'^ZT* Loto IX, £t. 279 a L|ubl|ana, torek 27. novembra 1928 Cona 2 Din mm J« ob «|wtr.). mm onnrtnu Uio »$"—, Din Oglas po tarilu. Uredništvo i Ljubljana, Knailova ulica ftter. j/L Teletan it. «071 in <804, ponoči tudi it. to 34. Rakaplsl •• n« tpaiai«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in T—--— U»»bl)«n«,--- oMca k. m. - Telefon -■■■■—__—L j Ljubljana, - - --—- ion oHca tt (. — Telefon ftt. «49« Podrviaid: Maribor, Aleksandrova ftt >1 — Celie, Aleksandrova cest« pri pofttnem ček. zavodu: Ljub« ftt. u.a«* - Praha čislo 78.1*0» W.en. Nr. 105.»41- Ljubljana, 26. novembra. Vlada g. Korošca je predložila Narodni skupščini zakon o osnovnem šolstvu. Sprejet je bil. kakor povdarja predlo-žitvem ukaz, v ministrskem svetu soglasno (torej tudi z glasovi obeh klerikalnih ministrov gg. Korošca in Bari-ča) ter ima predsankcijo kralja. Giasilo istega g. Korošca proglaša sedaj ta zakonski načrt za atentat na vero in narod ter izreka sledečo pro-kietstvo: «... slov. ljudstvo mora ta protiijudski, vsako svobodo v šoistvu uničujoči, v možganih, veri in ljudstvu sovražne gospode nastali načrt odkloniti z vso odločnostjo in tistim, ki so ga zagrešili, zaklicati: roke proč od šole!* Lep poziv g. Korošcu in njegovim tovarišem, ki so razpravljali o tem načrtu, ga odobrili in predložili Narodni skupščini! Sijajno spričevalo ministrski gospodi Koroščeve vlade, ki jo list gospoda Korošca stigmatizira za «veri in ljudstvu sovražno®! Interesantno je, kaj vzbuja v SLS najostrejši odpor proti Korošec-Grolo-vemu šolskemu zakonu. Gre tu za samostanske in tako zvane verske šole a glavno za SLS je, da bi ona hotela tak zakon, da bi redovnice učile, država plačevala, učitelji pa beračili. Mno go jeze je pa tudi zaradi tega, ker bi po novem šolskem zakonu klerikalci ne imeli garantirane komande nad šolskimi odbori, zlasti tudi ne nad oblastnim šolskim odborom Klerikalno glasilo se bridko pritožuje, da je oblastni odbor, odnosno oblastna skupščina do bila premalo pravic, češ od 15 č anov ljubljanskega oblastnega šolskega odbora bi jih imela oblastna samouprava 2 7 _ torej premalo za etabliranje absolutnega klerikalnega gospodarstva V tem je jedro klerikalne pritožbe SLS pravi »oblastna skupščina« misli pa edino na klerikalno večino te skupščine in še v glavo ji ne pade. da bi tu priznala kakršnokoli proporcijonalno zastopstvo. Gotovo ie mogoče način kako nai bodo sestavljeni šolski odbori in zlasti oblastni šolski odbor kritizirati. toda nam se zdi, da bi trebalo vpra ša i je direktnega sodelovanja ljudstva v šolski upravi zagrabiti s povsem druge strani ter dati strokovnim organizacijam (kmečkim, delavskim, nameščen-skim. trgovsko-obrtniškim itd.) zastopnike zlasti v oblastnem šolskem svetu. Kakor vsi zakonski projekti, ki jih zdela in predlaga Koroščeva vlada, ie -eveda tudi zakon o ljudskih šolah sestavljen površno in lahkomiselno. A likdar se še ni zgodilo, kar prakticira sedanja vlada. Kritiki nasproti se nam-reč gg. ministri izgovarjajo na — druge. Le poglejmo dr. Koroščevega inti-musa, znanega framazona ministra prosvete g. Grola! V soboto je v odseku zakonodajnega odbora branil svoj načrt — ki je bil notabene v vladi soglasno odobren! — s tem, da ga prav za prav ni sestavil in predelal sam, temveč, da je baš najdelikatnejše odredbe kar prevzel, kakor so jih pač gg. predniki napisali. Sedi sicer že celo leto v ministrstvu prosvete in novi šolski zakoni so njegov najvažnejši posei, toda v debati je takoj od začetka izjavil, da bo svoje stališče k posameznim vprašanem zavzemal sproti, kadar se bo o njih razpravljalo. On je principijelno za to in ono stvar, a je zopet tudi za kompromis. Tak uvod v debato o novem šolskem zakonu je napravil g. minister, ki je ta zakon predložil in ga moral torej v celoti in podrobnostih premisliti ter vsako njegovo odredbo dobro pretehtati. Zato smemo pričakovati še vsake vrste presenečenja: tudi naše narodno šolstvo bo. kakor vsaka stvar, ki jo vzame hegemonistični režim v roko, objekt strankarske kupčije med radikali in demokrati ter njihovimi priveski. Vprašanje strankarskega vpliva na šolstvo bo glavni predmet zanimanja te gospode, problem narodne prosvete jih zanima le, v kolikor se tudi tu dajo delati partizanski računi in zasi-gurati volilne krc^lice. Predstavljati si moremo, kaj bi zdajle bilo. če bi bil Korošec-Grolov šolski zakon predložen od Pribičeviča, odnosno od SDS. Članki, pridige, procesije, Škofovska konferenca, intervencija sv. Stolice, zbiranje denarja za žrtve svo-bodomiselstva — celo revolucijo bi dvignila SLS in seveda bi bili vsi naprednjaki proglašeni za framazonske hlapce. Ves klerikalni tisk, ves srednjeveški aparat od Jeg'iča do Erjavca, od jezuitov do tretierednic, vse bi ropotalo. Sedaj je pa šolski zakon predložen Pod generalno odgovornosto g. Korošca in «Slovenec» se zadovo'juje le s previdnimi streli na svoji osmi strani, ki imajo glavni namen ustvariti za g. Korošca in SLS moraličen in političen alibi pred «dobrim vernim ljudstvom«. Če bo smola hotela, da g. Korošec ne bo več v vladi, kadar se bo o zakonu sklepalo v Narodni skupščini, potem bodo klerikalci posegli po star: metodi, ki se jim je že večkrat tako lepo obnesla: izjavili bodo, da g. Korošec zakona ni bral in da sta bila on Obsedno stanje nad Sofijo Vedno bolj kritična situacija v Bolgariji Zadnji poskusi za mirno likvidacijo makedonske akcije. — Pogreb umorjenega Bjeleva. — Nov atentat v Sofiji. — Pariška sodba o razmerah v Bolgariji SoHja, 26 novembra r. Ker Vanče Miha]-lov kljub ponovnim pozivom vlade ni prenehal s svojo teroristično akcijo, ]e vlada včeraj proglasila nad Sofijo in okolico ter nad okrožjem Petričem obsedno stanje. Oddelek vladnih čet ]e dobil nalog, da krene proti makedonski meji, obkoli glavni tabor makedonstvujuščib in po možnosti u]ame Vanče Mihajlova, ki bo postavljen pred r>reki sod. če se bo še nadaiie upiral vladnim odredbam. Pričakuje se, da bo prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in komit-skimi četami ki jih je Vanče Mihajlov koncentriral v okolici Petriča. V političnih krogih se je danes povdarjalo, da ie vlada s temi energičnimi ukrepi pokazala svojo odločnost da pa bo vseeno še enkrat poskušala mirnim potom doseči likvidacijo akcije makedonstvujuSčih in jih pridobiti za sodelovanje na konsolidaciji države in vzpostavitvi dobrih prijateljskih odnošajev z vsemi sosednimi državami. Če se to ne bo posrečilo, bo ukrenila vse, da vzpostavi v državi avtoriteto zakona in da za-tre vse ilegalne organizacije in pokrete. Tekom današnjega dne so se vsi inozemski diplomatski zastopniki iniormirali pri zunanjem ministru Burovu o položaju. Burov Je podal pomirljive izjave. Sofija, 26 novembra r. Včeraj popoldne se ie vršil pogreb bivšega policijskega prefekta Nauma Bjeleva, ki je postal žrtev zadnjega atentata makedonstvujuščih v Sofiji. Pogreba se je udeležilo tudi več ministrov in predstavnikov oblasti. Pozornost je vzbuja-'a navzočnost predsednika makedonskega nacionalnega komiteta Staniševa Po službi b,.žji je imel škof Pajsije ragovor, v ka*e rem je apeliral na narod, naj preneha z bratomornimi akcijami, ki državi nič ne koristijo, pač pa mnogo škodujejo. Preiskava glede umora Bjeleva napreduje zelo počasi. Četudi }e sin umorjenega Klimentije Bjelev izročil policiii natančen opis obeh morilcev in celo kopico grozilnih pisem, ki rih je dobil njegov oče v zadnjem času. policija doslej atentatorjev še ni izsledila Zdi se, da policija namenoma zavlačuje preiskavo, da bi na ta način omogočila atentatorjem beg Značilno je, da je policija zažgala vsa grozilna pisma, ki jih je našla na stanovanju Bjeleva. Za razmere, ki vladajo v Bolgariji, Je zelo značilen včerajšnji atentat na sofijskega odvetnika Simeona Penkovskega. Ko so se ljudje včeraj vračali < pogreba Bjelca so zaslišali v ulici Marije Luise streljanje. Ljudje so preplašeni zbežali, le par policistov je hitelo v smer. kjer so padli streli Pred hišo št. 10. v označeni ulici so naleteli na neko žensko, ki se je z revolverjem v roki borila z nekim moškim, krvavečim na glavi. Policija je žensko razorožila in pri poznejši preiskavi ugotovila, da ie to neka Krsta Blaževa, ki je streljala na odvetnika Penkovskega so težko ranjenega prepeljali v bolnico. Zatrjuje se. da ne gre za maščevanje makedonstvuiušiih, m.irveč za prsie dice nekega privatnega spora, ki je vladal med odvetnikom in vdovo. Pariz, 26. nov. Komaitirajoč dogoJke v Bolgariji piše »Tan« med ostalim: »Prvi pogoj za mir In red v notranjosti Bolgarije in za njeno varnost na zunaj ter sploh elementarni predpogoj politične In gospodar-ske obnove Bolgarije Je uničenie makedonske revolucionarne organizacije, ki onemo-gočuje celokupno nacijonalno In Internacionalno aktivnost Bolgarije. Vselej, kadar so se med Sofijo in Beogradom javljali znaki večiega zaupanja ln kadarkoli se Je razpravljalo o pomlrjenju med obema sosedni-ma državama. }e posegel vmes makedonski -evolucijonarni odbor In Izzval Incidente, ki so onemogočili pogajanja ln uničili vse. kar se Je smatralo vsaj v načelu že za rešeno v korist prijateljskega sporazuma. Kakšni vplivi so dovedli do take nerazumljive politike. Je težko reči. NI Jih lahko IočiM, pa tn-di nihče ne more oporekati, da Je glavna na. loga makedonstvujuščih preprečiti zbližale med Bolgarijo In Jugoslavijo. Bilo bi Iskreno želeti, da bolgarski narod zavedajoč se svojih najvitalnejših Interesov končni napravi temu početja energičen konec ter da prevlada tudi v Bolgariji zdrav razum nad revolncljonarnlm ekstremom.« Sofija, 26. novembra g. Kakor se sedaj doznava. ie bij umor bivšesra t>olici;skeea prefekta v Sofiji Bjeleva oseben maščevalni akt Vanče Mihajlova. Bjelev je namreč na seji makedonskega komiteja odkrito nastopil proti politiki Mihajlova. katerega je imenoval makedonskega krvnika. Zaradi tega ga je Mihajlov obsodil na smrt ter ga dal umoriti. Nad oceanom divja silen vihar Številne nesreče parnikov, ki jih je zalotil vihar na odprtem morju. — Tudi na koonem je povzročil vihar velika razdejanja dni na oceanu 21 ladij. Meteorologi smatra« jo, da je orkan posledica podmorskih vul« kanskih izbruhov. Berlin, 26. nov. (be.) Vihar se širi z veli« Berlin, 26. novembra (be.) Na atlantski i>bali, v zapadnem Sredozemskem morju, v Rokavskem prelivu in Vzhodnem morju divja že nekaj dni strahovit orkan, ki se je razširil tudi preko ozemlja Evrope. Lz Anglije se ponovno poroča o smrtnih žrtvah. Veliko ladij je zašlo v nevarnost. V Rokavskem prelivu je izgubila nemška šolska ladja »Pommer« dva jambora in se je potopila. Posadko, ki je štela 74 mož. so rešile druge ladie Morje je tako zelo razburkano. da so razklali valovi otok Syit v Vzhodnem morju na tri dele. Pomol, ki veže otok s kontinentom, je porušen. Železniški nasip, ki vodi na južni strani VVe-sterlanda. so valovi popolnoma odplavili. London, 26. novembra (lo.) Včeraj je divjal nad Anglijo strahovit vihar. V Liver-poolu je dosegel orkan 93 milj hitrosti na uro. Zračni pritisk je znašal 26 funtov na štirijaški čevelj. V Creudelu so zabeležil; hitrost od 79 milj na uro. Vihar je zavzel zadnje ure ogromne dimenzije Iz vseh krajev sveta poročajo o nesrečah na kopnem in na morju. V bližini Mer-sey-Bara se je ponesrečil parnik »Emile Delmas«. Posadko 24 mož ie rešil z velikanskimi napori motorni rešilni čoln iz Nevvbrightonu. Včeraj je dospela vest, da se je ponesrečila 25 milj zapadno od Gue-renseya nemška šolska ladja »Pommern«. Na pomoč je prihitelo mnogo ladij, med njimi nemška ladja »Heros« ki je rešila vseh 84 mož posadke. V velike težave je zašla tudi angleško-indijska ladja »Matiana«, ki ie bila primo-rana zmetati ves svoj tovor, večinoma petrolej, v morje, da prepreči katastrofo. Parnika »Limmerick Osterlev« in »Lanca-stria« sta si pomagala na sličen način. Parnik »Lancastria« je spustil na morje rešilni čoln ki pa se je prevrnil Danes ie vihar v Londonu malo popustil, vendar pa predvidevajo, da bo trajal še precej časa. London, 26. nov. (be.) Po zadnjih poro« čilih se je potopilo tekom zadnjih dveh in g. Barič prevarana. In takrat bodo tudi natančno zopet videli framazone v ozadju, ki jih zdaj, ko je .*. brat Grol njimi v španoviji. nikjer ne morejo najti. Predložitev osnovnošolskega zakona e prava tragikomedija, mučna za državo in narod, a sramotna za režim in njegove nosilce, ki se pred vsem svetom igrajo z zakonom, od katerega je odvisen dobršen del bodočnosti naroda. ko naglico proti vzhodu in je zajel skoraj vse Vzhodno morje. Marseille, 26. nov. s. Tukajšnja brezžična postaja je sprejela brezžično brzojavno iz Ostende, po kateri je angleški parnik «Neat Habbey» 20 milj severozapadno od Brest Capelle v nevarnosti in da prosi za pomoč. Potsdam, 26. nov. s. Potsdam&ki observa« torij je danes registriral najnižje stanje ba« rometra v zadnjih 20 letih, namreč 719.6 mm. Amsterdam, 26. nov. s. Pri Hoek van Ho« landu se je snoči med strašnim viharjem ponesrečil norveški parnik «Cristen Mihel* sen», ki ima 2292 ton. Rešilnemu čolnu, ki je prihitel na pomoč iz Hoek van Holanda, se je posrečilo z življensko nevarnostjo lastne posadke rešiti 24 mož ponesrečene« ga parnika, na katerem je bilo 29 oseb. Pri rešilnih akcijah sta utonila dva moža po« sadke «Cristen Mihelseua» ter nek holand« ski mornar. Manilla, 26. novembra (lo.) Preko KitaJ-skeea morja divja strahovit tajfun, ki je porušil doslej že na stotine hiš. Veljko parnikov se je ponesrečilo. Japonski onrnik »Sakemaru« je izgubljen. Strasbourg, 26. nov. s. Dve osebi sta po« stali žrtvi viharja. Ko sta stopili s kolo« dvora v Liitzelhausenu v dolini Brucha, jih je ubilo visoko drevo, ki ga je podrl vihar. Praški nadškof postane kardinal Praj», 26. novembra h. Tukajšnji listi poročajo iz Rima, da bo praški nadškof dr. Kordač imenovan za kardinala. V zvezo s temi vestmi se spravlja tudi potovanj« dr. Kordača v Rim, ki Je napovedano m mesec december. Napad na beograjskega velikega župana Beograd, 26. nov. p. Pred zgradbo veli« kega župana beograjske oblasti je došlo danes do velikega škandala. Ko je veliki župan Rajič izstopil iz velike županije, se mu je približal bivši občinski tajnik So« kelič in ga strahovito pretepel s palico. So* kelič je bil vložil na maršalat dvora prošnjo za ponoven sprejem v javno služ« bo. Veliki župan Rajič je o tej prošnji po« dal slabo in nepovoijno mišljenje, radi če« sar je bila prošnja odbita. Policija je obso« dila Sokeliča na 10 dni zapora. Še bolj barbarski terorizem v Primorju Hujskanje fašističnih voditeljev se nadaljuje. - Nečuve- no sramoten je Slovencev Rim, 26. noveiribra g. Virginio Gaida se bavi danes zopet s položajem v Julijski Krajini. Očividno z odobritvijo višjih vladnih mesto označuje Gaida smernice za ohranitev m:ru in za borbo proti delovanju »slovanskih tolp v Julijski Krajini«. Obrambne odredbe, pravi Gaida v svojem članku, so potrebne, da se ohrani mir in ogražena evropska civilizacija. Gaida se sklicuje na pisma jugoslovenskih emi-sarjev, ki jih je dobil v roke in ki pravijo da je pričela borba, da od sedaj naprej ne bo več miru in da bodo sledili atentati. V lastnem interesu in v interesu evropskega miru bo Italija posegla po najostrejših odredbah. Predvsem se bo uvedla strožja obmejna varnostna služba, tako da bo nemogoče priti preko meje brez dokumentov. Dalje se bo nadziralo delovanje slovenski govorečih dijakov, učiteljev in duhovnikov. Italijani slovenskega materinskega jezika ne bodo smeli več posečati srednjih in visokih šol v Jugoslaviji in politično nezanesljivi učitelji in duhovni ne bodo dalje vršili svoje službe. Gaida napada tudi goriškega nadškofa, kateremu očita da je bil spovednik bivšega cesarja Franca Jožefa. Sploh so vsi slovenski duhovniki. pravi Gaida. »še vedno leglo avstrijakantstva«. Gaida zahteva zaradi tega revizijo škofijskih mej. Ker se Julijska Krajina ravno tako kakor Južna Tirolska nahaja v po' sebnem položaju, se mora tudi tukaj porabiti drug program Po njegovem mnenju naj se zapuščeni Kras kolonizira z bivšimi italijanskim bojevniki in naj se ustanovijo nove šole. Za italijanizacijo te obmejne province so pač potrebne izredne mere. Zadrege in skrbi ministrskega predsednika Odkrit odpor narodnih manjšin in prikrit odpor slovenskih klerikalcev proti novemu osnovnošolskemu zakonu. — Poostritev konflikta med muslimani in radikali. — Kralj ostane v Topoli dalj časa Beograd, 26. novembra p. Od nemškega poslanskega kluba organizirana kampanja proti zakonskemu načrtu o osnovnih šolah. kj ga je vlada predložila Naiodni skupščini, beleži z današnjim dnem interesantne uspehe. Nemški klub je svojo kampanjo proti novemu zakonu zasnoval na široki podlagi ter zainteresiral narodne manjšine v Vojvodini proti vladi. .Obenem ie nemški klub vprizoril proti novemu zakonu tudi inozemsko kampanjo in so zadnje čase zlasti nemški listi v Avstriji in Nemčiji priobčili več ostrih člankov, češ, da se s tem zakonom postavlja Jugoslavija proti mednarodno priznanim načelom manjšinskega šolstva. Ta na široko zasnovana kampanja je deloma že uspela. K temu uspehu je mnogo pripomoglo dejstvo, da so številni poslanci vladne večine izvoljeni z glasovi narodnih manjšin v Vojvodini. Vrhu tega je znano, da so proti zakonu tudi slovenski klerikalci, ti pa iz povsem drugih razlogov, ker se zavedajo, da bi novi zakon izpodrezal možnost strankarske korupcije v šolski upravi, zlasti pri postavljanju in imenovanju učiteljev na sistemizirana mesta. Iz dobro informiranih krogov se čuje. da so klerikalci naprosili Nemce, nai bi proti novemu zakonu nastopili z vso ostrostjo ter zainteresirali tudi svoje inozemske zaščitnike v Nemčiji in Avstriji, da na ta način morda že na vprašanju manjšinskega šolstva pobijejo neljub jim načrt nove preureditve ljudskega šolstva, ne da bi na tem padel režim, ki jim je tako po godu v Sloveniji. - Predsednik vlade Je imel danes zaradi teea zakonskega načrta več konferenc. Najprej je konferiral z ministrom prosvete Grolom, nato z nemškim poslancem dr. Kraftom in končno s predsednikom radi-kalskega k'uba Veljo Vukičevičem. Tudi poslanci obeh srbijanskih strank, ki so bili izvoljeni v Vojvodini, so pritiskali na vodstvo svojih klubov, naj se o novem zakonu vrše najprej klubske razprave Zato sta bila za nocoj sklicana demokratski in radikalski klub. Seja demokratskega kluba je bila dokaj kratka Minister prosvete je podal o svojem načrtu kratek ekspoze ter napovedal, da bo izvTšil na njem izvestne izpremembe, ki bodo zadovoljile narodne manjšine v Vojvodini in drugod Po Grolovi izjavi in po njegovem pojasnilu ie klub zaključ'1 sejo Enaka razprava se ie vršila tudi v radi-kalskem klubu kjer je Velja Vukičevič napovedal, da bo vlada ugodila zahtevam nemškega kluba. Prihodnja seja demokrat-skeg kluba bo v sredo. Drugo vprašanje ki ie dame« okupiralo predsednika vlade dr. Korošca ie ponovni izbruh spora med radikali in muslimani v Bosni in Hercegovini Dr Korošec ie skušal ta spor rešiti na ta način, da ie k sebi poklical ministra za poljedelstvo dr Vlado An-driča in ministra trgovine in industrije dr. Spaha. Konferenca kliub živahnemu prizadevanju dr. Korošca, ki ie skušal miriti predstavnika obeh sprtih taborov ni rodila uspeha. Dr Vlada Andrič vztraia na svoiem dosedanjem stališču, da nai vlada odbije zahteve bosanskih muslimanov elede odstavitve velikih županov v Saraievu in Tuzli, ki sta muslimanom trn v neti Resolutno stališče ministra Andriča ie dr. Snaha tako razliutilo. da ie brez slovesa zapustil konferenco ter odšel v svoi poslanski klub Bil ie tako slabe volje da ie oroti svoiemu običaju odbil tudi novinarie ter iim odklonil vsakršno izjavo Takoj nato ie imel muslimanski klub seio. na kateri ie razpravljal o sporu z radikalno stranko Na seii so padali proti radikalom in vladi ostri očitki. Nekateri muslimanski poslanci so zahtevali od dr. Spaha nai kratkomalo ooda ostavko. Krali se še vedno nahaia v Topoli. Po nocojšnjih informacijah ostane tam še dalj časa. V Topoli ne bo sprejemal nobenih političnih oseb Seja okrnjene Narodne skupščine Zopet slaba udeležba vladnih poslancev. — Glavna kontrola odklonila vizum za stroške občinskih volitev v Bosni, — Na-r dna skupščina odide najbrž ie ta teden na božične počitnice — Beograd, 26. novembra. Po desetdnevnem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupščina k seji, ki Pa ie bila po rešitvi raznih formalnosti že po polurnem trajanju zopet zaključena. Udeležilo pa se je tudi seje tako malo poslancev, da je bil predsednik prisiljen odrediti prozivko, da je mogel ugotoviti, ali je seja sploh sklepčna. Po otvoritvi seje je zahteval besedo k zapisniku zeml.ioradnik Novica Šaulič, ki ie najprej grajal netočno sestavljeni zapisnik, nato pa podvrgel kritiki nedelavnost vlade in Narodne skupščine. Naglašal je. da narod in država nimata od take Narodne skupščine nikake koristi. Narod ječi v največji bedi in nadlogi. Narodno skupščino pa vlada pošilia neprestano na počitnice. Narod ie pričakoval, da bo Narodna skupščina po enoletnem prepiranju in nedelavnosti končno vendarle pričela delati, toda razmere v skupščini pnstaiajo od dne do dne slabše. Vladna večina ie zapisnik sprejela brez ugovora. Predsednik je nato poročal o raznih tekoči' zadevah. Med drugim je sporočil, da je glavna kontrola odklonila vizum za 702.000 Din. ki iih je vlada potrošila «za organizacijo občinskih volitev v Bosni in Hercegovini*. Ker ie bilo v dvorani navzočih komaj 30 do 40 poslancev, je predsednik odredil prozivko. Skupščinski služitelii so naglo poisknli po klub;h posamezne poslance in iih Dozvali v dvorano, kjer se je zbralo vsega 137 ooslancev. Predsednik ie nato prečital Interpelacijo Nastasa Petroviča na ministrskega predsednika glede znanega nastopa ministra ver Drag:še Cvetkoviča v Nišu in Prokuplju. Minister pravde zahteva izročitev davidovičevske-ga poslanca dr. Novakoviča radi obtožbe poneverbe. Minister za narodno zdravje je predložil Narodni skupščini zakonski predlog glede osnovanja fonda za sanacijo sela, za pobijanje kužnih bolezni in za organizacijo higijen-ske službe. Skupščina bi bila morala nato Preiti na dnevni red, vendar pa je predsednik sejo takoj zaključil in pozval poslance, naj se udeleže parastosa za pokojmim podpredsednikom Narodne skunščine Aeatonovičem. Beograd, 26. novembra. Po seji Narodne skupščine se je vršila dolgotrajna konferenca med ministrskim predsednikom dr. Korošcem, presednikom Narodne skupščine Iljo Mihajlovidem in predsednikom radikalskega kluba Veljo Vukičevičem. Kakor se zatrjuje iz vladnih krogov, so na konferenci razpravljali o ponovni odgoditvi Narodne skuščine. Po vladnem predloeu naj bi skupščina že v sredo ali četrtek odšla na božične počitnice ki bi trajale do 20. januarja. Mpd tem časom naj bi finančni odbor rešil proračun. Narodna skupščina bi nato po kratkem zasedanju sprejela proračun, na kar bi pričelo definitivno reševanje državne krize. Ostavka dr. Engliša sprejeta Praga, 26. novembra h. Prezident republike dr. Masaryk ie sprejel ostavko finančnega ministra dr. Engliša in imenoval za njegovega naslednika dr Vlasaka. Nastoo novega župana v Splitu Split, 26. novembra n. Danes oogodb. pri katerih so sodelovali klerikalci (n. pr. z Avstrijo) zelo zadeto. Slovenski, kakor v obče Ju-goslovenski agrarni proizvodnji je potreben plačila zmožen domač konzument. Nikoli nI bilo to tako rasno, kakor danes, ko stojimo tako rekoč v carinskem sooru s Češko in Avstrijo. Ta konzument moreta biti le obrt ln Industrija, ki sta za nas celota, v kateri delata podjetnik in delavec oz. nameščenec. Za Slovenijo Je edina rešitev, da se pri nas ustvarita Industrija ln obrt v največji meri. Ona.mora zlasti industrijo vabiti tem bolj, ker so v državni centrali na delu na-sprotvniki. SLS mora biti v silni stisk! za argumente, ko vleče iz podstrešja svoj »nacijonalizem«. Gospoda, ki je pravkar hladnega srca celo industrijsko panogo prodala Švedom in po vseh svetovnih tržiščih na kolenih prosi za tuji kapital, naj pride v našo državo, nima nič kaj pravice v tem oziru obračati oči k nebu. Razume se, da sedanje stanje naše prlvrede. ki ne zmore prav nič kapitala za industrijsko delnico, nI zdravo. Toda nal-slabša pot k njegovemu saniranju so 50% doklade. ki morejo imeti za posledico le, da se bodo nove ustanovitve ogibale Slovenija. Sicer pa, ali so naši trgovci, naši obrtniki, ki delajo z več nego 4 oor^čniM. raše žage in droge srednje industrije, tli so to tujci? In vsi oni mali ln srednji oodletnito. ki so s težkimi žrtvami in na podLigi za desetletja preračunanih kalkulacij uvedli električni pogon, ali so to tujci? Z nacijonalno zastavo «? SLS ne bo posrečilo pokriti zločina, k! gi uganja nad domačo obrtjo in industrijo, brez katere bi se morala tretjina Slovenije izseliti. Prav tako so samo za prav krafkov!ds e ljudi naročeni drugi »argunem« za poviša« nje davkov. Tako n. pr. prav: SLS, da ;b treba povišati doklade. ker industrija razvija za delavce premalo skrbi. Je res kdo tako naiven, da misli, da bo ta skrb večja, če bo rentabilnost podjetij manjša? Tako morejo pisati samo nevedneži. Dalje se čisto resno piše: Naj znižajo direktorjem visoke plače. To lahko izvede klerikalno bankarstvo ln industrija po »Slovenčevem« nasvetu takoj. Ali kdo verjame, da katerokoli podjetje komurkoli da višjo plačo, če to ni v njegovo korist? Take ekonomske modrosti pač prenesejo le klerikalni oblastni poslanci. 31 milijonov samo ljubljanska oblast da za zdravstvo ln socijalno skrbstvo, rezoni-ra »Slovenec«. Pozabil pa je, da je na drugi strani sam s triumfom tiskal dr Breclievo poročilo, da celo zdravstvo plača država ln pa bolniki. Za sociialno skrb vidimo bore malo v 70 milijonskem budžetu. Tudi tu zopet doplača država. Za zgradbo malih stanovanj predvideva ljubljanska oblast 1 in pol miliona. ki pa so se zelo raztrošili s slabimi nakupi in v partijske zadrugice. Ali je ta znesek resen v primeri velikanskih bremen obrti in industrije? Seveda zraven je uprav famozna sorilatna "Dostava predvideni izdatki — 150.000 Din« Dispo-zicijski fond, ne pa socijalna politika! Ropotanje z nacijonalizmom in socializmom cerkveni gospodi nič kai dobro ne or stoja. Kdo oa verjame, da more klerikalec v teh stvareh biti iskren? Industrijo in obr. Je v naše kraje privabila in Jih drži solid-nost tn pridnost našega delavstva, sorazmerno dobro sodstvo in Javna varnost. SLS, kateri Je uboga Slovenija padla ▼ roke, se trudi, da te njene prednosti kakor tudi naravne sile in prometne ugodnosti uniči s slepo in blazno davčno politiko. Ta politika vodi Slovenijo na beraško palico, fr. ginliivo se krije s politiko beograjskih he-gemonistov, kj ponuja industriji, ako bi se od nas hotela izseliti, zlate gradove. Direktor Schalk odstopil Dunaj, 26. novembra g. Ravnatelj državne opere Franc Schafk je podal ostavko. Generalna direkcija zveznih gledališč sporoča, da je ugodila želji Schalka. Dc konca sezone bo Schalk še ostal na svo-iem mestu. Kot bodoči mož se imenuj« Furtwangler. ki je baje že izjavil, da bc sprejel to mesto. Izjava g. Otona Ambroža Dosedaj nisem hotel odgovarjati na ne ke netočnosti, ki so bile objavljene v zver z mojo afero. Smatral sem to afero kot spor s policijo, koje brutalni nastop sem ostro obsodil, pravtako pa tudi kot stanov sko vprašanje, ker je bila s pretnjo dr. Vo» dopivca ogrožena svoboda novinarskega poročanja. Politična stran te afere, za me* ne osebno ne pride v poštev. Izjava veli» kega župana predstavnikom novinarskega udruženja, da je razpravljal z menoj o me* jem izgonu samo teoretično, je zadovoljila tako predstavnike udruženja kakor tudi me* ne. Vendar bi pa mogli jasno videti iz pro* toko1 ki sem ga podpisal, če se objavi da g. dr. Vodopivec ni mislil teoretski, tem* več popolnoma resno Toda bodisi temu kakorkoli, z izjavo g. velikega župana pred' stavnikom novinarskega udruženja je bila afera zaključena. Silno sem se pa začudil, da se eden te» med urednikov »Slovenca* tako zelo za* vzema za dr Vodopivca in mene osebno napada. Kakor pojmujem celo afero, ne morem razumeti, da se le*ta tolmači kot moj spor s »Slovencem« in SLS. Silno ne popularno smatram braniti nasilje policije, če tudi se sedi v vladi. Kolikor je meni znano in za kar imam resne podatke ne uživa dr. Vodopivec, kateremu očitajo, da noče zadovoljevati baš vse strankarske za« hteve, ravno na tej strani tolike naklonje* nosti. Ščiti ga pa druga stran, ki tudi od« ločuje. Imam poleg tega čast, da sedim z g. vel. županom v isti politični organizaciji, dr. Vodopivec pod št. 238, jaz pa pod št 440. Zato je precej deplasirano od dorične ga urednika »Slovenca*, da brani g. dr. Vo» dopivca pred menoj. A da je g. vel župan ravno meni pretil z izgonom je faux pas, ki zopet dokazuje, kako dobro ga obvešča« jo njegovi podrejeni organi Za slučaj pa, da bi se proti meni postopalo, mi je osi' gurana zaščita v Beogradu, in sicer od s+ra« ni, ki bi gospode silno začudila V Ljublia« ni vršim svojo novinarsko dolžnost brez kakršnihkoli političnih tendenc Iz izvestnih razlogov je potreba, da po« vorim o svojem očetu Ze davno sem nam« reč polnoleten in sem popolnoma samo> stojen, poleg tega pa sem diametralno na« sprotnega mišljenja, tako da ni med nama nikakih skupnosti razen dejstva, da sem niegov sin Radi tega ne more imeti mo) oče nikakega vpliva name in ne more od» govariati za moie delo. Smatral sem po» trebno to izjaviti OTON G. AMBROŽ dopisnik »Novosti« ia »Vremena«