako po visocih planinah in v samotni koči odmeva „Slava Marijina 1 ', da veselja igra serce človekovo. In te lepe, miloglasne pesmi hoče odpraviti nek učitelj petja v Ljubljani — zakaj? Ne vemo! Že pri življenju rajncega Riharja je ta učitelj navdajal s so¬ vraštvom in merzo do Riharjevih pesem pripravnike, in njim kar očitno rekel: „Diesem Elende in Krain (Riharjevim pesmim!) muss ein Ende gemacht werden!“ In da odpravi ta. „EIend in Krain“, dela tudi sam na¬ peve, pa le nočejo med narod — zakaj? To le narod najbolje ve. Pa saj ima dosti velik vpliv na mladino, kakoršnega rajnki Rihar nikoli ni imel. — Uči namreč peti pripravnike za učiteljski stan; dalje uči gimnazi- jalce, kterim je še celo davek za podučitev naložen, dasiravno so se ga branili na vso moč, in tudi ne ma¬ rajo sprejemati, poduka, pa ne pomaga nič; dalje uči še posebej Alojzijance, kterim je na vsak način nem¬ ške pesmi vriniti hotel; dalje tudi bogoslovce, kjer je- tudi skušal Riharjeve čveteroglasne napeve na himne in antifone odpraviti, in vpeljati hotel „unisono“ petje psal¬ mov pri slovesnih večernicah in druzih molitvah, češ, da je samo njegovo edino cerkveno, ali tudi tukaj mu je spodletelo, kakor smo slišali; tudi pri bogoslovcih se je prederznil zasluge Riharjeve vničevati; rekel je namreč: „Moglich, dass Rihar Verdienste um den Kir- chengesang hatte 11 . Kako dolgo hoče še vrivati ta učitelj svoj nemški duh slovenskim mladenčem ? Kak6 dolgo bo smel odprav¬ ljati lepih, narodnih, pa tudi cerkvenih napevov Rihar¬ jevih? Kakč dolgo bo smel tako zaničevavno govoriti o našem mojstru? Dežele trojedine kraljevine. Hervaška. G. Janko Jurkovič, bivši dvorski koncipista, izvoljen je za druzega šolskega svetovavca v troj edini kraljevini. — Nekteri hočejo vedeti, da bode prihodnjemu zboru baron Metel Ožegovič vladni ko¬ misar. — Zadnje dni so že tudi močno ugibovali, kdo bo dvorski kancelar, če Mažuranič svojevoljno ali pri¬ siljen odstopi. Ker v Beču še vse pri starem ostane, ostane najberže tudi on, dasiravno nima njegova politika dosti prijatlov. Je že tako! Ptuje dežele. Praska. Deržavni zbor ministerstvu nič noče jenjati. To pa tudi svojo pot naprej gre. Tudi po¬ labske vojvodine naj bodo pruske. Vse bi še prav bilo, da bi se le Bismarku tudi Napoleona bati treba ne bilo! — Papeževa. Sv. Oče papež je neki pripravljen, spet za romarsko palico prijeti, če bi homatije nastale, ki se jih tudi že zelo boje. Španska mu ponuja otok Majorko, kjer naj bi se vselil in neodvisno kraljeval. Nekteri pa hočejo vedeti, da gre v Svajco, in da mu Avstrija mesto Dubrovnik, Angleška pa otok Malto ponuja. To pa se za gotovo pripoveduje, da ste Av¬ strija in Španska neki sklenile, če bo treba, tudi z orožjem papeževe pravice braniti. To so žalostni časi! — Turška. V slavjanskih pokrajinah je nezadovolj¬ nost velika, zlasti na Bulgarskem, kjer se je tam¬ kaj toliko tisuč mohamedanskih Cerkesov naselilo. Traucoska. Napoleon ni gotovo zdaj kaj po¬ sebno vesel, ker mora iz postavodajavnega zbora tako grenke slišati. Pravijo celo, da je zavolj tega pot na Algirslco odložil. Vendar je vse to le bolj govorica, ker še ni stopil na oder in le bolj na tihem dela. Nič prida pa se ne obeta. Angleška. Iz parlamenta se nič posebnega ne zve. Da so spet o Poljskej par besedi rekli, je vse, kar je. Anglež ne pomaga z lepa, razun če bi mu morebiti za kožo šlo. —Znani C ob de n, prijatel miru in svobodne kupčije, je te dni umeri. Njih veliko za njim žaluje. — — 100 — Razne novice. * „Noviee a pišejo: V seji 22. dne p. m. je začasni opravilni odbor Mati čini po prevdarku vseh okoli¬ ščin in na podlagi došlih mu odgovorov dan občnega zbora odločil na 11. maja t. 1. Ustanovil je dnevni zborov red, kteri se bo z vabilom in vsemi po pravilih Š redpisanimi spisi razposlal udom. Da se veliki dan latičini kolikor moč veličastno obhaja, sklenil je odbor to-le: Da mili Bog blagoslovi delovanje Matičino , naj je ob 8. uri dopoldne slovesna sv. maša v stolni cerkvi, — ob 9. uri potem začetek občnega zbora v dvorani mestne hiše, za ktero se bo sl. magistrat naprosil; opoldne skup ni o b e d, popoldne zopet zbor; na večer veselica v čitavnici. Odbor bo zavoljo petja pri sv. maši kakor tudi za pripomoč veseličino zvečer v čitavnici se obernil do odbora čitavničinega, da oskerbi po znanih mu potih, kar je treba, da se spo¬ dobno obhaja začetek slovenskemu narodu toliko ime¬ nitne Matice. Zato se pa tudi nadja blagovoljne pripo¬ moči od vseh strani. * Zadnje mehikansko kardelo avstrijanskihpro¬ stovoljcev je 28. marca Ljubljano zapustilo , 29. pa iz Tersta proti Mehiku odrinilo. Bili so Ljubljančanom ljubi gosti, ki so jih tudi z muziko na kolodvor spre¬ mili in se prav prijazno od njih poslovili. Naj srečno potujejo in se vseskozi moško obnašajo ! Govori se, da se imajo tudi zanaprej v Ljubljani prostovoljci za Me¬ hiko zbirati. Mislijo jih pa vsako leto tisuč nabrati in tje poslati. — 25. marca je na ladiji „Neptun“ g. Tuvo ra popotnike v Jeruzalem odpeljal. — Veliko oskerbništvo sv. dežele je tudi tje napravilo božjo pot. Tej so se pridružili tudi trije štajerski duhovni, gg. Anton Hajšek, Anton Stajnko in Matija Koren. — Cehi in Poljaci, ki v Berlinu ^bivajo, mislijo tam slovansko ,,besedo“ napraviti. — Cartoriski je one dni fran¬ coske škofe prosil, naj oznanjajo milodare za uboge Po¬ ljake, kar so tudi obljubili. — Zadnji teden pretečenega meseca je bil po več krajih hud mraz s snegom in sil¬ nim vetrom. Tako ostre in dolge zime že davno ne pomnijo. Ne samo ljudje, tudi divja zver je veliko ter- pela. Pripoveduje se, daje tedaj v zgornjih krajih več ljudi zmerznilo, n. pr. v Gradcu, Linču, na Češkem, Morav¬ skem in Ogerskem. Pa tudi v ptujih, bolj južnih de¬ želah je razsajal nenavadno hud mraz. Pomozi Bog! — V Goriškem središčnem bogoslovskem semenišču so napravili mladi duhovni med sebo kmetijsko družbo. Vsak ud plača 20 kr. vpisnine in potem 10 kr. na me¬ sec. V kmetijstvu jih podučuje slavnoznani vodja za¬ voda gluhomutcev in odbornik tukajšnje km. družbe. Kmetijske časopise jim bode pošiljala goriška kmet. družba. Slava vam, nada domovine! Le možato naprej l Drobtine. Ciospodai-stvene. (Rudeča, bela ali bur¬ gundska pesa — Runkelriibe.) (Dalje in konec.) Koliko se rudeče pese pri umnem obdelovanju pridelati more, videlo se je na Saksonskem, kjer so je perva leta na enem oralu samo 600 centov dobivali, zdaj pa jih že dobivajo 1160. Tudi na Avstrijanskem so se jeli bolj pečati z r. peso. Posestnik, g. Fihtner, je je pridelal na svojem zemljišču v Acgersdorfu blizo Dunaja na 1 oralu 1000 centov. Da bi pa tudi druge kmetovavce spodbudil, da bi več r. pese sadili in jo tudi bolje gleštali, razpisal je za okrožje medlinške kmet. podružnice darilo, spominsko svetinjo 100 gld. a. v., ki ga prejme tisti, ki bo največ čez 1000 centov r. pese pridelal. ,Ta mož ni tedaj samo za svojo, ampak je tudi za druzih srečo vnet, vnet je za blagostanje ljud- stveno. Taka darila in medsebojne poskušnje veliko veliko pomagajo, da napreduje kmetijstvo in živinoreja: kolikor več kdo sadi r. pese, toliko več dobi klaje za zimo, toliko jveč zamore tudi živine rediti in ji tudi bo¬ lje klasti. čim bolje pa gospodar svoji živini klade, tim lepša mu bode in tim več mu priduje. Delala pa mu bode veliko veselje, in kar je še bolje, velik dobiček. Kdor sadi r. peso, zamore tudi trikrat več živine rediti, kakcr je navadno redi. Toliko zdaja r. pesa! Najbolji pomoček, da dobro obrodi, pa je, da se glo¬ boko orje, dobro gnoji in marljivo obdeluje. To je vse! Ali ni na Slovenskem nobenega posestnika ali dru¬ štva, ki bi tudi darilo v ta namen razpisal in svetu po¬ kazal , da so tudi Slovenci za napredek v kmetijstvu vneti, in da spravljajo vse v prid, kar se jim dobrega naznanja? (Saje iz peči) so sadnemu drevju najbolji gnoj. Zamore pa se ž njimi gnojiti spomladi, jeseni in še celo po letu. Imajo redivno pa tudi zdravivno moč ter od¬ ganjajo škodljive mercese, zlasti ogerce, jce se jim luk¬ nje okrog dreves s sajami potresejo. Še celo stara drevesa si videzno opomorejo, ako se zemlja zrahlja in s sajami potrese. — Duhovske zadeve. Kerška škofija: Č. g. Mraz Tomaž je stopil v nemški red in dobil faro Vinice na Dolenskem v Ljublj. škofiji; — č. g Torkar Matija je prestopil iz Ljubljanske v Kerško škofijo in pride za mestnega ka¬ plana v Pliberk. O. g. O. Manet M. Prugg je postav¬ ljen za prijorja in fajmoštra v Lukavi, č. g. Maksimi¬ lijan Schlechter gre za provizorja v Wirmlje. — Umerlasta čč. gg. O. Norbert Mayer, prijor in fajm. Lukavi, in Jan. Bojta deficijent. R. I. P.! Žitna cena. Dunajska borsa 7. aprila 1865. 5% metalike.. 5 °„ uaeijonal ...-•••• 1860 derž. posoj. ...... Bankine akcije . .. Kreditne „ ........ London . . . Novi zlati.• Srebro . 71.30 76.50 93.70 793. 183.30 110.30 6.22 107.75 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmajr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.