gosp
dar
i
brtnišk
in
narodn

Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr
posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 20. junija 1866.
Svojim narodom!
Kakor sem pa uvidil
da
če dalje odlašam
to
J^« u»iuu, u« ui,	U tujo UUi»»»ill , LU
utegnilo krepkemu odbojů sovražnib napadov in s tem
Eredi delà miru, začetega s tem namenom, da bi varnosti države biti na škodo, moral sem odločiti se na se postavilo temelj ustavi, — po kteri bi se edinost iu težke žrtve, ki jih priprava za vojsko vsegdar neogibno moč vsega cesarstva utrdila, posamnim deželam in na- zahteva.
rodom pa
svobodni notranji razvitek zagotovil
sredi tega delà velela Mi
Moj
vladarska dolžnost
y
vso
Svoj
armado pod orožje sklicati
Ob mejah cesarstva, na jugu in na severju armadi dveh z zavezo zedinjenih sovražnikov ; njeni, is
y
Evrop
podbiti moč in velj
y
ki jo Avstrij
stojite name-ima v
Na to, da je Moja vlada zagotovljala Mojo
ljubnost, na to , da je bilo po večkrat izrečeno, sem Jaz pripravljen na obojostransko istočasno razo-
miro-kako
rožbo, odgovorila je Prusij
asprotno
ponudbo, ktero
Moj
strani ni dana prilika
ojski
ni enemu
izmed nju. Ohraniti Mojim narodom blag
sem, Bog vsevedoči
mir
>
vzeti in pa čast ter varnost Mojega cesarstva v nemar pustiti bilo bi eno.
Prusija je hotela, da se popred orožje popolnoma odloži ne samo proti nji, ampak tudi proti sovražni državi, stoječi na mejah Moje države v Itálii, za ktere miroljubnost se ni dalo nikako poroštvo niti se ie dati
mogl
štel
mi je priča v tem, vsegdar za eno izmed prvih in najsvetejših Svojih vladarskih dolžnosti ter sem prizadeval si zvesto izpolniti jo.
Toda ena izmed teh dveh držav sovražnic ne vpraša po nikakem izgovoru; kajti prežeči na priložnost, kako
bi kteri kos Mojega cesarstva uplenila, dovolj je vzroka stojenstvo Avstrije, "pravica in korist Nemčij
za vi "	'■	■ ^^^B	Bk ■
Vse
dogovarjanje s Prusijo o vprašanju zastran
»jvodstev spravilo je na dan
to, da ni mogoče tega vprašanja
edalj
več dokazov za
tako, kakor hoče do
in
jsko, da je le čas dober za-njo
zavezi s pruskimi
sovražniki
►jaki
y
ki nam sedaj kak
ojvodstev samih , rešiti v soglasju s Prusij
asproti
tojé
>
odrinil je bil pred dvema
ona očitno drži politike
y
;
ker
pa se
osvojevanja
toma oddelek Moje zveste in junaške armade na pri
brežj
Severnega morj
Pogajanje se je zavrglo, vsa ta rec se je prepustila nemški zvezi, da ona sklene in ob enem so bili
Sklenil sem pa bil to bojno zavezo s Prusij
y
da
poklicani zakoniti zastopniki Holstinskega
bi se pravice na pogodbo oprte varovale, da bi se eno nemško pleme, ki mu je žugala nevarnost, branilo, da bi se kvar neogibne vojske kolikor je le mogoče umanj-šal in med ozke meje utěsnil, in da bi se v iskreni
Ker
vojska žugala vneti se, bile so tri države
Francija, Anglija in Rusija, tudi na Mojo vlado dale
ođpraviti povabilo
y
da
se vdeležila vkupnega posve-
zvezi
dveh
ednje-evropskih velikih držav
kterih
tovanja o tem, kako bi se dal mir ohraniti. Moja vlada,
mogoče, ohraniti mir Mojim
delo je pred vsem drugim mir v Evropi ohraniti — Mojemu cesarstvu, Nemčii in Evropi na korist zadobilo trđo poroštvo miru.
Dežel osvojiti si ni bila Moja nakana, nesebičen pri sklepanji zaveze s Prusijo, nisem gledal zadobiti lastne koristi ni v Dunajski pogodbi miru. Avstrija ni kriva žalostné vrste nesrečnih zapletkov, kteri bi, da je Prusija bila tako nesamopridna, ne bili nikdar na-
primerno Moji želji, če narodom, ni odrekla udeležbe , samo pa je postavila za-njo ta razločni pogoj , da naj bodo javno evropsko pravo in pa obstoječe pogodbe izhodišče tem mirivnim poskušnjam, in da deležne države ne bodo evropskemu ravnovažju in pravicam Avstrije na škodo iskale stran-
ske koristi.«	> ^EP^I ' ji
Ce
se
Je
vže
miru razbila o tem
sama poskušnja pogovorov zastran
pogoj
9
ki se razume sam od sebe
stopili
)
ter bi se
y
daj
ostala enako
zavezi
)
lahko
bili poravnali
kaže to očitno, da bi se tudi z začetnim posvetovanjem ne bilo moglo priti do ohrambe in dotrdbe miru.
Ti zapieiivi ou um o^uůcuí li ai a s u » tern iííaijuoijuiu,	iiajuuvcjoi	u. w ». c* ^ ^ j ^ u^uviuuu, ^ « j«
da bi se ž njimi sebični naklepi izpeljali, in za to ni Prusija zdaj očitno zaměnila pravico sè silo, bilo mogoče Moji vladi, rešiti jih z lep
pletki so bili sproženi nalašč s tem namenom
Najnovejši dogodki dokazujejo neovržno
da
Je
Pa tudi
v
se
tedaj
y
Pravica in čast Avstrije, pravica in čast vsega nemškega naroda ni bila vec dovoljna ovira nesrečni čeko ste obe sovražni državi začeli dalje veči častilakomnosti Prusije. Pruski vojaki so
Tako je rastla v rečéh dan za dnem resnoba
očitno na boj pripravljati se in se odeval nek spogovor med njima. k
čedalj
bolj
raz-
pridrli na Holstinsko, zbor stanov, sklican po cesar-
ni mogel opirati skem namestniku, bil je siloma razgnan, vladarska ob-
uucvai uca opugUVUI ULICU JUJlLlia, ivi od jjl UlU^Cl UjJliatl. oa^ui uaujuoiuiau,	ím^^u««, » « v, v. v»*	vv
na drugo kakor na nakano vkupnega sovražnega na- last na Holstinskem, ki jo dunajska pogodba miru iz-
pada
na
Moj
cesarstvo, nisem se ganil, temuč držal roča Avstrii in Prusii vkupno, prevzela se je edino za
se trdno miru, v svesti si Svoje vladarske dolžnosti, Prusijo in avstrijska vojaška posada je bila primorana
pripravljen na vsako privolitev, ktera se le dade zdru- umakniti se premoči Prusov, kterih je ondi desetkrát žiti s častjo in srečo Mojih narodov.	toliko.
198
Kedar je nemška zaveza, videč to pogodbam na-
sprotno samovoljo, po nasvetu Avstrije sklenila zavezno armado na noge postaviti, dopolnila je Prusija, ki tako rada sliši, če jo hvalijo podslombo nemških reči, začete svoje pogubne naklepe. Raztrgala je namreč narodno vez, ki Nemce oklepá , izrekla svoj izstop iz zaveze, zahtevala od nemških vlad, naj vzamejo nekak náčrt o preuredbi Nemčije, kteri jo na kose cepi, in lotila se je vojaškega nasilja proti vladarjem zvezi vernim.
Tako je prišlo, da se ni mogoče ogniti
vojske prenesrečne, vojske Nemcev proti
N e m ce m.
Za vso nesrećo, ki jo bode vojska ta přinesla nad posamne 1 j u d í, nad rodovine, kraje in dežele, kličem té, kteri so je krivi, pred sodništvo zgodovine in vecnega vsegamo-gočega Boga na odgovor.
Idem v boj z onim zaupanjem, ktero daje pravična řeč, v 3vesti si one močí, ktero ima veliko cesarstvo, kjer vladarja in ljudstvo prešinja samo ena misel — o dobri pravici Avstrije — srčno in pogumno s pogledom na Svojo junaško, na boj pripravlj eno armado} to trdno gradbo, ob kteri se bode moč sovražnikov Avstrije razbila, z ozirom na Svoje zveste narode, ki ze-dinjeni, krepke volje, radodarni svoje očí k Meni po-
vzdigujejo.
Cistega domoljubja ogenj plamení enako povsod po širokém cesarstvu Mojem; veselega srca hiteli so poklicani vojščaki k armadi; dobrovoljci silijo in nu-dijo se za bojno službo , vse ljudstvo nekterih napadu najbolj nastavljenih dežel, kar ga more nositi orožje, pripravlja se na boj, in najplemenitejša radodarnost prihiteva , da bi se nesreča ublažila in armada podpírala s potrebnim.
Le eno edino čustvo prešinja vse stanovavce Mojih kraljestev in dežel, čustvo skupnosti, ktera vse veže, čustvo moči, ktero rodi ta njih edinost, čustvo nevolje nad tako neizrečeno krivico.
Tem bolj Mi je žal, da delo porazumenja o notra-njih vprašanjih gledé ustave ni še dospělo toliko , da bi Mi bilo dano, v tem resnobnem , pa tudi srce pov-zdigajočem trenutku zbrati okoli prestolja zastopnike vseh Svojih narodov.
Če pa tudi za sedaj pogrešam te podpore, Moja Mi je vladarska dolžnost toliko jasnejša, Moj sklep toliko trdnejši, zagotoviti podporo to Svojemu cesarstvu
za vse prihodnje čase.
V tem boji ne ostanemo sami.
Nemškim vladarjem in narodom je znana nevarnost, ktera njihovi svobodi in samostojnosti žuga od države, ki v vseh svojih djanjih brezozirno le na to meri, da bi se samopridno povekšala in razširila; oni vedo, kakošno brambo za te njihove najveće dobra, kakošno podporo za moč in celotnost vse nemške domovine imajo in nahajajo v Avstrii.
Kakor mi stojimo pod orožjem za najsvetejše reči, ki jih kdaj narodi branijo, tako tudi naši nemški bratje
zavezniki.
Prisilili so nas, prijeti za orožje! Nu dakle! zdaj,
ko ga držimo v roki, ne smemo in ne odložimo ga pred, dokler se Mojemu cesarstvu, kakor tudi zaveznim nemškim državam svobodni notranji razvoj ne zavaruje ter njih moč in veljava v Evropi na novo ne utrdi.
Toda ne zanašajmo se, ne upajmo samo
na to, da smo edini, da smo močni; Jaz stavim Svoje upanje ob enem na Višega, na vse-mogočega, pravičnega Boga, komur je Moja hiša od prvega začetka in vsegdar služila, kteri ne zapušča teh, ki v pravici na Njega z a u p a j o.
Njega hočem moliti ter prositi za pomoč in zmago, in opominjam Svoje narode, naj svoje prošnje zedinijo z M oj i mi.
Dano v Mojem prestolnem in vsega cesarstva glavnem mestu na Dunaji dné 17. junija 1866.
Franc Jožef 1. r.
Gospodarske stvari.
Preračun res mnogokrat na boljše pomaga. Zakaj? Zato, ker on ti odprè očí, da na tanko vidiš škodo ali dobiček, ki odvisí od tujega delà; dobičkaželjnost, vsacemu lastna, te pa sili in dreza škodljivo opustiti, has-nivega se poprijeti, od tod skušnje in njih prepričanje. Pa kaj bi modroval o tem? Čujte raje, gospodarji to, kar vam bom tu na kratko povedal o košnji.
Košnje , kakor vsacega druzega delà, je treba se lotiti o pravem času in z dobrim orodjem.
Naj je najpred beseda o orodji. Prva in poglavitna reč pri košnji je kosa. Kadar jo kupavaš, pazi pred vsem, da je čista, ne pleniva, primerno debela (manjše mere primerjamo sreberni šestici od konca dokraja), primerno zakrivljena, celó malo
užlebljenega pleha, dolga gledé senožeti 18 do 30 palcev oštrije, trda naj je toliko, da se le klepati more, kar se poskusi s pilico na oštriji; kalivne barve naj je čez in čez enake ; potem se brenkne ž ujo ob kamen in se pazi na Čist, vlečljiv, ne potresajoč glas. Pa še zdaj si nisi gotov dobre kose. Notranja vrednost, čista, živa, ne puščeča oštrija, se težko zadene. Dalje svetujem, naj gospodar ne sega po eno ali dve kosi hkrati, temuč naj jih kupi cei cverljej skup, vse poskusi ter za rabo najboljše izbere. Zagotovljam, da boljše je, veliko jih zavreči, kakor s slabimi mučiti se. „Novice" naj bi pa naznanile, jeli je konkurencija pokazala lastnosti kos ali ne? — in ktere je na prvi, ktere na zadnji stol posadila, da bi se vedeli kupčevavci kos dobre robe poprijeti in tako zamogli kmetovavcem vstreči, sebi in njim na korist. — Kosa naj je nasajena na kosje , ki je od konca do leve roke držala prosto stojećemu koscu do podbrade visoko , ne tanko, da se šibi kot koprivčev „gajželnik", pa tudi debelo ne, ko da bi bruno na rokah nosil; med držali naj je komolec prostora; upognjeno ne sme biti ne gori ne doli, naprej pa toliko, da ravnota med držali meri na sredo kose; desno držalo naj je kljuka srednje mere 5—6 palcev visoka. Obedve držali naj ste v kosje trdno vdelani. Kosa naj je za večo travo manj, za manjšo vec zategnjena; oštrine naj stojí za po trdih gladkih tléh % palec, na grušči in močvirnatih tléh palec visoko in še više.
Kakor je dobra kosa potrebna dobrému koscu, ravno tako potrebno orodje mu je dobra osla (brus). Osla naj je gladka, ne predereča ne pretrda, 8 — 10 palcev dolga, pol palca debela, na oba kraja v ost izdelan brusni kamen, čegar trdost pozná se najbolje po glasu. Ako je trd, ima čist čvenkajoč glas; ako je mehek, je topega in mrtvega glasu. Se največ pa se gleda pri kupovanji na morčkasto, po dolgem s tem-nimi, gostimi črticami převlečeno barvo. Debelega peska osla, se ve da, ne more dobra biti. Nekteri položijo v kakem zavetji, kjer ni vetra, na mokro ôslo bilko slame; če jo zategne, pravijo, da je dobra; drugi sku-šajo vzdigniti jo s suho sreberno šestico, spet drugi krešejo po nji s koscem jekla itd. Al take poskušnje so večidel prazne. Nekteri hvalijo tudi osle parstenice. Kakoj* koso, pa tudi ôslo skušnja najbolje potrdi.
Storček (glihavnik, štrajh) je prvi osle namestnik.
Brez njega naj ne bode noben kosec. Storček naj je,
kar se dá, trdo razun enega roba okroglo , péd dolgo, četrt palca debelo, v en konec zašpičeno (obrtano), v drugi konec nasajeno ali v kolobar spognjeno, če je
mogoče magnetizirano jeklo.
Omelce naj je cunja ali goba, najbolje šopek bilek v precep kakošne palčiće trdno zavezanih. To troje : omelce in ôsla gré v vodo, štorček se pa obesi na k vodirju (oselniku) prikovano lanko (rinčico). Vodir naj je trdnega celega lesa, da ne pušča, pri vrhu naj ima z lesenim obročkom zmanjšano luknjo, da voda iz njega ne pluska. K zadnji strani se priveže lopatica, s ktero se pa pripne.	(Kon. prih.)
Drevesa ob potih. Jagnedi in vrbe so
škodljive.
Drevesa ob potih se zasajajo ali zavoljo lepšega ali zato , ker so koristna. V naših krajih se ob potih in cestah sadé večidel jagnedi, vrbe , breze, akacije, iipe, trepetlike, divji kostanj in tu pa tam tudi sadna drevesa.
Kar se lepote tiče, pač ne moremo reči, da so jagnedi in vrbe lepe. Nekteri jagnedi imajo še to last-nost, da iz korenin odrastlike poganjajo, ki nikakor niso všec posestnikom, ki imajo svoje njive zraven. Gledé na to napako je pa sicer njih korist celó majhna. Škodljivi so pa jagnedi in vrbe tudi po mrčesih, ki se tako radi na njih zaredé in od njih redé. Na ti-soče gosenic živi na jagnedih in vrbah, kakor na pr. topolov metulj, pavovo oko, rogovilar, notodanta, liparis, acronycta, fidonia, hrošč (navadni keber), va-ljavec, božji volek in veliko veliko druzih. V suhih in vročih letih te živali pokončá mnogovrstna ta mrčes cele plaze bližnjega polja in vrtov. Kdo ni še take škode videl? Se ve, da bi škoda nikakor ne bila tolika, ako bi se tiči, ki ta mrčes pobirajo, večidel tičice pevalice, tako neumno ne lovili, ampak da bi jib, kakor po druzih krajih, varovali in gojili, gnjezdne skrinjice na drevesa nastavljali in sploh vedeli, da so nam tiči velika dobrota.
Komur tedaj ni treba iz druzega cilj in konca jag-nedov in vrb ob potih zasajati, naj jih raji opusti.
Bolj koristne in lepše so breze in jerebike. Prav lahko rečem, da prijazno to drevje tudi dolgočas-nemu kraju nekako veselejšo podobo daje. V deželah vzhodnjega morja na Rusovskem se to drevje kaj Ijubko kaže, pa je prebivališče škarjevcem in drugi gozdni divjačini. Listje od teh dreves rabijo Litavci v blazine in postelje. Slovanski narod sadi breze ravno zastran njih ličnosti na taka mesta, ki so mu najbolj priljubljena ali za kak spominek draga. Berezovo, Berezina itd. so kraji, kteri imajo svoja imena od brezja, ki so blizo teh krajev. Rusi delajo iz brez svoj d age rt (brezovo smolo), lesni kis (jesih) in brezovo vodo. Z lubjem obijejo svoje colne, pokrivajo strehe raznih shramb , ličje rabijo za mnogovrstne pletenine.
Breze in jerebike se povsod dobro obnašajo, ker jim je tudi slaba zemlja in mrzlo podnebje všeč. — Jere bika ima še druge posebnosti. Njeno škrlatno rdeče grozdiće se lepo odlikuje od temno-zelenega perja. Kjer jerebika raste, je tudi brinjevka domá, po kteri okusni pečenki posebno radi mestjani segajo. Sad omenjenega drevesa se vsako leto po dražbi prodaja, iz njega se dobro žganje kuha. Ravno tako ga prebivavci v severnih krajih za živinsko dristo rabijo.
Akacija, lipa in divji kostanj so lepa drevesa, lipa in divji kostanj pa vrh tega še tudi koristna. Akacija raste v peščeni zemlji naglo; lipa in divji kostanj pa sta zastran zemlje že bolj zbirčna. Cvet akacije in divjega koštanja je kaj lep; lipa pa lepo
diši in cvet njen ima zdravilno moč. Posebno bogato biro imajo pa o cvetji čbele na teh treh drevesih, kjer dobé obilo medu in voska. Divji kostanj se priporoča pa tudi po čreslovini svojega lubja in lupini svojega sadú. Sad kostanjev se rabi za pičo živini ali pa za žganje. Tudi za lepilo (pop) ga rabijo. V južnih krajih rezljajo umetne podobice iz njega.
Od koristi sadnih dreves ob potih se je že toliko in tolikrát govorilo in pisarilo, da ne moremo tukaj nič posebnega pristaviti. Nektera sadna drevesa zahte-vajo že boljšo zemljo, in se morajo skrbno gleštati; ta skrb pa se drevorejcu z bogatim pridelkom povrača. Nektere dežele ob Rajnu iz sadja, poleg cest zasaj enega drevja, včasih v enem letu po 20.000 tolarjev skupijo. Recite rojaki naši: ali bi nam take gotove reči ne smele biti izgled, da tudi pri nas poleg cest zasajamo sadno drevje, kjer je za-nj toliko lepega prostora. ,,Bi ga že sadili — pa kaj, ker nam bodo sad potrgali tuje roke in povžila tuja usta" — slišimo ugovarjati. Resnica je to; al le do tistega časa, dokler ni vse polno drevja zasajenega, kakor na priliko tudi v gornji Avstrii (zgornjem Estrajhu). Kjer je veliko sadja, škode potem ni veliko, ako memogredé tudi ta in uni odtrga hruško ali jabelko. Tepek pa, toliko koristnih za mošt in sušilo, nam ostane tudi ob potih cele vozé.	Po „Schl. landw. Ztg."
Šolske stvari.
Zahvala pa prošnja ob enem.
Kar je naš deželni zbor hvalevredno sprožil šolske zadeve, začela so se obširna pretresovanja na vec stranéh, in res zadnji čas je, da se kaj predrugači v teh rečéh. Ne bom dokazoval, kako nespametno, in ne le nespametno, temuč kako škodljivo da je tudi, nemščino v naše ljudske šole siliti, zakaj zadosti na tanko je bilo že vse přetřeseno, in tudi vsakdanja skušnja nas dovolj uči, koliko da veljá, otroke mehanično česa učiti. Redek je ptič, kteri se v kletki nauči drugih, tujih viž ; al celó bela vrana je clovek, kteri se je v ljudski šoli naučil toliko, da razume nemški. Res težavno bi bilo spolnovati to, kar okrožnica od nas učiteljev tirja! Zato presrčna zahvala visokočasti-tim gospodom šolskim nadzornikom in kon-zistorijskimsvetovalcem, da so veljavno svojo besedo odkritosrcno razodeli na tisto mesto, kjer se šolske postave delajo, in tedaj tudi predrugaciti morejo.
Ker se pa dandanes toliko o šolah in učiteljih govori , kake naj bi bile šole in kakošni učitelji v njih, ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz kaj potrebnega ne
omeni 1.	;, tai fl i« Sj ] nifv = in g
Ako gré za to, da se ljudske šole zboljšajo, vpra-šam : ali ni tudi že čas, da se učiteljem plača z b o lj š a, da se ne bode moglo reči, kar po pravici dandanes še veljá, da „quem dii oderunt, magistrům fecerunt" — to je po naše: „kogar bogovi tepó, ga učitelja naredó." Pri taki plači, kakoršno imajo navadno učitelji po deželi, ni čuda, da tudi učitelj do šole veselje zgubi in da ni vse tako, kakor bi imelo biti. Ce učitelj sam svojo plačo pobira, s kako težavo in kedaj si krva-vozaslužene novce skupaj spravi? — če pa župan od srenje plačo njegovo tirja, pa tudi nič boljše ni; danes nekaj, jutri nekaj, in ko je leto okoli, pa ni tù in tam nic! Vse drugače bi bilo, ako bi učitelji pri okrajni gosposki svojo plačo dobivali, kar je v nekterih krajih že navada. — Po postavi bi moral vsak učitelj, kteri tudi službo cerkvenika in organista opravlja, 250
gold. star. den. odločene (fasijonirane) plače imeti. Ali pa ima re3 vsakter učitelj toliko odločenega? Želeti je,
200
da gospodje, kteri plačo določujejo, tudi to stvar na tanko preiščejo, in pomagajo postavi na noge. Nadjati se je, da so gg. dekani tudi učiteljske place kaj omenili v svoji prošnji; če bi bili pa pozabili, smemo upati, da si. konzistoři in deželni zbor tako važne reči ne bota prezrla.
Da se dajo ljudske šole prenarediti in zeló zboljšati, o tem ni dvombe; da pa to ni tako hipoma stor-jeno kakor rečeno, mi pa tudi noben skušenec odbijal ne bo. Dobra šola potřebuje dobro izurjenih učiteljev, kteri so vsi udani svojemu pokliču, a ne taki, ki so le po imenu, ne pa v resnici učitelji. Toda pri taki ,,ku-merni" plači, kakor jo večidel imajo ljudski učitelji, kdo more zahtevati samo izglednih učiteljev? — Dobra šola potřebuje tudi dobrih knjig. Da take kmalu dobimo, ne bojimo se, ako le obveljá potrebna reforma.
Zato gospodje, kteri imate kjer koli govoriti o šolskih zadevah, nujte se, da bodo naše ljudske šole na vse strani res dobre, praktične šole, ne pa „mehanične orglice", po kterih se dragi čas trati! Domovina Vam bode hvaležna.
Starinske stvari.
0 besedi „Sualiternicum",
po Plini je vi „Histor. nátur. XXXVII. c. 2. jantar
(electrum)."
Spisal Davorin Terstenjak.
(Konec.)
Timaios piše, da pred Skythio je zemlja Ban om a ali Banomana, v kteri je tudi jantar domá. Ba-noma ali Banomana, pogrčena oblika, pa ni nič drugega, kakor Wanamaa, to je, zemlja Wanov, Venov, kakor so se Slovani pri starih Skandinavcih in Finih veleli, (Obširniše glej pri Safařiku „Staro-žitn. L 8.")
Philemon pri Pliniji pravi: „fossile esse et in Scy-thia erui duobus locis: candidum atque cerei coloris, quod vocaretur electrum, in alio loco fulvum, quod appellaretur sualiternicum." Večkrat sem že omenil, da so stari Grki vse v severu stanujoče narode imenovali ali Hyperboreje ali Sky the; saj celó Germane nekteri imenujejo Skythe. Ker pa Skythi nikdar niso stanovali kraj bokov baltskega morja, kjer edino se je j an tar našel, tedaj tudi imé sualiternicum ne more biti skythsko, temoc slovansko, in to tudi je po koreniki in obliki. Svar, sval, litev. s va Iti, pomenja: svetiti, lucere, splendere; bog svitlobe nebeške se je pri polabskih Slovanih vélel : Svaroh, Svaro-žič, toraj je korenika svar, sval slovanska; pa tudi
priteklini, primeri: vi ter nik iz korenike vi, winden, in sufiksov: ter + nik. Viternik pomenja pri Rib-ničanih nož, s kterim vitre (Windenspleussen) delajo. Svaliternik toraj pomenja to, kar gle s, lapis per-lucidus = Bornstein.
Mannert (Germanie str. 526.—528.) ima toraj celó prav, ako trdi, da je pleme Venedov (Slovanov) v prestarih časih od izhodnjega do jadranskega morja prebivalo, in dragoceni jantar od baltiških Vendov do svojih jadranskih rojakov Venetov in Karnov prinašalo. Ne-posrednje občenje je le takrat jenjalo, ko so se v 4. stoletji med nje drugi narodi vrinili, tako Kelti na Dunaji, Karpatih in Dnjestri, in Germani na Visli. Zato še je Skylax (390.—360. pred Krist.), in po njem drugi trdil, da je jantar pri jadranskih Venetih domá.
Mi toraj imamo preâtaro besedo za jantar: svaliternik, in smemo jo sopet v slovenske besednike vpeljati.
Svaliternik so še dobivali, kakor Plini piše:
(„inde (a promontorio Cimbrorum) insulae Romaorum armis cognitae; earum nobilissimae Burcana Fabaria nostris dicta a frugis simititudine sponte provenientis, item Glaesaria a suc in o scilitiae appeltata a Bar-baris Aus ter avia praeterque Ac t ani a*') iz Aus ter-avie in Akt ani e.
Oboje ime pomenja to, kar Glaesaria, dežela svitlega jantara, svaliternika, ker v litevščini nahajamo au s ti, lucere, splendere, ime Aktania pa se razložiti dá iz sansk. açu, fulmen, splendor, zato tudi nemško poznamovanje za svaliternik: A gt s te in. Svaliternikova domovina so toraj zmirom prusko-
litevsko-slovanske dežele.
Že učeni jezikoslovec Diefenbach je pisal: „In sualiternicum steckt vielleicht die Ur form von TjXsxtQor etwa svalitar u. dgl. aus sansk. Wurzel svar, oder auch zusammengezogen wie sansk. svarna, aurumu, in prav je imel:*) al v tem se je zmotil, da je s valíte rnicum skythska „Urform", ker Skythi niso nikdar stanovali kraj baltiškega morja in pri njih se je vélel jantar: sacrium, kar pa sopet na litevsko sak as, sakař opominja.
Ozir po svetu.
Nemška zveza — nemški bund.
Ker ravno zdaj nemški bund zvonec nosi v nemških homatijah, ne bode mnogim bravcem odveč, da jim nekoliko bolj na drobno povemo , kaj da je.
Nemške dežele so bile od nekdaj tako slabotne, da so potřebovalo nekake zveze med seboj. V tem, ko ruska, angležka, francozka vlada in še druge stojé samosvojne, potrebujejo nemške vlade velike, srednje in male nekega združenja, da so se mogle vzdržati. Od
1. 843. do 1806. — tedaj skozi 963 let — je trajala stara
nemška država (deutsches Reich), ki je konec vzela v rajnski zvezi (rheinischer Bund), ktero so 12. julija leta 1806. v Parizu sklenili mnogi nemški vla-
darji, ko so slovo dali nemški državi. Ta odpoved je primorala avstrijskega cesarja Franca II., da je 6. avgusta 1806. leta nemško krono popustil.
Ta rajnska zveza ni trpěla dolgo; nastopile so mnoge homatije in zmešnjave po Napoleonu I., cesarju fran-cozkem, prepiri in vojske brez konca in kraja, dokler se ni po shodu vladařském (kongresu) leta 1814. in
1815. osnovala nova zveza nemških vladarjev, v ktero je tudi vlada avstrijska z nekolikimi deželami stopila.
Dunajski kongres ali shod evropejskih nemških
vladarjev na Dunaji je po pismu od 8. junija 1815.
leta zvezo osnoval, imenovano „nemški bund."
Sestavljena je bila iz prva ta zveza iz 34 samostoj-nih držav in pa 4 svobodnih mest z okolico njihovo. Leta 1817. so vzeli v to zvezo še Hessen-Homburg ; ker pa je 1825. leta pomrla vojvodska hiša Saksonsko-Gotajska, je bilo zopet 34 samostojnih držav, dokler niste 1864. leta pruska in avstrijska vlada dansko vlado izpahnile iz zveze in ji vzele Holstein in Lauen-burg.
Ker je nemški bund na federacijni podlagi osnovan, imajo vse v tej zvezi prizadete vlade enake pravice.
Po imenu so v tej nemški zavezi iz prva bile te-le
države in mesta: 1) Avstrija, 2) Prusija, 3) Bavarija (Parska), 4) Saksonija, 5) Hanover, 6) Wurtemberg,
7) Baden, 8) Kurhessen, 9) Hessen-Darmstadt, 10) Dan-ska z Holsteinom in Lauenburgom, 11) Nizozemlja a
*) Drugi jezikoslovci electrum izpeljujejo iz arabskega elek.
Pis.
201
Luxenburgom, 12) Saksonija-Weimar, 13) Saksonija- Pruska vlađaje ugovarjala (protestirala) zoper ta sklep, Meiningen, 14) Saksonija-Altenburg, 15) Saksonija-Ko- ki ga imenuje prelom nemške zaveze, in je slovo dala burg-Gota, 16) Braunschweig, 17) Nassau, 18) Meklen- tej zavezi, rekši, da je treba vse drugačne zaveze.
In tako je přestal dozdanji nemški bund.
burg-Schwerin, 19) Meklenburg-Strelic, 20) Oldenburg, 21) Anhalt-Dessau, 22) Anhalt-Bernburg, 23) Anhalt-Kothen, 24) Schwarzburg-Sondershausen, 25) Schwarz-burg-Rudolstadt, 26) Hohenzollern-Hechingen, 27) Ho-
henzollern Sigmaringen, 28) Waldek , 29) Reuss stari,	*	. v^i« x. i-uau*»«. w. j*.; — » uu
30) Reuss mlajši, 31) Lippe-Schaumburg, 32) Lippe- dinsko trdnjavo peljejo čvetera vrata, in sicer vodna Detmold, 33) Lichtenstein, 34) Hessen-Homburg in pa vrata (na peštanski strani), grajska vrata (skozi ktera se
Dopisi
Buda-Peštu 1. rožnika. V. (Dalje.)
bu-
svobodna mesta 35) Lubek, 36) Frankobrod, 37) Bre- v srbsko mesto pride), belogradska vrata (ktera v Kri-men in 38) Hamburg.	stinino mesto peijejo) in dunajska vrata, (na severo-za-
padni strani). Budinska trdnjava je nekdaj dosti truda
o	1 • v v
bredisce
in
namestovalec
te
državne zveze
z v e z n i
zbor
v
Majnu
Frankobrodu (Frankfurtu)
Je
na
>
ki je prvikrat zboroval 5. nov. 1816. leta.
prizadjala Turkom, predno so se je polastili.
leta
1848/9.
se pa ni več varna skazala, posebno zato ne, ker
Je pa ta
zvezni
zbor d v oj n i :
ali
Je
o b č n a
so
skupščina, v kteri ima vsak ud najmanj
en
glas
prekucneži iz bližnjega malega švabskega hriba, kteri je za tretji del viši kakor trdnjava, s topovi na
velike države pa imajo po vec glasov, namreč Avstrija trdnjavino ozidje in cesarsko posádko tako zdatno po-
kali, da so si (posebno pri belogradskih vratih) pot za
in pet kraljestev, vsaka po 4, tedaj skupaj 24 glasov
Baden , Kurhessen , Hessen-Darmstadt, Holstein in naskok pripravili. — Trdnjavino ozidje se je po potla-
prekucii zopet popravilo, toda vlada ni več na to
Luxemburg po
tedaj skupaj 15 glasov
uuAoiuuuig	cr, i^ucj oiv^^cj
8chweig, Meklenburg-Schwerin in Nassau
Braun-
vsak
weriu m iNassau , vsáti po á, ixiioin«,	ui oo uivgia staia uuuiuoha uuujava v juc-
da s prištetimi še ostalimi 25 varnih časih sovražniku veliko braniti. Zatoraj so na
čem
mislila
da
se mogla stara budinska trdnjava v ne-
tedaj skupaj \j y - iaaw y u» o ^notv/umi og i
glasovi o bena skupščina šteje 70 glasov;
tako
ali
pa
južni strani na
hřibu „Blocksberg
t( *
kteri je 3. del
je zvezni zbor oži zbor, v kterem imajo le Avstrija
)
viši kakor budinska trdnjava, novo trdnjavo sezidali.
^v^l	-----------------,
in pa Holstein in Luxemburg vsak po
na baštii na večerni strani
Prusija, Bavarija, Saksonija, Hanover, Wurtemberg, Predno zapustimo budinsko trdnjavo, postojimo enmalo Baden. Kurhessen. Hessen-Darmstadt, Hessen-Homburg
trdnjave, in poglejmo,
kako
glas
t
skupaj 11 glasov, vsi ostali zavezniki jih pa imajo w, ------—----—-----— ----— — . r—
tedaj se v vsem ožem zboru šteje le 17 glasov. Občna trdnjavinega hriba, na kterem stojimo, se Kristinino
tedaj
se v dolini med trdnjavinim hribom in med malim in
velikim švabskim hribom vidi in godi.
podnožji
skupščina je le takrat, kadar gré za kako premembo mesto razprostira; v sredi Kristininega mesta se vidi zvezne ustave, za sklepe, ki zadevajo zvezno pismo ali lepa ravna podolgasta ledina „Generalwieseťť imenovana
sicer posebno važne zadeve.
veliki skupščini pred- ktera kakih 6 do 10 oralov meri. Ta ledina je
i
v
seduje Avstrija, v ožem zboru ima prvi glas, Prusija zgodnji spomladi z lepo travo poraščena ; zelena odeja
ima drugo mesto v ožem zboru.
hitro zgine,
ko se začnejo vojaške vaje
y
za
ktere
.1®
Vsi ti zavezniki morajo brez reserv voj ako v dativ največ odmenjena. — Na drugi strani te ledine stoji še
nekaj hiš in pa budinski kolodvor, na kterem vozovlaki
zvezno armado : Avstrija dá 94.822 mož, Prusija 79.234,
Bavarija 35.600, Saksonija 12.000, Hanover 13.054,	ostajajo, kteri po železnici iz Štajarskega ali Hrvaškega
Wurtemberg 13.955, Baden 10.000, Kurhessen 5.679,	pridrdrajo. Dosihmal od budinskega kolodvora do pe-
vélika vojvodina Hessen 6.195, Holstein 3.600, Luxem-	štanskega še ne pelje železnica, največ zavoljo tega še
burg 2.556, Sachsen-Weimar 2.010, Sachsen-Meiningen — -- ------------------ ---------- -------- -0
1.150, Sachsen Altenburg 982, Sachsen-Koburg-Gotha	most narediti, kar bode stalo veliko stroškov. Preteklo
1.116, Braunschweig 2.096, Meklenburg Schwerin 3.580,	leto je nek inženir model napravil in ga na ogled po-
ne, ker bo treba za železnico čez Donavo velik in dolg
Meklenburg-Strelic 718, Oldenburg 2.178, Nassau 3.028
f
stavil, kakošen most
naj bi se za železnico čez Donavo
Anhalt-Dessau 529, Anhalt-Bernburg 370, Anhalt-Kothen napravil, da bi parobrodom na Donavi čisto nobenih
324, Schwarzburg-Sondershausen 451, Schwarzburg-Ru-
zaprek
ne
dělal
}
ker bi se brez stebrov, kakor mav-

dolstadt 539, Hohenzollern-Hochingen 145, Hohenzol- rica čez Donavo razpenjal. — Bregovi malega m ve-lern-Sigmaringen 370, knežija Lichtenstein 55, knježe- likega švabskega hriba so z lepimi vinskimi trtami po-
vina Reuss stareja 206, mlajša 538 vojakov
y >
Lippe-
kriti
t
Kristinino mesto je od ene straní z lepimi no-
Detmold 690, Lippe-Schaumburg 240, Waldek 518, gradi obdano ter poletni čas kaj prijetno in zdravo bi-
Hessen-Homburg 200, svobodno mesto Frankobrod 373,	vališče vsakemu, komur srce ni otrpnilo za naravno
Lubek 406, Bremen 485 in Hamburg 1.298 vojakov. —	krasoto. Zarad tega si tudi premožnejši Buda-Peštani
Armada vseh nemških zaveznih vlad znaša skupaj —	vsako spomlaď v Kristininem mestu ali pa tudi na švab-
brez reserv — 292.082 vojakov in je razdeljena v 10	ski gori poletinska stanovanja najemajo, ako nimajo
krdel, z vštetimi reservami pa 550.000, od kterih jih	lastnih tacih posestev, in se ne gredó v kake toplice
spada 173.000 na avstrijski delež, 147.000 pa na pruski: Bavarija, Saksonija, Wurtemberg in Hanover jih
kratkočasit.
Dût J uavaiijo , wauovuijOj TT UUCUlUOlg i li XJ.CIU U V Cl JIH
pa skupaj dadó 137.000; kar jih še manjka, jih dadó
Skoraj četrt ure hodá od kolodvora zraven železná pianem v podnožji „Adlersberga'
nice, popolnoma	» ť----„^v.^*«.™^- ,
kteri se z velikim švabskim hribom štika, zagledaš lepo
male nemške države.
Prepire med seboj skuša zavezni zbor po izvoljeni zelen gozdič, v sredi njega pa malo cerkvico.
komisii z lepo poravnati; ako to ni mogoče, se prične Pa je skrivnostna cerkvica tako na samem
v
Kaj sredi
pravda, pri kteri se voli viša zavezna sodnija
kot tako imenovana „austregalna stopnja
)
a
sodi
pravdo
ktera raz-
Ako ti je drago,
mili prijatel, in si se že dosti nagledal in načudil lepim
nizkega, lepo zelenega drevja?
v imenu in po sporočilu prevzvišene nemške za- budinskim hribom in goricam, zaletiva se skozi belo-
OVVAL ,,v 1 LLl C Li U ILI pu ĎJJUI UU11U JJI C VZíVISeiie Liti lllolvtî za- wwuiuoaim Uiiuum i" O----~ - ,	' ^	---
veze." Po eksekucijnem redu od 3. avgusta 1820 pri- gradska vrata s trdnjave po cesti, precej strmi
9
v
staja ožemu zboru pravica, v*« , »
ške zaveze, dovrší (eksekvira) s silo
da to
kar je sklep nem-
stinino mesto; v dobrih
Kri-
minutah sva pri zgorej ome-
ako
j UUV1Í31 caociv V il aj a a a x \j , clJVU je H C \JH,
Zdaj je po sklepu 9 glasov zoper 6 obveljal pred-
treba.
log 9 avstrijske vlade, da s silo stopi nemški "bund zoper prusko vlado, ktera moti mir zaveznih dežel.
Po slovensko bi se moral ta hrib Grintovec imenovati, ker na strani proti Donavi tako gole, razjedene, sivo-umazane skalnaté rebra kaže, da je Člověka strah pod njim hoditi.
Pis.

202
njeni vojaški ledini (Generalwiese), zdaj pa mimo fame
cerkve h kolodvoru, prekoračiva železnicni raostič, in od tod dalje se drživa ceste, ktero sva z baštije videla, pod vinogradi proti južno-zapadu. Po cesti, ktere se imava držati, pride ravno črno vprežen in črno převlečen voz, za vozom pa mala družbica ljudi obojega spola v črni obleki in nekaj kočij. V beli Ljubljani menda takih vozov še nisi videl, al na prvi pogled vidiš, da sva v družbi pogrebcev ; idiva ž njimi, vsaj do gozdiča in cerkvice, kamor sva namenjena ; — pot je prav prijetna, samo da bi se tako ne prašilo ne, pa to nama menda ne bode nič škodilo, ker do kraja, kterega iščeva, ne more biti več dalječ. Aha, vidiš, pot se začenja malo vspenjati; kadar prideva na vrh malega klanca, se nama bode pa cerkvica prikazala. Meni se tako zdi, kakor da bi že zvoniti slišal — res je, tukaj 8Va# — Ali kam si me vendar peljal, si bodeš misiil, po-kopališč na Slovenskem tudi dosti lahko vidim; ni mi jih treba še na Ogersko gledat hoditi. — Ne zameri mi, dragi, da sem te sèm peljal. Moja navada je bila povsod, kamor koli sem přišel, in se več časa mudil, da sem šel pokopališč obiskat. — Vedi! to je poko-pališče naših slovanskih bratov Srbov, kteri v Budinu, v srbskem mestu (Racenstadt?) pod Blocksbergom pre-bivajo. — To pokopališče mi je najbolj pri srcu, že tudi več mojih znancev tukaj počiva. Toliko drevja različnih vrst še nisem na nobenem pokopališču našel; rajni v prelepi senci poČivajo, pa tudi živim senca lepo zelenega drevja dobro dé. Tako pokopališče se mi veliko manj strašljivo zdi, kakor med golimi grobi in-križi. — Tukaj počivajo tudi hrvaški junaci, kteri so
1848/9. leta za dom in cesarja v Budinu padli. Mnogo
lepih spomenikov je tù videti, posebno srbskih z grob-nimi napisi v staroslavní cirilici.	(Dal. prih.)
Iz Postojne 14. junija. — Sèm ter tjè se vpraša,
kako da stojí s slovesnostjo v postoj nski jami za to leto? Lahko si je vsak misiil, da letošnje bin-košti niso bile stvarjene za tako naredbo; po železnici je šla vojaščina gori in doli, ptujci so hiteli iz Laškega mimo, in na prihod druzih daljnih gostov se ni dalo šteti, brez tacih se pa slovesnost ne dá izplačati. In tako še zdaj stoji. Upali smo, da bo pozneje poletje přineslo kaj bolj mirnega časa, in da bi se bila slovesnost v jami na čas o Smarnih preložila; zdaj pa, ko se vojskini hrum le dalje vleče, je še manj mogoče, odlo-čiti čas za tako slovesnost. — Nova cesta čez Re-brnico od Razdrtega na Vipavo se bo tedaj začela naglo delati; pred dvema mesecema je bilo prišlo povelje z Dunaja, hitro narediti pripraven nacrt za to delo, pred enim mesecem je bil ta nacrt poslan na Dunaj, in zdaj je po visokem ministerstvu že potrjen. Nova cesta bo šla lepo in zložno izpeljana po brežinah pod Nanosom, bo pustila Lozice v stran, in bo prišla pred St. Vidom v ravnino; ondi bo veči zidan most čez
potok. Stroški so prešteti na 51.000 gld. — Pretečene
dni so bile v našem kraji hude ne vih te; dné J?. junija je střela ubila čvetero goved pri Palčji unstran^St. Petra ; 5. t. m. je toča pobila njive in gorice pri Cepnem in Bujah v Košanski fari.
Iz Kranja 19. jun. K. — Naš „Sokol" je v nedeljo
napravil svoj prvi izhod. Potoval je na goro k sv. Joštu, kjer je s pomočjo še druzih gospodov pri šesti maši tako lepo pel, da je iz mnozih ust slišal pohvalo, da tako lepega petja še ni bilo na tej romarski gori. Potem je zajtrkoval pri mežnarju in tù pod milim nebom nekoliko narodnih pesem zapel, pa tudi se izkazal v nekterih grupah, in potem „radosten potoval" zopet domů.
Ni sicer velika množica „Sokola" v staroslavném našem mestu; al kar ga je, čvrsto stoji na vero, cesarja in dom!
Iz okolice ljubljanske 18. rož. — Z veseljem
beremo v „Novicah", kako se po mnogih krajih usta-
novljajo o b ci n e (soseske) po novi postavi. Ne vem, ali je že kaj duha in sluha o tem drugod v okolici ljubljanski ; to pa vem za gotovo, da v okolici i ž a n-ski prav nobenega gibanja ni o novi sestavi občin, marveč se nekteri župani potezajo celó za to, da bi vse po starem ostalo, in v tem smislu kujejo prošnje. Slišimo, da se ljudje strašijo s silnimi stroški novih županij. Al to, dragi možje, niso vaši prijatli, kteri vas s tem plašijo! Ako bi bili vaši prijatli, povedati bi vam mogli, da po novi postavi vendar enkrat dobijo soseske veliko večo oblast v svoje roke, da ne bo treba za vsako malenkost k gosposki v Ljubljano cin-cati in časa in denarja trošiti. Da pa taka veča oblast prizadeva več opravil, vsak lahko previdi; če pa je vec opravil, treba je izvedenega pisarja županii, kteremu se bo moralo plačilo dajati. Zdaj pa sami presodite možje: ali ne bode veliko manj stroškov, ako se 5 in še več sedanjih sosesk v eno občino (županijo) združi, ne pa, da vsaka sama veči stroške nosi? To je vendar jasno kot beli dan! Če ostanete po starem kopitu majhne soseščice, vse bote morale same opravljati po novi postavi, pa tudi vse stroške same plačevati. Kdor vam tedaj svetuje, da ostanete po starem, ni vaš prijatel; zakaj nova srenjska postava nam je po cesarju dana, in po tej se bo vprihodnje moralo ravnati; nam ne bojo posebnega hleba pekli! Nove postave so veseli vsi previdni možje, kteri želé , da se naš narod kdaj postavi na lastne nogé in da ne potřebuje za vsako stvarco kantonske gosposke; le tišti, kteri je za vsak malenkost vajen le po vajetih kancelijskih ravnati, morebiti ni vesel nove postave, vsak drug pa gotovo ! Naj tedaj strašilo izhaja od kakoršne koli strani, treba bi bilo, da si. kantonska uaša gosposka o tem kaj zdatnega stori, da se združijo manjše soseske v eno večo županijo, in kadar bojo nove veče županije gotove, da se potem brž začnó tudi nove volitve županov in svetovalcev. Kdor dozdanjih županov in svetovalcev vživa zaupanje pri svojih sosedih, gotovo bode zopet voljen; posiljenec pa nikjer ni priljubljenec.
Iz Ljubljane. Po predlogu gosp. župana dr. Costa
je mestni zbor, oziraje se na nevarne Čase, v svoji izredni seji 16. dne t. m. enoglasno sklenil, Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju pokloniti pismo verne uda-nosti. V nedoljo dopoldne je deputacija mestnega odbora (gospod župan dr. Costa z gospodi odborniki: dr. Bleiweis-om, Horak-om, Malic-em in dr. Toman-om) se podala k Njih eksc. cesarskemu namestniku baronu Bach-u, ter ga prosila, naj pismo to brž ko je mogoče predloži prevzvišenemu prestolu. Gospod cesarski na-^ mestnik je radosten sprejel to sporočilo in obljubil, da
ga brž pošlje na Dunaj. — Pismo se je v slovenskem jeziku glasilo tako-le:
Vaše c. k. apostoljsko Veličanstvo!
V trenutku, ko je nesramna predrznost sovražnikov cesarstva začela strahovito vojsko, spoznava občinski odbor glavnega mesta vojvodstva kranjskega, v izredno sejo zbran , enoglasno za svojo dolžnost, pred vzviše-nim prestolom Vašega c. kr. apostoljskega Veličanstva z najglobokejšim spoštovanjem izreci zagotovljenje, da bo ljubljansko mesto z neprelomljivo zvestobo in uda-nostjo svoje dolžnosti izpolnovalo, in se vselej z naj-trdnejšo odločnostjo poganjalo in pomagalo, da se ohrani čast, pravica, in sveto vtrjena veljava Vašemu c. kr. apostoljskemu Veličanstvu, cesarstvu, njegovim kralje-
stvom in deželam.
S ponosom sme Ljubljana, skoraj na meji cesarstva

203
stojeća, pokazati na mnozih
resnico domačega pesnika besed
toletij
go do
}
ki trdi milošnje prosit ali v denarjih ali v druzih rečéh; imele
„Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane!"
Tako se tudi zdaj prebivalci tega glavnega mesta
boj
kolikor koli je njih dobra volja, ali pa daj
k
parovke, v ktere dá dobrotnik ali dobrotnica
gospém
9
ne bodo strašili nobenih žrtev; bodo radovolj
daj ali
in zapišejo dar v poseben zapisnik
v
svesti
smo si, da bode ta nabira ravno tako bogata, kakor je
življenje in premoženje za svojega cesarja in gospoda, namen njen blag; mislim
si
za domovino, za cesarstva celoto in čast
bčinskeg
ljublj an skega 16. junija 1866
Njih ekscel. gospod deželni poglava baron Bach je razglasil 14. dne t. m. sledeče
dbora glavnega mesta poglejm
za-se, ampak za dom
daj
oj a ka , preli val
ni in
Jeg
me s ar j
teló
Edvard
in ni druzih besedi treba, da revežem skočimo na pomoč, ki jim olajša njih trpljenje
f
Iz dop
c. kr
deželne vlade kranjske do
Vabilo
9
kmetijske družbe pozvedamo, da je tudi ona, kakor tr
inSU TTk.i^i'l« AC\f\ ______« o rl «	U i,
s kterim prosi, da bi se pripravilo kolikor je mogoče
žaška vlada, kupila 400 iztisov
Malega
adjerejca
m
99
obilno stvari, potrebnih za bolnišnice.
Po sili in izdajstvu je cesarstvo primorano
zim
vavi v uj o cv i j ivvoio uas ua tva ? uri icii urvuiouiuau ima	* w	j-n. vuo^uuuv«
domoljubna (patriotična) radovoljnost prebivavcev dovolj družbe, je gosp. Valentin Sturm v Polcah na Go-
renskem iz svojega lanskega semena svilnih črvičev
oj ski
ktera nas
ka
kr
pri teh okolščinah ima
50 iztisov Pirčevega „Vrtnarja", da unega razdeli ubo ^ "olarjem, tega pa učiteljem ljudskih šol po deželi.
Po pismu gosp. Trpinca, predsednika kmetijske
priložnosti h koristnemu pripomaganju
današnjem povabilu se prosi, da bi se pripravilo ki ga je nekemu Goričanu na 4. del pridelka prepu-
kolikor je mogoče obilno stvari potrebnih za bol nišnice, namreč obvezil vsake baže, cufanj povoj
9
okoli 15 centov najlepše galête (kokonov) dobil
V C JU 1 1 Y O h n O vj Ck Li \_ž, (jUlttUJOj — -
(platnenih blazinic) itd. za oglasi pri njem
stil
ki je za seme vse hvale vredna. Kdor ga želi
9
9
naj
se
jaške bolnišnice.	— V seji muzejnega društva 13. dan t. m. se
Akoravno je tudi vojaška uprava v modri previd- je vsled novih pravil ustanovil odbor, kteremu je pr-
nosti že preskrbela vojaške bolnišnice z vsemi potreb- vomestnik dr. Mitteis, odborniki so: ravnatelj Schrey
nimi řečmi, vendar se pri
»jski
9
ktera utegne dalj
Rajmund Prégl, dr. Valenta, dr. Eisl, dr. pl. Lehmann
9 f
č
časa trpeti, porabi tacih stvari da tedaj teh stvari ne zmanjka, treba je skrbeti
k
9
da
v ) se
jib
zmirom
To
dosti pripravlj
se pa
tedaj
godit
more
ko prebi
vsi
skupaj
možnému brez nadlege mogoce. Toraj prosim
zapisnikar pa je K. Deschmann. Bili so voljeni tudi čas tni udje, namreč deželni glavar baron Codelli, Ferd. Schmidt in prof. dr. Hyrtl na Dunaji. Realkini
ravnatelj Schrey je po zapisih Deschmannovih sestavil
v • i •
posilj rila
9
f w	vwuuj ujjvum ixi vy i y urvv ui vui i u > vi ► 01 --- — „ „ ~ .j	~ j j ~ f v	—' ~ - —• —----- ~ "-------- —
temu pripomorejo , kar storiti je tudi nepře- razmere, koliko leto in dan pade dežja v okolici ljub-
ljanski in kustos Deschmann je priobčil zanimiv potopiš na goro v Polhovem gradcu, kjer se koplje tišti pesek, ki
bilno, kolikor koli je mogoče, plat
9
naj
se
i n
fan ja, povoj
obvezila pripravnih reci, Ua be zaiozijo vojabise uoinis- UUJC 4L1 ga Ajjuuijaijuaujo uuuiu jJu/maju vu. uoicga vfloaj
nice s temi stvarmí, kakor to zahteva povišana potreba, kar se nam mestne ulice makadamizirajo. Razdeljen je
__A,	i	«A«	a	*	a k « » a	^	m	-m	* A	*	m	m A	»
reči
komp
in
drugih
za
se po francozkem naravoslovcu dolomit ime-
da se založijo vojaške bolniš- nuje in ga Ljubljančanje dobro poznajo od tistega časa
Za ovezo se posebno želi tankega pa tudi debelega bil pri tej priliki 1. zvezek družbinega
letopisa, ki ob-
cufanja iz starega platna
9
če
nitke po
do
palce
do
vojev
palcev širokih
dolg
mogoče takeg
9
da
so
sega mnogo lepe tvarine.
Oil'UttlU, pa ne zaru U1JCUIJL1 piatUCUlU pu- -"^"«w J.icovicu J a LC*1 c*	ICI/, » T x MJ , in ucn.vvi.vy «u
vatlov dolgih, pa tudi flanelastih povojev pozneje po poli teta pesnikova Mina, rojena Prešeren
do bljenih
in podolgoma položene
bljenih platnenih po
9
Lenka Prešeren
Letos o binkoštih je umrla teta Prešernova:
stara 86 let, v Vrbi, in nektere dni
do
palce širocih in
do
vatlov stara 84 let, na Březnici. Obe ženi bile ste bistrega
i 9
dolgih, potem koščekov iz novega ali starega platna po živega duha do konca dni.
pol ali cei vatel velicih za kompre
bombažastih prtov na tri
platnenih ali
Maslo
nemške kulture, ki ga
v „Klagenfurterci"
prtov na tri v
robljenih.
^ Liubl
« vu *^gle,
večih ali manjših
9
večih ali bombažastih kuha vrednik Issleib koroškim Slovencem zdaj ravno
9
robljenih ali
9
kakor ga je več let kuhal v „Laibacherci" kranj-
tako
kim Slovencem
9
preseda zdaj že tudi „Slovencu."
Po
si društvo milosrčnih gospá pravici se čudi, da vlada sedanja trpi tacega člověka
že zdaj prizadeva, nabirati obvezila in druge stvari
se potrebujejo v bolnišnicah za ranjene
9
ktere
ojake
in
jih
pod svojim šotorom, kteri si upa zdaj pisari ti
reči, ki žalijo in dražijo možé
10. junija
9
ki so
pošiljati v vojaške bolnišnice. To dobrotljivo delovanje gani vseskozi lojalnih avstrijskih Slovencev!
društva milosrčnih gospá v tem prizadetju na vso moč podpirati, je namen nazočega povabila
v
pravi or-
Vsi župani na Kranjskem so prošeni, take darove prejemati ter jih c. kr. kantonskim gosposkam izroče-
vati
9
že
pob
ako ni v tistem kraju kraj nega društ
take darove
kr. kantonske gosposke bodo te darove
;
ki
0
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Vojska se začne! Cesarski razglas, ki ga današnji naš list donaša na čelu, z odkritosrčno besedo popisuje, kaj se je godilo, da je Avstrija do tega prišla
9
ljale, kamor so namenjeni
po
da cesar njen ni mogel
drugač, da
silo.
Popis je tako
resničen

Nadušenost, ktera se razodeva povsod in v vsem, zápletkám pruskim poslednji
čas
se sili zoperstavi sè
da vsak, kdor je sledil
reči mora : t a k o j e
kar se tiče blagra
junaške armade
*»*•* wv "»WW Wid^l» UMOU jUUMWUW HAUiaUCj daj O 1111 gUlUVU	** v v* i W^MUV. »	*------- «W«*	17 --
poroštvo, da bo moje povabilo imelo ravno tako hiter iznova ponavlja zagotovilo, da ga je trdna volja
Irolrnt» nhilom nanaV. <(	lrAnnaní tr^íolří řl a tr t» a i t î llfl f o tt a n e» *» n ri n m ftVfltm
mi gotovo in ne drugače!
slovesnem tem trenutku pa cesar
kakor obilen
Ker
peh
je
jska zdaj gotova, se je v pondeljek zbor milosrčnih ljubljanskih gospá in gospodičin snidel pri
prevzvišeni gospéj baronovki Bach-ovi
končani vojski dovršiti ustavo narodom avstrijskim. božjih rokah je, kar nam bode prihodnji čas pri-
in pripravljeni moramo biti na vsakovrstne te-
in sklenil
ta teden zacno milod
;
da
V
ze
nesel,
žave, ki so vsegdar grozovite tovarsice
nabirati po mestu na pri
se
V
se ne vé, kako daleč da
segnejo
pomoc ranjenim vojakom, kteri se iz Laškeg
peljejo v Ljubljano.
j ~ ~ ~ «veil ----pri	^ ----------------------- ---o- — ----- J-
Od hiše do hiše bojo tedaj šle kaj da cesar Napoleon misli o sedanjih homatijah in
za Avstrijo bomo stali Slovenci!
vojská, o kterih Karkoli pa pride, Dolgo ni bilo jasno,
8
9
m da bode potegnil; zdaj je tudi to gotovo po odstranile ta dva ministra, ki sta na poti ustavi
pismu, ki ga je pisal 11. dne t. m. državnemu svojemu
ka
ministru, rekši, da 1) Prusii je treba, da si svojo zem
---------- --- « - —	« , « * ---WOWVl j IX«
koršne Magjari želé. Ko je unidan v seji, ko so se
obravnavale
bol
nadloge zavoljo letošnje slabe letine na zokrogli, da 2) se Nemcija osnuje po potrebah Ogerskem, poslanec Tisa ocitno rekel, da ogerska ustava
sedanjega časa, in da 3) se Itálii (Lahom) zagotovi ná- ne bode obveljala, dokler sedanje ministerstvo vlada
rodna samostojnost, — to
Napoleon drži s prusko ravnokar boj zaéenjate na severu in jugu. Napoleo
na kratko rečeno : cesar talij an s k
vlado, ktere
je stranka Deakova in una, še hujša od te
dobro! dobro! brez konca
in
;
prskala
kraja.
sicer pravi
da
se
ne bode vrgel na da bo pazlj
o boj b
Avstrije s Prusij
in
italij
tran, vendar dostavlj
gledal, kaj se godi. Ta beseda pa je zeló nevarna in pomeni to, da v sili bode pomagal
Prusom in Lahom, ako sami ne bi mogli doseči gori
se res tudi mora zanašati
Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov
spominek.
Skupnina prejanjega računa 1550 gold. 56 kr. 2 cesarska zlata in
1 križast tolar. Mesca maja so darovali sledeči gospodje: Ko-
omenjenih 3 toček. Na to pomoč
pruska vlada,
zakaj, čeravno
ima vse
ednj
vlade zoper sebe in malo manjših
7
mške
gla krdela
svoj
armade predrzno že na Saksonsk
7
H
o ve-
ko, v K ú r h
in
éliko vojvodinoH
sen in obsedla mnogo mest blizo do meje
k
Ker
se
dosihmal še nobena armada kake nemške vlade perstavila ni in tudi naša še ni udarila na-njo, se
vacic Jožef, kanonik v Trstu 10 gld., Vučela Izidar, župnik na Strmnu 1 gold., Majhar J. župnik v Gozdanjah, Pečnik Janez župnik v Podgorjah, Skorbina Jožef župnik v Domačelah vsaki po 1 gold., Traiber Franc župnik pri sv. Jakopu 2 gold., To-masič Matija dekan v Rozeku 1 gold., Smeričnik Boatjan župnik na Cihpolju 3 gold., Globočnik Franc župnik pri sv. Jurju pod Dobrom, Jeriš Luka kaplan tamo, Zeliear Franc kaplan v Raslovcah, Pavaa in Osmec kaplana pri sv. Petru pri Mariboru vsak po 5 gold., Samper Janez župnik 1 križast tolar, Kuhler Franc učitelj 1 dvajsetico, Kuhler Ana krčmarica 3 dvajsetice,
đ!
danes ni bilo ničesa slišati; to pa se
še ni vnel krvav boj. Tudi iz Laškeg
se
reklo
7
da ste si vlad
a
čez 36 ur začne drug
do
že unidan
pruska in laška besedo dali, da
vsi v Skočidolu, Marinčič Anton in Andrej
križastega to-
----------, -----------——- -j /2 ©^^
larja in 1 dvajsetico, Vuherer Luka župnik pri sv. Miklažu
drug
prikladati. Vsaki hip se
tedaj začne mesarenje na jugu in severu. Ker pa bode
česka dežela brž
ne veliko boj
7
šole, vseučilišče in Klementinum že kosarne
med prusko in laško deželo je bila 7. dne t
so v Prag
Zveza
m. pod-
na Dravi 3 dvajsetice, CuŠ Janez kaplan v Lučah 1 križast tolar, Laska dekanija 71 gold. 75 kr., Pire korvikar in stolni kooperator v Gorici nabral in poslal 22 gold. 50 kr. (on želi sledeči popravek prejanega računa: „Ne gospodičina Hladnikova, ampak FrančiŠka Hladnik kuharica v Gorici 2 gold., ne Maton
pisana
Iz Florence se piše, da je Košut ondi bil
na pogovor s kraljem in ministrom Lamarmorom
TT	%	• V	1	1	vi	I _
Iz
Krak
se pise
7
da
k
delaj
pn
prave za to, đa morejo brž veliko vojakov naložiti,
Pravijo, da ru-
cara.
kadar pride povelje od ruskeg sovska armada takrat prične pomagati avstrijski, kadar francozka laški ali pruski. — Angležka vlada neki popolnoma vleče zdaj s francozko. Ako se na suhem
in na morji vtakne toliko vlad v
jsko
7
m
kadaj
bode konec? — Hrvaška deputacij
Božidar, ampak č. gosp. Madon Blaž župnik v Sempasu je dal 1 gold, znovič, ker je bil že poprej enega po „Danici" poslal, ko je bil Matej Pire korvikar in stolni kaplan svojih 5 gold, v namenjeni namen daroval). Videinska dekanija 66 gold. 50 kr. Idrijska dekanija 22 gld. Skupnina vseh dohodkov mesca maja 227 gold. 75 kr. Stroaki za poatnino 1 gold. 41 kr. tedaj ae ostane čistih dohodkov 226 gold. 34 kr. 2 % križasta tolarja in 8 dvajsetic. Skupnina vseh dohodkov 1776 gold. 90 kr. 2 cesarska zlata, 3'/2 križastih tolarjev in 8 dvajsetic.
(Dalje prihodnjič.; V Mariboru 1. maja 1866.
Dr. Matija Prelog, denarnicar. Listnica vredništva. Gosp. Fr. P. v R: Pesmice smo pře-
dně t. m. vrniti domů
praví
77
Ako
brez porazumljenj
je imela 18. jeli; al naaa misel je ta, da niso ae za očitnost, in da bi domovini
Gosp. Fr. L. v S: Za danes pre-
77
Pozor" več koristili s spisi v prozi.
treba, ne bode Hrvat
daj naši poslanci ne opravij
7
kar
Je
kasno; drugi pot.
kd
več v Pešt
in „Zastava" piše, da v eni
poslednjih sej ste se oger-
prli, ker je Deák ocital
Kursi na Dunaji 19. junija
zeló
7
ska in hrvaška deputacij
Hrvatom, da za njimi stojí kdo drug, ki jih odvrača prevzvišeni škof Strossmajer je predrznega govornika dobro okresal kazaje na dogodbe leta
5% metaliki 57 fl
kr
Narodno posojilo 60 fl. 90 kr
Azijo srebra 136 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 51 kr.
V
1845
in
1848
Ves razkačen je Deák zapustil sejo. Iz sila počasnega postopanja ogerskega deželnega zbora ie očitno. da mu
je sedanje Belkredi-Maj lath
Je. .
ministerstvo hud
Žitna cena
v Ljubljani 16. junija 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 5 fl, 21.
banaake 5 fl. 21.
turaice 3 fl. 47.
soraice 4 fl. 37.
rež
4 fl. 12.
trn v peti in da čaka le na to, da bi okolščine časa oves 2 fl. 65.
ječmena 3 fl.
prosa 3fl. 17.
ajde 3 fl. 40.
Vabilo
naročilu
na
77
Novice"
Prihodnji mesec se
začne
ki
druga naročilna polovica letošnjega leta. Prosimo tedaj
so naročem
dosedanji častiti naročniki oglasijo kmalu, da brž prve liste prihodnjega meseca poredoma dobivajo. „Novice" veljajo
; .naJ
do konca tega meseca, ali pa novi pristopniki se
za pol leta, po pošti pošiljane
v tiskarnici jemane
gold. 20 kr. — za četrt leta
za
80
za
pa pa
gold. 15 kr.
90
ua> „	î,	v b-LOJVću.mu jv,lxic,	,, uu „	-tic*	,,	,, jJto	vv/ ,,
za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača 18 kr., za prenarejanje napisa med letom 10 kr.
Naročilna pisma naj se (založniku, ne pa vredništvu) pošiljajo franko

to je
5
post
nine proste.
ki ga čas zahteva
Večletne skušnje kažejo, da kdor ima „Novice", dobiva po du ka v mnogo vrstnih rečéh,
7
zraven tega pa tudi vse izvé, kar se po svetu važnega godi. Vse to
ostane tudi vprihodnje zvesto vodilo našemu listu!
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.