Ste v, 172, _'
Utiaja vsak dao, fudl ob nedeljah In prazniki*, ob 5 zjutraj.
tjiedmitvo: Ulica Sv Franćiika AsiJkegaS. 20, L n«Wr. - V* Icclsi naj se pošiljajo erednlltvu lista. NefranJciraua scefrajo in rokopisi wt ne vračajo.
Izdajatelj ir cdgovomi urednik	_
V*r .Fdiresti*. — liak tiskarne	j^«"*"f™«^
te ejerim fcir^tvom v Trstu, cllca Sv. franCti*« AaUK«|« «. A
Telefon tieficlUva te «pMM M*
Karočnlna tmU: Za celo leto........K H-
Za pd leta.................
za tri ............ • • 1
ia nedeljsko iadajo .......... • o
II	........................Hi
f mfc w fotrtak. M. iunll« 116,
Letnik XU.
Presled nojnoMlilfo dosodkov.
Ruska bojišča. — V Bukovini, vzhodni Galiciji in ob meji pri Brodeh nič posebnega- Naši uspehi v Voliniji. Pri Gruzia-tinu Rusi odbiti. Na Hmdenburgovi fronti severovzhodno Smorgona uspešni nemški sunki.
Italijanska bojfcča. — Položaj neizpre-
menjen.
Zapadna bojišča. — Živahni artiljerijski boji in boji z minami na angleški fronti.
Balkanska bojišča, — V Albaniji naši vzeli feraško predmostje ob dolnji \ o-
juši.
Turška bojišča. — Nič pomembnega. Razno. — Novi italijanski kabinet.
naše uradno poročilo.
DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno se razglaša: 21. junija 1916. opoldne.	. .
Rusko bojišče. — V Bukovim, v \Jbotkn Galiciji in v okolišu RadzMlov nič posebnih dogodkov. V Voiinitf so pod poveljništvom generala pl. Linsingena Stojeće nemške in avstro-ogrSke čete ▼kljub najsrditejšemu sovražnemu odporu zopet pridobile tal. Pri Gruzjatinu so nase čete v živali vztrajnosti popolnoma zavrnile tudi četrti sunek ruskih mas, pri čemer so zajele 600 mož različnih divizij. Vseh skupaj je bilo včeraj v Voliniji ujetih nad 1000 Rusov.
Italijansko bojišče. — Položaj je neizpremenien. — V plockenskem odseku je prišlo do živahnih artiljerijskih bojev. Na dolomitski fronti so naje čete pri Rufreddu zavrnile napad s težkimi sovražnimi izgubami. Med Brento In Adi-io ni bik) večjih bojev. Posamezni italijanski sunki so se izjalovili. Sestrelili smo dve sovražni letali.
Jugovzhodno bojišče. — Ob dolnji Vojuši so ItaHfemi. prisiljeni po ognju naših topov, izpraznili feraško predmostje. Razdejali smo italijanske obrambne naprave in uplenili veliko okopnega orodja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Hofer, fml.
italfftmsKo uradno noročlla.
LMJNAJ, 21. (Kot.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 19. junija: Bitka na planoti Sette Comunl se nadaljuje srdito. Jugozapadno Asiaga je sovražnik obnovil svoje napore proti našim postojankam. Severovzhodno krepko napreduje naša protiofenziva. Včeraj zjut^ai so po srditem artiljerijskem obstreljevanju močne sovražne kolone obnovile napade proti frontnemu odseku med Monte Magnabo-schi in Bosconom, a smo Jih vselej odbili ob težkih izgubah. Sledilo je močno obstreljevanje po številnih baterijah vseh kalibrov, proti kateremu so naše čete trdno vzdržale črto med Monte Magnaboschi in Bosconom. Severno franzellske doline je sovražnik včeraj poizkušal s protinapadi zmanjšati naš pritisk, ki pa smo jih drzno zavrnili vse. Nato so naše čete počasi, a gotovo napredovale. Večje uspehe smo dosegli na desnem krilu, kjer so oddelki alpincev, ki so se odlikovali že prejšnje dneve, osvojili vrh Cima d* Isidoro ln zajeli tam 100 mož. Na ostalih frontah artiljerijske akcije.
tim italijansko ministrstvo.
RIM, 21. (Kor.) Kralj je po zaključku kabinetne krize odpotoval v glavni stan. Ob njegovem odhodu iz Rima so mu klicale na kolodvoru navzoče Ženske, naj se kmalu vrne domov.
RiM, 21. (Kor.) Bosellijev kabinet se jc izpopolnil z imenovanjem državnih pod-tajnlkov. Po nekakšnem omahovanju so se oprijeli načel:?, da prejšnji državni podla jni ki ostanejo le v onih resortih, kjer ni bilo izpremembe na ministrskem mestu samem. V ministrstvo no«tranj;h stvari je bil poklican poleg demokratskega ministra
P O PLITEK
Trikrat pomaga Bog.
Spisal Avgust Šenoa.
Gospode dijake je jako užalil ta diktatorski govor deklice, ki je še nosila spodnje hlačice, toda Zlatka kakor da se ni menila za to.
»No, govorite, otroci!«, je nadaljevala mala — »ali še bolje, mladi gospodje naj povedo« — se je obrnila do dijakov.
»Slepo miš!« je zaklicala ena malih.
»Ne, ne, nočem, skrivajmo se!« — je or.oniral neki dečko.
>Nu — in vi mladi gosoodje?« je pripomnila Zlatka.
»Glej jo, Zlatko!« je odvrnil Milan, ca -* ijen sorodnik in dijak iz ^te šole — »glej jo Zlatko, kako zapoveduje kot Kraljevič Marko! Od kdaj je navada, da zapovedujejo deklice, a moški naj bi molčali!«
»Oh, to je star običaj, Milan moj! V &ružbi so ženske prve kot »Oče naš« na rožnem vencu, je vedno govorila pokojna teta. Da, da. dragi Milan, to bi morali
konservativen državni podtajnik, namreč posl. Bonicelli, v finančnem ministrstvu nadomesti Baštini j a conte Danielli, v poljedelskem ministrstvu postane podtajnik reformist Canapa, v poštnem giolittijanec Rossi in v ministrstvu za kolonije nacijo-nalist conte Poscan.
LUGANO, 21. (Kor.) Med 15 italijanskimi državnimi podtatniki pripadata samo dva skrajni levici, ostali pa zmernejšim strankam, s Čimer je konservativna formacija Bosellijevega ministrstva, znatno okrepljena. Eden med državnimi tai-niki, ki ga zaradi njegovih prejšnjih zvez označajo za giolittijanca* se prav tako ne more smatrati za giolittijanca, kot tudi minister Colosimo in zakladni minister Carcano ne. V Bosellijevem ka&inetu ni nobenega zastopnika Beneške, med državnimi podtajnik! pa so štirje.
RIM, 21. (Kor.) Bosellijev kabinet je imel danes na Consultl svoj prvi ministrski svet. Kakor poročajo listi, je posvetovanje otvorll ministrski predsednik z nagovorom, v katerem je izražal živo željo po složnem delu. Ministrski predsednik je nato sporočil od generala Cadorne došh brzojavni odgovor, v katerem pravi, da se čuti počaščen po Bosellijev etn pozdravu in da je ponosen na to, da je na čelu vrlim četam, v katerih imenu vrača pozdrav. Ministrski svet je sklenil nato, da naj se parlament otvori 28. t. m. Parlament naj razpravo o vladni izjavi, ki jo poda ministrski predsednik, in o začasnem proračunu za Čas do konca meseca septembra reši v čim inanj sejah, v katerih bo tudi priložnost, da se stavi vprašanje zaupanja. V ostalem se je ministrski svet bavil s finančnimi in gospodarskimi stvarmi, ki se bodo rešile tekom nadaljnih posvetovanj.__
Hemšbo uradno poroiflo.
BEROLIN, 21. (Kor.) VVoltfov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. junija.
Zapadno bojišče. — Na raznih mestih fronte med bei^lfsko-francosko mejo in reko Oise je vladalo živahno delovanje v artiljerijskih bojih In bojih z minami ter med letalci. Pri patruljskih podjetjih v okolišu Berry au Baoa in pri Fra-vzhodno St. Die, so bili zajeti Francozi. Eno angleško letalo je pri Pulsieuxu, severnozapadno Bapaume, padlo na tla v našem obrambnem ognju. En letalec je rnftev. Eno francosko letak* smo pri Kem-natu, severno Pont a Moussona, prisilili, da je pristalo; letalca smo ujeli.
Vzhodno bojišče. — (Hlnden-burvova armadna skupina): Sunki naših čet severozapadno in južno Dvinskega, v okolici Dubatovke, severovzhodno S«or-gona, ter na obeh straneh Krevega so imeli doh*r usoeh. V okolišu Dubatovke smo udarili preko več ruskih postojank; ujeli smo nad 200 mož in zajeli strojne puške in mtnovke. Sovražnikove krvave izgube so bile zelo velike. KolocKora v Zalesju in Matodečnem so napadla nemška letalska brodovja. — (Princa Leopolda Bavarskega armadna skupina); Položaj je neizpremenien. — (Linsingenova armadna skupina): Pri Gruzjatinu, zapadno Kolkov, smo čez Stir prodrle niske sile s protinapadom vrgli nazaj. Sovražni napadi so bili odbiti. Severozapadno Lučka se je sovražnik močno upiral našemu prodiranju. Napadi so se nadaljevali. Tu in pri Gruzjatinu so izgubili Rusi nad 1000 mož ujetnikov. Napredujemo ludi iužno T uri je. — Pri četah armade generala grofa Bothmerja nič Izpremembe.
Balkansko bojišče. — NIC bistvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški letalec, nadporočnlk Immelmann mrtev.
LIPSKO, 20. (Kor.) Kakor doznavajo *Leipziger Neueste Nachrichten« iz zanesljivega vira, je nadporočsiik Immel-inann pred nekoliko dnevi padel s svojim letalom na zemljo in je umrl.
mladi gospodje znati na pamet, kakor znamo mi katekizem. Nu, bodi po tvojem, Milan — ti si velik veseljak! Reci ti, a za teboj vsi! Nu —«
»Da, Milan, daj! Ti nam reci umetno!« je vzkliknila vsa mladina v en glas.
»Dobro! Hočem!« je pripomnil Milan. »Ako hočete, bom jaz sodnik, ali, otroci, ne puntajte se, ako ne zadenem vsakemu po volji! — Na »blazino!«
»Živio Milan!« je plosknila Zlatka z ročicama. V krog, otroci! V krog!«
»V krog!« so zakričali vsi.
Zaplesalo je mlado kolo, plesalo na levo. na desno. Milan je kolovodja, a poleg njega pleše prvi prijatelj mu Milivoj, pleše sicer nespretno, Milan ga vleče za seboj po sili, vidi se, da mu to poskakovanje ne gre od srca, ali ta mladič je bil
vendar zanimiv.
Bil je edinec male plemiške rodbine, dečko bistrega uma, poln pesniškega žara, kar se je moglo razbirati iz sijajnih mu črnih oči. Po tem žaru si mogel edino slutiti živo in vrelo dušo tega mladiča, ko si ga videl v družbi starejih ljudi, posebno žen in deklic, Žensk se je izogibal kot
BOimsko urodio poročilo. ,
SOFIJA, 20. (Kor.) Generalni štab javlja: 20. junilft.
Položaj m macedonski fronti se ni iz-premenil. Slabotni obojestranski topovski ogenj traja stoj Ico prej v dolini Svarce, južno Dojrana in pri Ojevgjeliji. 18. t. m. je bilo obstreljevanje na desnem bregu Vardarja nekoliko živahnejše. Isti dan so naše patrulje južno Belaslce planine razpršile več konjeniških oddelkov, ki so se poftavili v tem okolišu v svrho poizvedovanja, in so jih pognale v beg. Sovražni letalci so brez uspeha metali bombe na Bogorodice, Dojran in na obljudene kraje v rupelski soteski. Eno naših letal je pri Porte Lagosu napadlo sovražni transportni parnik, ki je je obstreljeval. Vržena bomba je padla na krov la<fle in je povzročila znatan požar.
S Mih mi
CARIGRAD, 20. (Agence TeL Milli.) Glavni stan Ifvtftt
Ir a i k a f r o rt t a. — NI6 pomembnih
dogodkov.
K a v k a ft ka fronta. — Na desnem krilu nič lipremeinbe. V središču v nekaterih odsekih artiljerijski in pehotni ogenj. Na levem krttu se je zaradi našega takojšnjega ognja Iz^ovll nenadni napad, ki ga je poizkusit sovražnik ž delom svojih bojnih sil.
Nad Seddil Bahrom se pojjavivše letalo je pregnal nai ogenj. Nekoliko sovražnih letal, ki so priletela čez otok Kesten, je naš ogenj zapodil nad morje. 1$. t m. ob 7 zjutraj ie devet sovražnih letal napadlo z bombami in strojnimi puškami E1 Ariš. Naš ogenj le sestrelil dve letali; eno je vse v plamenu padlo na tla, kakor smo mogli ugotoviti. Ta dve uri trajajoči boj je bil brez koristi. Sovražnik ni mogel napraviti nikakršne škode.
RflileiM poročilo.
LONDON, 20. (Kor.) Uradno se razglasa: 11 letal je včeraj obmetavalo z bombami novo sovražno letališče pet milj južno E1 Ariša in vzhodno sueškega prekopa. Dve letali, ki ste stali pred lopo, ste bili razdejani. En voditelj letala, en opazovalec in več straž je bflo ubitih. Od desetih lop ste drve pogoreli popolnoma. V Štirih lopah, ki smo jih pooovno odmetali z bombami, je zgorelo pet letal. Napadeno je bilo z bombami in strojnimi puškami tudi sovražno četno taborišče. Mi smo izgubili 3 letala.
PartSkfl sospsflorsKa konferenco.
PARIZ, 20. (Kor.) Uradno se sporočajo sklepi pariške gospodarske konference. Sklepi obsegajo ukrepe za vojni čas in prehodne ukrepe z#t čas gospodarske vzpostavitve zaveznikov, končno trajne ukrepe za skupno delovanje in medsebojno podpiranje. Ukrepi za vojni čas določajo, da zavezne države svetim podanikom in vsem v njihovem državnem o-zemlju se nahajajočim osebam prepovedujejo trgovanje s prebivalci sovražnih dežel, ne glede na to, katere države podaniki so, potem s podaniki sovražnih držav, ne glede na to, kje stanujejo, in končno s posameznimi osebami, družbami in trgovinskimi hišami, ki so pod vplivom sovražnika. Zavezniki poleg tega prepovedujejo uvoz vsega iz sovražnih držav izhajajočega blaga v svoje ozemlje ln bodo se Dopolnili že storjene ukrepe proti preskrbi sovražnika z živili. Prehodni ukrepi za vzpostavitev določajo, da zavezne države odrekajo sovražniku za celo vrsto let privolitev vseh poboljškov, in so se obenem sporazumele, da si bodo tekom tega časa med seboj zasiguravale izravnjevalni trg in si pridržavale izkoriščanje svojih naravnih pomožnih virov ter določile dobo, tekom katere naj bi bila trgovina s sovražnimi državami podvržena posebnim določbam. Glede trajnih
nečistih duhov, pak, če ga je slučaj zanesel v njihovo družbo, ie stal poldivti Milivoj nem v zapečku. Oče ga je često karal radi tega, ali vse zastonj, Milivoj se je strogo držal načela: »dušo va-se!« Bilo je seveda več razlogov za to. 2e zgodaj je izgubil dečko svojo mater; oče, baveč se s svojimi odvetniškimi opravili, ni mogel nadzirati vzgoje svojega sinu, pak, ko je Milivoj vstopil v latinske šole, dal ga je oče v zagrebški plemiški konvikt. Tako se je razvil do bujnega mladiča, umnih njegovih svojstev ni mogel uikdo gojiti razun učiteljev, ki morejo sicer mnogo koristiti, aH nikdar ne nadomeščajo tiste pazne in nežne vzgoje, ki izvira iz zveze ljubezni in krvi, iz materinega srca, iz očetove skrbi.
Milivoju ni škodila ta osamljenost. Obdarjen z mnogimi vrlinami duše in srca, se je ta mladenič za rana razvil ter postal samostalen in razsoden dečko; in, ker ni bil pod vplivom nikogar, so se v njegovi duši utrdila načela in neka doslednost, ki se je mlada kri ne oklepa, ako jo obkrožajo predsodki družbenih tradicij. Mladenič se je posebno pazno učil zgodovine i;i
ukrepov za skupno delovanje in medsebojno pomoč ukrenejo zavezniki nemudoma vse potrebno, da se osvobode vsake odvisnosti od sovražnih dežela, da se olajša izmenjava njihovih proizvodov in se bodo uporabljali vsi carinski in podobni ukrepi, da se odvrne vdiranje sovražnika. V zaključni izjavi se obvezujejo odposlanci, da bodo priporočali svojim vladam, da naj nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se takoj popolnoma uveljavi v sklepih izražena politika.
Amerikansko-meiiikGnski spor.
LONDON, 20. (Kor.) Reuterjevemu 4-radu poročajo iz Washingtona: Amerikanska nota v odgovor Mehiki popolnoma zavrača mehikanske zahteve in graja nevljudni ton in razdraženost mehikanske-ga sporočila.
AMSTERDAM. 21. (Kor.) Poročevalec newyorškega »Evening Post« javlja, da je poslanih dovolj vojakov v mehikanska obmejna pristanišča in dovolj vojnih ladij v obrežne kraje, da pomagajo amerikanskim državljanom. Amerika zavzame popolnoma defenzivno stališče. Celo Če bi Carranza pričel sovražnosti, se bi Amerika omejevala na odbiianje napadov; kajti o prodiranju v svrho osvoievanja ni niti govora. Poročevalec lista »Nevv York Times« v Mehiki je doznal od Carranze, da bo ukazal svojim četam napad. Če bi general Perstenig prodiral ali če bi več vojakov prestopilo mehikansko mejo. Kakor se čuje, vre posebno v severni Mehiki. Dve državi ste baje že napovedali voji\p. Iz Mazatlana se poroča, da so napadli nekoliko amerikanskih mornarjev.
Irske stvari.
ROTTERDAM, 20. (Kor.) »Rotterdain-sche Courant« javlja iz Londona: Ureditev irskega vprašanja je naletela na nepričakovane težave. Kakor javljajo »Times«, nekoliko unijonističnih voditeljev ni zadovoljnih z Lloyd Georgejevimi predlogi. Loivr ie baje voditelj tega gibanja, ki, kakor javljajo »Times«, izhaja odtod, da nasprotniki homerule v kabinetu ne smatrajo takojšnje rešitve irskega vprašanja za koristno notranji in državni politiki. _
potopljene laflje.
MILAN, 20. (Kor.) 16. m. popoldne je neki -Uvodnik, kakor poroča »Corriere della Sera« iz Genove, potopil nasproti San Remu angleški parnik «Gavse« s 6000 tonami angleškega premoga, italijansko jadrnico »Dolmetto«, dve drugi italijanski jadrnici ter je napadel angleški parnik »Cledmour«, ki pa je s topovskimi streli ^-ee-nal podvodnik in sam poškodovan dospel v Genovo. 17. t. m. je neki podvodnik zopet v bližini ligurske obali potopil laško jadrnico »Audace«. Vse posadke so rešene.
LONDON, 20. (Kor.) Llovdova agencija javlja: Parnik »B!achy«, 4718 ton, in francoski narnik »Olga«, 3129 ton sta bila potopljena 18. t. m., italijanski parnik »Po-viera«.. 3360 ton, pa 17. t. m.
LUGANO, 21. (Kor.) Po poročilih italijanskih listov je bila poleg že objavljenih potopljenih ladij v Tirenskem morju še potopljena francoska poizvedovalna ladja »Saint Jaques«. Samo sedem težko ranjenih mož posadke so rešile ribiške barke. Enaka usoda je zadela italijanski parnik »Tabolare« z govejo živino na krovu na vožnji v Livorno in italijanski parnik »Poviga« s 1800 tonami angleškega premoga na vožnji v Genovo ter italijanski trijarbolnik »Era«. Moštvo teh ladij se je rešilo.	_
Ogenj v pristanišču.
MARSEILLE, 20. (Havas. — Kor.) Na krovu neke, z mineralnim oljem nakrcane jadrnice, ki je bila zasidrana v Madrague, je izbruhnil ogenj. Ladja je zgorela. Olje, ki je na vodi gorelo dalje, je užgalo druge barke, tovorne čolne in barake na obrežju. Vojaštvo in požarna bramba sta ome-
Pofimeine Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolona.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....po 10
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za*
vodov...............m.ti po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta........ 2- —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno te opravi .Edinosti'. — Piaća in toži se v Trstx
tu limritni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančtlka ---- tL 2flL — P«ataobraaitni£ni račun flt S41.652
jila ogenj. Zjutraj je bila nevarnost odpravljena. Škoda obsega izgubo zalog krmil živinskega trga, 3000 sodov petroleja in alkohola, 12.000 praznih sodov in nekoliko sto čolnov raznih vrst. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Položaj.
književnosti starih Grkov in Latinov, ki ju ie tedanji absolutizem na našo srečo in v lastno nesrečo gojil po naših Šolah. Tovariši Milivoja so se težko mučili z gramatiko teh jezikov, ali on, po duhu mnogo hitreji in napredneji od drugih, si je prizadeval, da je umeval njihove misli, in tako se je v njegovi duši ukoreninilo hrepenenje po pesništvu, govorništvu in zgodovini.	.
Za rana je začel sestavljati stihe; te pesnitve seveda niso bile dorasle za javnost pač pa so zelo navduševale Mihvo-jeve tovariše — kar je zares redek slučaj med mladim tekmujočim naraščajem, kjer vedno prevladuje mrva zavisti. Pa se je tudi res nahajalo v teh prvencih mnogo-katero zrnce, po katerem si mogel soditi, da si ti ta mlada glava kdaj osvetli lice.
Za časa počitnic je bival navadno na vasi pri sorodnikih in znancih, a budna duša njegova se je že tedaj poglobi jala v poetične tajne, ki se skrivajo v priprosti naravi našega ljudstva.
Tako se je dogodilo, da je Milivoj prišel z Milanom k Breberiču na trgatev, in tako je nanesel slučaj, da se je plahi mlade-
21. junija.
O izpraznjenju Črnovic poroča vojni poročevalec odličnega madjarskega lista »Az Est«, da je bil ta dogodek neizogiben, ker je ruski general Lješicki sklenil, da operacije proti Čmovicein izvede brez vsakega ozira na izgube. S topovskim ognjem, ki je brez primere, so napadli Rusi utrdbe črnoviškega predmo-stja. Ob tej priliki je sovražnik porabil municijo, ki jo je bil nabral v času nedavne večdnevne pavze.
Če bi se bile torej naše čete Uoiele upreti temu silnemu navalu, proti veliki premoči, bi mogie to le za ceno ruzruše-nja vsega mesta po ruski artiljeriji. In prav je bilo, da avstrijsko vojskovoistvo ni hotelo plačati te cene. Dejstvo pa, da se je sovražnik pomaknil dalje južno zapadno od Crnovic, preko reke Seret. naj nas tudi ne impresijonira, kajti tu ni govora o kakem novem uspehu Rusov, o K:a-ki aferi posebnega pomena, ker ie to Ie naravna posledica izpraznjenja Crnovic.
Pred vsem pa imejmo pred očmi dejstvo, da boji v Bukovini nimajo odločilnega pomena, ampak oni severneje, v Voliniji, kjer so Rusi izvedli glavni sunek in pridobili največ na prostoru. A ravno tu so naši jako uspešno odbijali ruski naval, da so ga zaustavili. Uspeh, ali neuspeh ruske ofenzive je torej odvisen od izida bitke v Voliniji, ki je za sedaj še v razvoju. Ce naši ostanejo zmagovalci — in dosedanji potek bojev kaže, da ostanejo — potem se bo moral ruski val v Bukovi: ni že po naravi stvari zopet umakniti. V tej zvezi je neizmerne važnosti in opravičuje najboljše nade dejstvo, da so naši preprečili vse poizkuse Rusov, da bi predrli našo fronto na Stripi, ali jo vsaj omajali.	... ,
Spričo dogodkov v Bukovim m v voliniji se nam misel mora obračati k Romunski, kajti ni izključeno, da Rusi pritiskajo sedaj preko Sereta zato, da bi zastrašili sosednjo kraljevino. Pri tem računajo na to, da imajo tam pristašev in najemnikov, ki za dober denar tirajo živo popagando. Pa tudi ne glede na to, je naravno, da se dežela mora nahajati v mrzličnem razburjenju, saj je neposredna soseda sedanjih vojnih dogodkov v Bukovini: ln po ravnokar omenjeni propagandi je tudi naravno, da je javno mnenje razdeljeno v dva tabora: tu centralnih vlastt. tu entente. Vprašanje, da, odločilno vprašanje je, v katerem taboru so večina javnegr mnenja in pa odločilni faktorji. Obe struji se skušata uveljavljati s prirejanjem javnih shodov. Na shodu socijalistov so se n. pr. ojstro izjavljali proti vsakemu vojnemu hujskanju in je eden govornikov na-glašal, da široke mase naroda ne žele intervencije. Po shodu je bila po ulicah v Bukarešti velika manifestacija za mir. Na shodu rusofilov, na katerem je bil navzoč tudi glasoviti Filipescu, so pa seveda strune drugače zvenele.
Mešana družba! S to besedo smo označili mi sestavo novega italijanskega kabineta Boselli. Strankarsko-politično so novi ministri porazdelieni -- opozarjamo pa, da se opiramo na vesti po listih — tako-Ie: 5 konservativnih liberalcev, 4 demokratje, 2 radikalca, 2 reformna socijalista, I republikanec in 1 klerikalecO!). Tu nista všteta 2 nestrankarska vojaška nnmstra.
Ne le pisana, ampak tudi precej velika ie ta družba svetovalcev Viktorja Enianu-ela Po našem pojmovanju veliko prevelika Preveč koles je na tem vozu. l eni večja nevarnost, da se kako polomi. Na-ziranja teli zastopnikov raznih struj gredo tako narazen, da bi bil pravi cudez. ako že v kratkem času ne izbruhnejo diferen-
nič proti svoji volji moral zavrteti v ples
»No, malobesedni svetnik«, mu .»e reke veseljak Milan, »daj. spusti se v kolo! Cemu se plašiš deklic kot peklenšček svete voščenice! Glejte, bratje, Mihvoja pu-ščavnika, kakor da on ni iz testa, iz katerega smo ml! Pusti zvezde in oblake, pa bodi mi veseljak, saj menda nisi lesen menih! Ala, Milivoj!«
»Nehaj enkrat, Milan, ne zbadaj!« ie odvrnil Milivoj plaho, »ali pa me pusti iz kola!«
»To pa ne, bratec«, se je nasmehnil Milan, pak je, skočivši, zavlekel prijatelja daiie v živahno kolo in je veselo zapel: »igra kolo naokolo Dvajest djevojaka .. .«
Čim so zaorili prvi stihi te pesmice, se je obrnila Zlatka živahno na peti, ter je vso družbo premerila z očesom, vrgla blazinico iznenada pred Milivoja ter pokleknila pred mladeniča, sklenivši beli roki na prsih; in je taka čakata s povese-nimi očmi, da jo izvoljenec poljubi.
Spričo tega prizora kakor da je Milivoj okamencl in onemel. Kri mu je udarila v
StrJn II.
.EDINOST« štev. 172.
V Trstu, dne 22. junija 1916.
ce. Naj opozorimo le na en izgled. Katolik
Meda ]e dobil finančno ministrstvo in prinaša seboj za carinsko politična vprašanja kriterij, da je vnarja trgovina lt?»ije na-\ezsna na ceniralni vlasti! Kako naj se ta
kriterij spravi v sklad z ideologijo vojnih hujskačev. intervencijonistov, ki propagirajo misel, da le v nuliiiciranju Avstriie in Nemčije — da, v izključenju tujskega prometa, v kolikor prihaja iz centralnih držav. po vojni je sreča Italije!
Položaj v Urški postaja vedno kritičneji vsled blokade, ki se izvaja z vso strogostjo. Po graški »Tagesposti« posnem-Ijemo sporočilo »Secola«, da posledice blokade postajajo vedno bolj občutne. Trgovske zbornice v Pireju zagotavljajo sicer, da je pšenice in moke še za 35 dnij za Pirei in Atene. Drugi viri pa da trde, da le še za 10 dni. V podobnem položaju so tudi druge provincije. Na vrata da trka — lakota. Spričo te stiske da je Sku-dulis podal demisijo, ki pa je kralj ni sprejel. Ententa da ni stavila nikakih zahtev, ampak pričakuje — učinkov blokade! — Potem pride še-le s svojimi zahtevami: sel osna demobilizacija, izpraznjenje Makedonije po grških četah, demisija kabineta, razpustitev zbornice, imenovanje poslovnega ministrstva in — nove volitve. In končno seveda tudi garancija, da se vse to izvede! Oprostite, če je — malo! Toda napovedujejo nam, da to še ni vse, da pride še več — zelo stroge odredbe! Torej krutost blokade še ni dovolj — stroga! — Uboga Grška! In italijanski list ima še drzno čelo, da naglaša, da ima ententa vse razloge, da je skrajno previdna in da se čuva pred zavratnostjo grške vlade. Pred ostriženo ovco se boji — vo!k!
narodnosti v monarhiji.
*La Monarchia«, ki izhaja na Dunaju-Trstu-Zadru v hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku in ki je urejevana v strogo avstrijsko-patrijotičnem duhu, je objavila v svoji številki od 21. maja pod gornjim naslovom ta-le članek:
Z 52 hiilijoni podanikov imamo mi celo dve državi. V eni teh gospodujejo Nemci, v drugi Madjari. Cim Nemci v tej polovici predstavljajo samo tretjino prebivalstva (reete 35'8 o£ sto. ali 9,172.000). kako morejo biti zadovoljni: 5,955.000 Cehov <23*2 od sto), kako 4,252.000 Poljakov (16 6 od sto), kako 33^2.000 Malorusov (13'2 od sto), kako 1,964.000 Slovencev, Hrvatov in Srbov?! Na Ogrskem imamo 8,742.000 (45'4 od sto) Madjarov proti 2,731.000 (14'2 od sto) Hrvatov in Srbov : proti 2,020.000 (10'5 od sto) Slovakov; proti 2,800.000 (14'5 od sto) Romunov; proti 2,135.000 (ll'l od sto) Nemcev!
Razne politične vesti.
Novi italijanski ministrski predsednik, Paolo Boselli Je rojen leta 1838. v ligur-skem mestecu Savoni kot potomec starega patricijskega rodu, čigar člani so bili že v štirinajstem stoletju ugledni meščani imenovanega mesta. Njegov oče, ki je bil notar, je moral 1. 1812., ker je pospeševal pijemontsko vstajo in je pomagal vstaškemu vodji Santarosi, da je pobeg-
lice, oči so se mu pomotiie, a ustnice tresle.
Nu. leseni menih, ali poljubiš Zlatko!*. mu je zakiica! Milan.
Milivoj se ni ganil. »Ali nisi čul? Misliš-li, da bo miada sorodnica pofstoletja čakala na r<ljub milostljivega gospoda? — Eden* dva» tri!* iri P" teh besedah je Milan potisnil Milivoja s silo na blazinico.
Millvoj toliko da se v zadregi ni zgrudil na tla, ko pa je videl končno, da mu m rešitve, se je, ves zardel, dotaknil z ustnicami Zlatkinega čeia, pak je, obrnivši glavo, hotel zbežati.
Ali Zlatka se ni hotela tako pogoditi.
Ne, tako ne bomo,« je rekla' Zlatka živahno, »kdor poljublja, mora pošteno poljubili. Vidite, na, tako-le!«
Pri tern je prijela z ročicama Milivoje-vo glavo, jo pritegnila k sebi ter poljubila mladenča na ustnice, da je kar cmoknik).
Zardel je on, zardela ona, zadrhtel on, zadrhtela ona: a čemu? To ste jima Je srci vedeli.
nil v London, sam oditi v pregnanstvo na Francosko in šele po amnestiji se ie vrnil v Savono. Sedanji ministrski predsednik se je najprej bavil z juridičnimi študijami in obenem s pesnikovanjem. Stopil je nato v odvetniško službo, bil potem urednik lista »Italia Letteraria«, služil nekaj časa pri najvišjem upravnem sodišču, je bil uradnik pri prefekturi v Milanu, končno privatni docent in pozneje profesor finančne vede v Turinu in Rimu. Končno ga je prijatelj njegovega očeta, tedanji slavni finančni minister Quintin Sella spravil na politično polje. Kandidiral je kot vladni kandidat v Savoni pri prvih volitvah po zedinjenju Italije in je bil tudi izvoljen. Tako je Paolo Boselli že 46 let član italijanskega parlamenta, in ker se v italijanskem parlamentu oddaja mesto starostnega predsednika po dolgosti poslančevanja, ne pa po letih starosti kot pri nas, ie bil Boselli po smrti poslancev Lacave in Gvido-na Baccellija starostni predsednik zbornice in je kot tak tudi prvi prihajal v po-štev kot naslednik Salandre meseca maj-nika 1915. leta in tudi v sedanji kabinetni krizi. Tekom prvih petnajst let svojega parlamentarnega delovanja se je Boselli izkazal kot poseben veščak v stvareh mednarodnih razstav. Tako je bil leta 1867. generalni tajnik italijanskega odbora za pariško svetovno razstavo, potem je samostojno vodil pedagoško razstavo v Turinu, zastopal Italijo na svetovni razstavi v Antverpnu. S tem delovanjem si je pridobil glas moža-veščaka v trgovinskih in finančnih stvareh. Leta 1888. je Boselli v Crispijevem ministrstvu prevzel naučno ministrstvo, ki ga je vodil do Cri-spijevega padca, do 31. januarja leta 1891. Boselli je bil zelo naklonjen dijaštvu in je tako tudi postal pri dijaštvu zelo popularen. Polastili so se ga tudi šaljivi listi, zlasti zaradi njegove navade, da prav po-gostoma, skoraj v vsakem stavku porablja izrek »per avventura«. V drugem Crispijevem kabinetu je bil leta 1893. Boselli najprej minister za trgovino, poljedelstvo in industrijo. Pozneje je prevzel po Son-ninu tudi še finančno in zakladno ministrstvo, ki ga je obdržal do Crispijevega padca leta 1896. Pozneje je bil v drugem Pellouxovem kabinetu v letih 1899/1900. trinajst mesecev zakladni minister, leta 1906. pa je bil v Sonninovem ministrstvu naučni minister. Pozneje Boselli ni več sodeloval v vladi. Pač pa ga je leta 1908. imenoval kralj po Biancherijevi smrti za kancelarja italijanskih viteških redov. To je najznamenitejše pokojninsko mesto med vsemi, kar jih more podeliti Italija. Tako je ostalo do majnika leta 1915., ko je z oziram na velike politične homatije odstopilo Salandrovo ministrstvo in je kralj ponudil sestavo novega kabineta najprej Boselliju, potem Marcori, ki sta pa oba odklonila. Končno je, kakor je znano, zopet Salandra prevzel ministrsko predsedstvo. Boselli je bil predsednik znanega društva »Dante Aiighieri«. Boselli je danes star 83 let, in dasiravno je bil svojčas član Crispijeve in Pellouxove vlade, ki ste veljali za odločno prijazni trozvezi, je danes predsednik ministrstva, ki mu je naloga, da vodi najodločnejši boj proti nekdanji zaveznici Italije, naSi monarhiji.
Klerikalec v italijanskem ministrstva. —
italijansko časopije poudarja, da je sedaj prvikrat pristen klerikalec kot minister i tal. kralja vstopil v Kvirinal. Vatikanska glasila ne pravijo proti tej trditvi nič drugega, kot da~ta klerikalec ne zastopa katoliških organizacij kot takih, temveč le sebe samega in svoje prijatelje. »Os-servatore Romano« poleg tega izraža u-panje, da more finančni minister Meda kot član vlade preprečevati sovražnosti proti cerkvi, a vendar hitro dostavlja, da sveta stolica vsekakor v tej vojni ohrani svojo popolno nepristranost. -—Minister Bis solati je izjavil glede svojifl^osebnih nalog generalnega nadzornika vojne napram nekemu zastopniku lista »Giornale d'Itaiia«, da nima pravzaprav nikakršnega določenega naloga, temveč da hoče le delovati na čim tesnejše in hitrejše sporazumevanje med vsemi, ki kot upravitelji in poveljniki sodelujejo v vojni. Njegovi posli torej ne značijo kake višje oblasti ali vmešavanja v druge delokroge in zato da bi bil hvaležen, da bi ga pred javnostjo osvobodili naslova generalnega nadzornika, posebno ker bi ta naslov mogel izzvati škodljiva nesporazumljenja med armad-nim vodstvom, vojnim ministrom in ministrskim predsednikom.___
Raze^i
Nakupovanje volne*
Nanašaje se na razglas, ki je bil objavljen 21. t. m. v časopisih, se dostavlja. Ja se zamore oddati zahtevana volna striženja in volna za žimnice tudi dne 23. t. m. skladišču »Adriatike«. Trst, 21. junija 1916.
Dr. Fafrrizi I. r.
0m\!.
Duh je, ki oživlja, V »Zeit* se je nedavno oglasil nemški državni poslanec Hoi-mann v. Wellenhof za — nemško ujedinjenje, za združenje vseh sil avstrijskega nemštva za dosezanje skupnih ciljev. Mora priti zopet čas — toko utemeljuje svoj klic — ko bo zopet možno in potrebno sodelovanje ljudstva po njega poklicanih zastopnikih, da iz ruševin ustave vzklije novo življenje. Tudi za lr enote k se treba pripraviti in sicer brez zamude, brez zmešnjave in brez nepotrebnega trošenja moči. Njemu je vse eno, v kaki obliki se to zgodi. To je vprašanje drugega reda, ki naj se reši brez predsodkov, na miren in stvarep	§a| igje je le zvok
in dim. Pravi dub je, ki odloča! »Glavno je — tako prihaja avtor do svojega zaključka — da smo v veliki svetovnozgo-dovinski šoli zadnjih let vzgojeni toliko, da premagamo malenkostno, često žalostno frakcijsko početje iz časov pred vojno ter da se naučimo, vsako samosvojstvo vtapljati v višjem edinstvu. To pot naj veliki moment ne najde malih ljudi.« — Velja tudi za nas Slovence. Našim bi priporočili v najnujneje uvaževanje ne le poziva k ujedinjenju narodnih moči, ampak tudi na-glašanje, da je vprašanje oblike, kako naj se izvrši to ujedinjenje vprašanje druge vrste, ker glavna stvar je cilj sam. Mali ljudje bi se pokazali, ako bi se sedaj prerekali n. pr. radi vprašanja, kdo naj poprime inicijativo, katera stranka naj prednjači, katera strankarska načela naj bodo vodilna. Kajti imeti moramo vedno pred očmi, da ujedinjenje ima služiti le ciljem, ki so skupni nam vsem, ki so in morajo biti nad vsako strankarsko koristjo! Do ujedinjenja pridemo, ako nas bo vodil pravi duh — kakor naglaša Hofmann: duh resnične, globoke ljubezni do svojega naroda in skrbi za niega bodočnost.
V očigled žetvi. Za bližnji začetek žetvenih del je ministrstvo za poljedelstvo razposlalo vsem političnim oblastim o-krožnico, kjer jih opozarja na vse, med vojno izdane odredbe v zagotovitev obdelovanja polja in žetvenih del, ter jih poživlja, naj pravočasno ukrenejo vse potrebno, da se letošnja žetev do kraja pospravi. Posebno morajo politične okrajne oblasti paziti na to, da se žetvene komisije, kjer je to potrebno vsled odhoda posameznih članov, nemudoma na novo konstituirajo, začno s svojim delovanjem in da, kakor doslej, požrtvovalno in uspešno izvršujejo zakonito naložene jim naloge v blaginjo skupnosti.
Sprevod pok. prof. in deželnega nadzornika Mihaela Zavadlala se je vršil v Zadru minolega četrtka ter se je razvil v sijajno manifestacijo spoštovanja, ki je je užival pokojnik. Poleg šolske mladine in številnega meščanstva so se udeležili žalnega sprevoda predstavitelji državnih, vojaških in avtonomnih oblasti. Namestnika je zastopal dvorni svetnik Golf, deželni odbor predsednik dr. Ivčevič, s podpredsednikom in večjimi odborniki. Udeležila sta se poslanca Biankini in Perić. V imenu občine ie prišel upravitelj Škarić. V sprevodu so nosili mnogo vencev. V cerkvi je zapel zbor dijakov hrvatske gimnazije »Libera me« Rossia. V imenu profesorjev in dijakov se ie poslovil od pokojnika profesor Barač. V ganljivem govoru je naglašal vrline pokojnikove in njegovo golobjo narav, ter mu sporočil zadnji pozdrav tovarišev in učencev, rodbine in rojstnega mu slovenskega kraja. Po govoru je dijaški zbor zapel »Trudni potnik« Suppea. Vsa žalna slavnost je napravila vtis ganljivega splošnega žalovanja po dobrem in častitem pokojniku. Tako je bratska nam Dalmacija počastila spomin odličnega našega rojaka in s tem tudi manifestirala rodne vezi, ki spajajo hrvatski in slovenski narod!
Novo ustanovljeno aprovizacijsko so-svetovalstvo ie imelo dne 15. t. m. na Dunaju svoje prvo zborovanje, ki so se ga poleg zastopnikov sosvetovalstva udeležili zastopniki udeleženih ministrstev in vojnožitnega prometnega zavoda, centrale za krmila, centrale za olje in maščobe, centrale za sladkor in one za kavo. — Predsednik dr. Ivan grof L^rrisch-Moen-nich je razvil program za delovanje sa-svetovalstva ter je označil kot potrebno, da bodi pri vseh v vpoštev prihajajočih agendah in vprašanjih merodaven neko višje splošno motorišče bodo mogle politične oblati mline odslej obvezovati v predlaganje tekočih izkazov o stanju zalog. — Določbe o kaznih so se izpremenile v marsičem. Posebno bo kaznovan radi prestopka, a pri vrednosti nad 500 K radi pregreška tisti, ki je zasežene zaloge vedoma kupil od koga, ki ni imel pravice do prodaje. Isto-tako se stavlja pod kazensko sankcijo hudo kršenje ali zanemarjen je dolžnosti od strani nameščencev vojnožitnega prometnega urada. Če so bili podjetniki poljedelskih obratov kaznovani radi zatajevanja ali poškodovanja svojih zalog, aH pa radi prestopka predpisov o uravnavi porabe, se morejo staviti1 pod posebno nadzorstvo zaupnikov, ki jih določi oblast, in se jih more obvezati, da na vsakokratno zahtevo izkažejo zaupnikom svoje zaloge ter dado pojasnila o njih porabi. Ob posebno oteževalnih okoinostih more deželna politična oblast odtegniti poljedelcu olajšave, dovoljene poljedelcem, ki se pre-skrbljajo sami.
»V kraljestvu palčkov«, ta krasna bajka, ki je dosegla tako nepričakovan uspeh pri zadnjih dveh uprizoritvah ter je naravno vzbudila največje zanimanje prj naši deci, se ponovi jutri, 23. t. m., ob 5 pop. samo za deco naših slovenskih tržaških šol. Da se tudi otrokom najrevnejših staršev omogoči, da se udeleže te lepe prireditve, se je določila zelo nizka vstopnina 10 stotink. Razen tegale bo 10 odstotkov vstopnic oddalo brezplačno. Z ozirom na veliki vzgojev^Jni pomen te igre je pač želeti, da bi bila udeležba kar najlepša.
Smrtna kosa. V Supetru na Braču (v Dalmaciji) je umrla te dni mati slovečega hrvatskega umetnika kiparja gosp. Ivana Rendića, rojena Gospodnetičeva, v visoki starosti 101 leta. Pokojnica se je rodila v letu 1815., a omožila se je v letu 1838. — Vsej rodbini, posebno pa g. Ivanu Rendi-ću naše najiskreneje sožalje.
Upravni svet Jadranske banke je ob razdelitvi čistega dobička za leto 1915. spodaj navedenim zavodom oz. korpora-cijam dovolil kot enkratno podporo: slovenski trgovski Soli v Trstu, 1500 K; slovenski (jbrtni §oU v Trstu, 500 K ; zavodu
sv. Nikolaja v Trstu, 250 K; moški podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, 1000 K; družbi sv. Cirila i Metoda za Istru v Opatiji, 1QP0 K; podružnici Glasbene Matice v Trstit, 250 K; za razne vojno-pomožne svrhe 10.000 K.
V	organizacijo oskrbnic vojnih sirot so nadalje vstopile: a) Kot ustanovnica: »Jadranska banka z enkratnim zneskom K 2000; b) kot dosmrtne članice gospe: An-gelica Covacevich in Antonija Slavik z zneskom po K 200 in Mildreda Bello z zneskom K 250. — Nadalje so došli organizaciji sledeči darovi: škofijski ordinarijat poreško-puljski K 1.140 kot dohodek zbirke po cerkvah poreško-puljske škofije, Ivan Anton di Demetrio K 40 in baronica Nina Morpurgo K 30.
Prijave se sprejemajo v pisarni v ulici S. Lazzaro št. 14. vsak torek in petek od 4 pop. do 7 zvečer.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 23. t. m., od 9 dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od št. 38.600 do št. 40.500.
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošlieio naj se v Narodni dom._
~~ Vesti iz Gor®«.
V	sežanskem političnem okraju je tudi uvedeno vojno zavarovanje, kakor se že mesece z velikim uspehom razvija v goriškem in tolminskem. Kako potrebna je bila za ljudstvo ta naprava, kaže dejstvo, da ljudstvo skoro brezizjemno pristopa in zavaruje svojce, ki so v vojaški službi, pa bodisi v fronti ali v zaledju. Vojno zavarovanje je oddelek c. kr. avstr. vojaškega pomožnega zaklada za vdove in sirote in stoji pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj, apost. Veličanstva, Začasno se nahaja poslovalnica za Sežano v Postojni, kamor naj se obrnejo sotrudniki, osobito občinski tajniki, ali penzionisti, ki bi želeli proti proviziji sodelovati pri tej velikanski napravi, ki je za občinske uprave in v prvi vrsti za naše ljudstvo eminentnega gospodarskega pomena. Reflektira se samo na take ugledne osebe, ki dokažejo, da uživajo popo!no in neomajno zaupanje prebivalstva. Osobito se iščejo sotrudniki za komenski sodni okraj, ker za Sežano so nekateri že nastavljeni. S tem se nudi marsikomu naših inteligentov, posebno takim, ki so že v zavarovalnih strokah delali, jako lep stalen zaslužek. Vojno zavarovanje, katero se sklene, je	eno leto. Ce zavarovanec umrje med letom, bodisi da je bil ranjen, bodisi vsled bolezni, se izplača zavarovalna svota zavarovalcu, ali pa tistemu, ki prinese polico. Če bi se dognalo, da se zavarovanec pogreša ali da jc zbolel, preden se je stavil predlog, ali da je umrl, tedaj se v tem slučaju vrne plačana premija tistemu, ki ga je dal zavarovati, brez vsakega odbitka. Ce se pa vrne zavarovanec zdrav in hoče skleniti zavarovanje na življenje, se vračuni polovica premije, ki je bila plačana za vojno zavarovanje, v normalno zavarovanje v tem smislu, da se razdeli premija na toliko let, na kolikor je novo zavarovanje sklenjeno. Družba vojnega zavarovanja uživa državno podporo in je vsled tega popolnoma varna. Zavarovalnina se sigurno izplača, ako je zavarovanec tekom enega leta naj si bo v bojni fronti padel, ali vsled dobljenih ran ali bolezni, dobljene v zaledju ali v ujetništvu, umrl. Istočasno z vojnim zavarovanjem je na novo vpeljano invaliditetno zavarovanje, ki prihaja v prid zavarovancu samemu, da si zamore zagotoviti po vojni življensko eksistenco. Tudi to zavarovanje se sklepa za eno leto. Pri dalje trajajoči vojni se more pod istimi pogoji podaljšati, in to tudi, ako je dognano, da je zavarovanec ob poteku prvega leta bolan ali ranjen. Pogoji so naslednji: J. Stranke, ki uživajo državno podporo, morejo plačati zavarovalnino (premijo) v petih mesečnih ali desetih polumesečnih obrokih. Vkljub temu, da se plačuje zavarovalnina v obrokih, je zavarovanje veljavno od dneva priglasitve. 2. Pri poznejši izpremenitvi vojnega zavarovanja v trajno življensko zavarovanje se polovica vplačane zavarovalnine vračuna pri plačevanju premij življenskega zavarovanja, in sicer v enakih obrokih, razdeljenih na dobo življenskega zavarovanja. Vojno zavarovanje na smrt ima smoter, da se v slučaju zavarovančeve smrti zavarovalna vsota takoj izplača, zavarovanje za onemoglost pa nudi zavarovancu in obenem njegovim svojcem boljšo oskrba v bodočnosti. Če se sklenete obe zavarovanji, se zniža zav; ainina (premija) za vsako zavarovi ^ za V2% zavarovalne vsote. Zavarovanje sprejema okrajna poslovalnica v Postojni, njeni do-tovalni uradniki in zastopniki, kateri so v to pooblaščeni ter vsi c. kr. davčni uradi.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 1-1, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MAH O d LAS § s:!
□□
□D □□
F6 rnčaaajo po 4 6tot. be»eJo. kastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ;
□□ □□
Vsakovrstne
žaklje kupuje J. Stcb-1, Trst, ulica Torrente 36.	3oi
flinlo volno, bombaž, preproge, v-vi in papir LUllJISf kupujem v zalogi ~v ulici M toraino 2 (Kojan).	37t-
/fflfliO vs*k® vrste kupuje prva slo.o -.vu LUnijL vina, Jakob Margon, Trst ulica tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	o*
Rftfnn z dobrimi spričevali, zdrava, lepega ve-niMlIlt denja se sprejme takoj. Dobra pluča in hrana. Pend ce Scorcola 333. VilJa Emilia. 517
Mflrilftlnln	vsako delo to no in ole-
llUUlatlllJIi gantno po zmerni ceni. — l lica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola.	51S
fnrOfflff B'Tilja> ki zna šivati, ve?»ti in krojiti obleke za gospe in otroke, sa priporoča za delo na doma. "Ulica Pican'i 2, I nad-vr. št 5.	321
CflffO Prazne petrolej ere, oljnate ku uj>iu v tlUilC vsaki množini. Plačam visoke cene. u u ret Settefontane 1.	375
i debelo samo za preprodajalce.
No.	sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-
nik..... gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje,
električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni tvinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razua rezila, robci, mrežica za brke, pletenine, srajce, spodnje hiače, cgleJala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. uJica S. Nicolo štev. 19.	«3
finCr-PirSnilrt zmožna slovenskega, nemškega UUi['UulUiU in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hidno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L 1916".
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poži-liaio na »Inseratni oddelek Edinosti« —
Manufakturne trgovine.
SUCCESSORI (Nasledniki) PfETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (P:azza della Legna) štev. t. — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne.	19-1
Damska krojačnica
A. RIEGER Trst. ulica Torrente št. 30, I nadst-Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in fran roškem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.	337
Paradižna konserva. -
PRODAJALNA SPECIJALITETA „ČAJNO MASLO", Via Canapanile 15 in Via Ghcga 2. Koncentrirana v zaprtih originalnih lončkih in na drobno.	253
GOSTILNIČARJI !
Vaš bivši nadzornik HERMAN DREOS Vam ; o-nuja v vsaki množini vina prve vrste, takoj uli do meseca oktobra. Denar se ne zahteva ta k o j. Nahaja se na Vašo razpolago za dogovc re * v „Gostilni Zampiero", Piazza Legna štec. 11. Pridite vsi v Vašem interesu.
Kette &
Iz Opifn, naznanjalo svojim Ml odjemalcem, da bo zaloga elnn do preklica zaprta.
G. PiffS^J
Zlatarnica
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zme- a-
r
ZOBOZDRAVNIK
I
Dr.J.Čermak
se ie preselil H ordinira seii]
v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
mm zMrez Mm Hrap
Ufr&TMi 203JE. j
!
Ul
Z
N
Odpretje nove prodajalne.
Svetilniki 20 plin in električne luči
v veliki izberi, kopeli, kopalr" peči, umivalniki, električne svetilke, mrežice in cilindri za plin vseh zistemov.
Žepoe svetilke la &ateme najlialiie vrste. Hiazsplio iz mMM ton R. LEVU Ci družba z o. 1. - Ulica 1 Nlcolft 12, Trst.
m Z
m N
S
ES3