Kaj je tebe treba bilo ... ali Skupna jedra Zgodilo se je, kar se ne bi smelo zgoditi: pod geslom nekaterih temeljnih premis naše družbe (bratstvo, enotnost) so dokaj neodgovorne skupine ljudi (komisije) izoblikovale dokument, ki ima v sebi številne prvine nesporazumov in nesoglasij, pritiskov in vsiljevanj, zanikanja ustavnih norm, skratka: dokument, ki je že kot predlog za mnoge žalitev in ponižanje. Vse pogostejši zapisi v tisku samo potrjujejo, da so prav najbolj sporne postavke tega dokumenta njegovo resnično jedro, smisel in cilj. V mislih imamo zdaj že slovita Skupna programska jedra. Zelo mučno je zapisovati nekatera dejstva, a je vendar potrebno: v uradni obrazložitvi historiata nastajanja tega dokumenta je zapisano: »Pripominjamo, da je ta Predlog sestavljen na osnovi pripomb in stališč iz razprav, ki so potekale v letih 1982 in 1983 v vseh republikah in pokrajinah.« Pa ni to edina (milo rečeno) izmišljena trditev v tem dokumentu. Zapisano je tudi: »Na temelju tega dokumenta, rezultatov javne razprave ... je izdelana končna verzija Predloga . . .« Ali: »Zahteve z javne razprave, ki je potekala v republikah iti pokrajinah . . .« In spet: »Razporejanje programskih vsebin po razredih — kar je zahtevala javna razprava . . .« (Vse podčrtal C. Z.) Stopnja spodobnosti, ki smo jo v naši družbi vendarle že dosegli, terja, da povemo o tem resnico, zelo preprosto resnico: Kdaj in kje so bile (v Sloveniji) javne razprave, ki bi od načrtovalcev Predloga že kar »zahtevale« tako usodno spremembo v kulturni in nacionalni vzgoji; nasprotno: kolikor je bilo v Sloveniji slišati in brati mnenj in stališč o jedrih, so bila vsa odklonilna — ne da bi seveda kdorkoli od razpravljal cev sploh imel možnost spoznati se s celotnim gradivom, ki so ga (pri nas Zavod za šolstvo) tako skrbno skrivali tudi potem, ko smo v časopisju brali nezadržno hvalo avtorjem in ideji jeder ob hkratni diskvalifikaciji vseh, ki bi utegnili imeti kakršenkoli pomislek. Vse je potekalo tako, da je iz zakulisne, ne pa javne razprave prišla najprej obtožba do drugače mislečih a posteriori — ko bodo dokumenti znani. Slepomišenje o odstotkih je temeljna zmota vseh dobromislečih, nečedna prevara tistih, ki niso opazili (ali hoteli opaziti), v katerem grmu tiči zajec. Dokument je zelo jasen, prepustimo mu besedo: ». . . predvideno pa je 930 931 Kaj Je tebe treba bilo... ali Skupna jedra tudi, da bo programsko jedro hkrati temelj za stalna medrepubliško-pokra-jinska posvetovanja, na katerih bi še naprej obdelovali in pospeševali uresničevanje dogovorjenih skupnih vsebin. Predvideno je torej, da se nadaljuje sodelovanje na skupnih programskih jedrih, in to zaradi nadaljnjega poenotenja predloženih vsebin in nadaljnje obdelave programa z ozirom na uresničevanje dogovorjenih ciljev in nalog in njihovih metodičnih interpretacij.« . .. »Potemtakem tvorijo skupna programska jedra skupno osnovo vsebin, ki se vgrajujejo v učne načrte in programe vzgojno-izobraževalnega dela vseh republik in pokrajin. To se nanaša na cilje, naloge in bistvene vsebine, ki se jim mora zagotoviti jugoslovansko skupnost in enotnost vzgojno-izobraževalnega sistema.« . . . »Učitelji postajajo sedaj soodgovorni tudi za programiranje vzgoje in izobraževanja, potemtakem tudi za enotnost vzgojno-izobraževalnega sistema v SFRJ, ki se mora ustvarjati v sleherni šoli.« Najbrž ne bo odveč, če povemo, da naj bi ta nova skupna jedra »zamenjala predmet, ki smo ga doslej poznali pod preprostim, a vsem razumljivim naslovom: Slovenski jezik in književnost. In prav ta predmet je najbolj od vseh določal vzgojo, duha in zavest slehernega Slovenca, ki je po lastni izbiri in svobodni volji hkrati tudi Jugoslovan — ne želi pa to biti po diktatu vsiljenih jeder. V nadaljevanju tega zapisa ponatiskujemo »zadnjo verzijo« Predloga skupnega programskega jedra jezikovno-umetnostnega področja z uvodnimi »smotri« in »nalogami« in vsebino predlaganih jeder, ki jih nismo upali prevesti, ker bi pri tem ali onem prevodu neznanega dela znanih in neznanih avtorjev lahko prišlo do nezaželenih dvoumnosti. Ob te smotre in naloge postavljamo — zaradi primerjave — tiste, ki so jih doslej učitelji Ln učenci, profesorji in dijaki poznali — kot rečeno — pod naslovom: Slovenski jezik in književnost. (Da ne bi problema zameglili, smo odstavke o jeziku tokrat izpustili.) Medrepubliško-pokrajinska komisija je določila 15. oktober kot »zadnji rok, do katerega je treba uskladiti še nekatera »manjša« odprta vprašanja. Vendar je mogoče že po dosedanjem razpoloženju v javnosti sklepati, da so se ta »manjša« vprašanja pokazala kot osrednja, temeljna, ki jih na tej osnovi ni mogoče in jih ne smemo reševati, zato ni prazno pričakovanje, da se bo do tega datuma res marsikaj zjasnilo. Zakaj ob takšnem pričakovanju vendarle ta informativni vpogled v »Skupna jedra«? Naj ostane ta objava kot svarilno pričevanje neke ponesrečene in nesrečne zmede v nas in v našem času, da ne bomo povsem nepripravljeni, če se bomo v prihodnje morda spet kdaj morali srečati s takšno surovo preizkušnjo naše kulturne, narodne in človeške zavesti in samozavesti. CZ. Ljubljana, 11.9. 1983 932 MEDREPUBLIŠKO-POKRAJINSKA DELOVNA SKUPINA ZA JEZIKOVNO-UMETNOSTNO PODROČJE Predlog skupnega programskega jedra jezikovno-umetnostnega področja Beograd, maj 1983 JEZIKOVNO-UMETNOSTNO PODROČJE Smotri vzgojno-izobraievalnega dela na jezikovno-umetnostnem področju: V okviru jezikovno-umetnostnega področja vzgoje in izobraževanja mlada generacija spoznava in usvaja jezikovno in umetnostno kulturo svojega naroda (nacionalno kulturo), kulturo narodov in narodnosti SFRJ in kulturo drugih narodov sveta. S spoznavanjem jezikovne in umetnostne kulture mlada generacija gradi zavest o vlogi jezika in umetnosti v povezovanju narodov in njihovih kultur v jugoslovanskih in svetovnih razmerjih, o družbeno-etični, idejni, estetski in zgodovinski vlogi umetnosti. Z jezikovno in umetnostno vzgojo in izobrazbo se razvija mnogostran-ska ustvarjalna osebnost z razvitimi sposobnostmi izražanja, občevanja in ustvarjanja, doživljanja, spoznavanja in vrednotenja umetniških del. Tako se — ustvarjalno in kritično — mladi vzgajajo v duhu marksistične in samoupravne socialistične idejne opredeljenosti. Jezikovna in umetnostna vzgoja in izobrazba razvijata potrebo mladih po trajnem zanimanju za jezik in umetnost. NALOGE VZGOJNO-1ZOBRA2EVALNEGA DELA NA JEZIKOVNO-UMETNOSTNEM PODROČJU Naloge vzgojno-izobraževalnega dela na jezikovno-umetnostnem področju so naslednje: — vzgoja učencev v duhu bratstva, edinstva. sožitja (zajedništva), enakopravnosti in svobodoljubnih tradicij, skovanih v narodno-osvobodilnem boju in socialistični revoluciji narodov in narodnosti SFRJ; — razvijanje marksističnega pogleda na svet; — formiranje vsestransko razvite, ustvarjalne in samoupravno socialistično opredeljene osebnosti; 3.0. SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST Varianta, V/l, 525 ur 3.1. VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNI SMOTRI Učenci — se usposobijo za bogato ustno in pisno sporočanje; — obvladajo sporazumevanje v slovenskem knjižnem jeziku (govorjenem in pisnem) in znajo izbrati pravo jezikovno 933 Kaj je tebe treba bilo... — razvijanje jugoslovanskega socialističnega patriotizma, spoštovanje kulturnega izročila narodov in narodnosti SFRJ in pripravljenost za obrambo domovine; — spoznavanje učencev z deli trajne umetniške in kulturne vrednosti, ustvarjenimi v jezikih narodov in narodnosti SFRJ in drugih narodov sveta; — usposabljanje učencev, da se umetniških del lotevajo doživeto, kritično in raziskovalno; — razvijanje učenčeve ljubezni do jezika in umetnosti; — razvijanje moralnih lastnosti in umetniškega okusa učencev; — usposabljanje učencev za samostojno uporabo raznih virov znanja in za samoizobraževanje; — usposabljanje učencev za smotrno in učinkovito uporabo raznih sredstev obveščanja; — razvijanje raziskovalne vedoželj-nosti, ustvarjalne domišljije, kritičnega mišljenja in delovnih navad učencev; — spodbujanje in negovanje jezikovne in umetniške ustvarjalnosti učencev; — usposabljanje učencev za samostojno uporabo pridobljenih znanj, spoznanj in veščin v različnih situacijah; — razvijanje vseh sposobnosti, potrebnih za raziskovalno dejavnost učencev; — usposabljanje učencev za ustrezno vključevanje v razne oblike življenja in dela šole in samoupravne socialistične družbe; — krepitev ljubezni do materialnih in duhovnih pridobitev jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti in razvijanje pripravljenosti, da z lastnim osebnim delom in prizadevanjem prispevajo k bogatenju, krepitvi in zaščiti domovine; — negovanje maternega jezika in nacionalne kulture in spoštovanje jezikov in kultur drugih narodov in narodnosti; — razvijanje in negovanje interesov učencev za zaščito in plemenitenje narave in za napredek kulture življenja in dela. zvrst v posameznem govornem položaju; — usvojijo temeljne zakonitosti in izrazne možnosti slovenskega knjižnega jezika; — spoznajo zgradbo slovenskega knjižnega jezika in prvine drugih sestavov slovenskega jezika ter osnove teorije besedil; — se usposobijo za doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetniških del iz slovenske književnosti, iz književnosti drugih narodov in narodnosti SFRJ in iz svetovne književnosti; — se seznanjajo s poeto-loskim umevanjem besedne umetnosti; — odkrivajo estetske in družbene vrednote v besedni umetnosti; — se navajajo na samostojno trajno jezikoslovno in književno izobraževanje in se s tem usposabljajo tudi za spoznavanje drugih jezikovnih sistemov in kultur; — spoznavajo funkcijo jezika in književnosti ter njun pomen za nacionalno in družbeno identiteto; —- se vzgajajo v duhu bratstva in enotnosti narodov m narodnosti SFRJ, v duhu socialističnega patriotizma, mednarodne vzajemnosti in solidarnosti. 934 Kaj je tebe treba bilo .. čedo materino) JEZICNO-UMJETNICKO ODGOJNO-OBRAZOVNO PODRUCJE — OSNOVNE ŠKOLE PROGRAMSKI SADR2AJI Prvi razred Književnost Slikovnice Izbor slikovnica sa sadržajima iz književnosti, povijesti i suvremenog života naroda i narodnosti SFRJ. Lirika (pisci se navode abecednim redom imena) Dragan Kulidžan: Dva zečiča, dva prvaka Narodna lirska pjesma: Uspavanka (Buji, paji Narodna lirska pjesma iz NOB-a: Zvezde Ratko Zvrko: Majka Stojan Tarapuza: Dečji san Epika Ahmet Hromadžič: Golubovo krilo Narodna basna: Lav i miš Drama Milan Cečuk: Ometalo Svjetska književnost Basne raznih naroda: Cvrčak i mrav Priče raznih naroda: Pjetlič, zlatni repič Domača lektira Jovan Jovanovič Zmaj: Pesme za decu i o deci Oton Zupančič: Ciciban (zbirka pjesama) Drugi razred Književnost Lirika August Harambašič: Roditelji Giacomo Scott: Prvi maj Dragan Lukič: Mamino srce Grigor Vitez: Kako živi Antuntun Gustav Krklec: Školska čestitka Ismet Bekrič: Dječakova sreča Ivan Cekovič: Moja kuča Narodna lirska pjesma: Zenidba vrapca podunavca Narodna lirska pjesma iz NOB-a: Lijepo ti je druga Tita kolo Redžep Hodža: Svitac Vladimir Nazor: Zlatna ladja Epika Ela Peroci: Moj kišobran je kao balon Milenko Ratkovič: Pisak lokomotive 935 Ali skupna jedra Narodna basna: Gavran i lisica Narodna bajka: Ovčar i tri vile Nedžati Zekerija: Junak Drama Aleksandar Popovič: Kese i teg Svetlana Makarovič: Pekara Mišmaš Svjetska književnost Basne raznih naroda: Lija i ždral Bajke raznih naroda: Tri leptira Domača lektira A. S. Puškin: Bajka o ribaru i ribici H. K. Andersen: Bajke Izbor iz suvremene poezije naroda i narodnosti SFRJ za djecu Treči razred Književnost Lirika Dušan Durišič: Veliki kapetan Ivica Vanja Rpič: Dječak grli svijet Jovan Jovanovič Zmaj: Gaše Kajetan Kovic: Zlatna ladja Mihal Babinka: Beli decembar Narodna lirska pjesma: Materina hvala Narodna lirska pjesma iz NOB-a: Po šumama i gorama Nasiha Kapidžič-Hadžič: Vezeni most Vasil Kunoski: Tito Epika Branko Čopič: Kurir Pete čete Dositej Obradovič: Magarac u lavljoj koži Jovan Strezovski: Tajna Marijan Matošec: Dječak sa Sutle Narodna basna: Vuk i jagnje Narodna bajka: Čardak ni na nebu ni na zemlji Rifat Kukaj: Čarobna ljubičica Sunčana Škrinjarič: Kaktus bajka Drama Dobrica Erič: Vašar u Topoli Svjetska književnost Basne raznih naroda: Kornjača i zec Bajke raznih naroda: Torbar i majmuni Domača lektira Desanka Maksimovič: Bajke Ivana Brlič-Mažuranič: Priče iz davnine Vančo Nikoleski: Čarobni samar 936 Kaj je tebe treba bilo... Četvrti razred Književnost Lirika Dušan Radovič: Plavi zec Ferenc Feher: Bački pejzaž Gligor Popovski: S trotinetom po čelom svetu Ljubivoje Ršumovič: Domovina se brani lepotom Narodna lirska pjesma: Kujundžija i hitroprelja Narodna lirska pjesma iz NOB-a Suzama se boj ne bije Zvonimir Balog: Pružite dlan Šukrije Pandžo: S druge strane rijeke Epika Branislav Crnčevič: Bosonogi i nego Fran Levstik: Martin Krpan Marko Miljanov: Dulja i Tveza (6. anegdota iz Primjera čojstva i junaštva) Narodna basna (priča): Medvjed, svinja i lisica Narodna bajka: Biberče Drama Boris Bojadžinski: Deda Mraz i kod nas Svjetska književnost Basne raznih naroda: Labud, rak i štuka Bajke raznih naroda: Nžeri Domača lektira Cedo Vukovič: Svemočno oko Le\vis Carroll: Alisa u zemlji čuda Mato Lovrak: Vlak u snijegu Peti razred Književnost Cane Andreevski: Svet i mi Dragutin Tadijanovič: Visoka žuta žita Narodna lirska pjesma iz NOB-a: Na Kordunu grob do groba Epika Josip Broz Tito: Mi smo graditelji svoje sutrasnjice i gospodari vla-stite budučnosti (odlomak iz govora odrzanog u Krapini, 1952) Branko Čopič: Surovo srce Danko Oblak: Modri prozori Ivan Cankar: Desetica Nikola Kočiš: Letnje veče Narodna epska pjesma: Zidanje Skadra Narodna pripovijetka: Ero s onog svijeta Stale Popov: Bratski rastanak Štefan Mitrov Ljubiša: Kanjoš Macedonovič 937 Ali skupna jedra Drama Dušan Radovič: Kapetan Džon Piplfoks Domača lektira Izbor iz usmene književnosti naroda i narodnosti SFRJ Vehbi Kikaj: Beli dvorovi Vidoe Podgorec: Belo Ciganče (I dio) Julles Verne: 20.000 milja pod morem Šesti razred Književnost Lirika Aleksa Šantič: O, klasje moje Branko Radičevič: Kolo (iz Dačkog rastanka) Dordi Abadžiev: Tabakera Jure Kaštelan: Pjesma o mojoj zemlji Vesna Parun: Ruke domovine Epika Josip Broz Tito: Samo jedinstveni možemo naprijed (odlomak iz govora održanog narodu Potkozarja, 1972) France Bevk: Kaplan Martin Čedermac Jovan Popovič: Brile Narodna epska pesma: Smrt majke Jugoviča Petar Kočič: Jablan Domača lektira Branko Čopič: Orlovi rano lete Grigor Vitez: Pjesme Izbor iz usmene književnosti naroda i narodnosti SFRJ Tone Seliškar: Družina Sinji galeb Sedmi razred Književnost Lirika Andelko Vuletič: Pod nebo jedan glasnik Desanka Maksimovič: Krvava bajka Karel Destovnik Kajuh: Gde si, mati? Laslo Gal: Sutjeska Epika Josip Broz Tito: Svatko može da bude ono što osječa da jeste i nitko nema pravo da mu natura nacionalnu pripadnost (odlomak iz govora održanog na VII. kongresu SSOJ, 1963) Antonije Isakovič: Kašika August Šenoa: Zlatarovo zlato (odlomak) Hivzi Sulejmani: Gavranov san Ivan Točko: Prsten Mihailo Lalič: Pusta zemlja 938 Kaj je tebe treba bilo . . . Drama Jovan Popovič Sterija: Pokondirena tikva Domača lektira Dušan Kostič: Sutjeska Izbor iz usmene književnosti naroda i narodnosti SFRJ Miroslav Antič: Plavi čuperak (zbirka pjesama) Miroslav Krleža: Dječak prati zmaja Osmi razred Književnost Lirika France Prešeren: Zdravica Radu Flora: Predeo na mesečini Epika Josip Broz Tito: Mi nečemo rata i borimo se protiv njega, ali moramo biti spremni za obranu zemlje (odlomak iz razgovora sa sportistima, 1971) Isak Samokovlija: Nosač Samuel Ivan Mažuranič: Agovanje (iz Smrti Smail-age Čengiča) Nazmi Rahmani: Brdjanka Petar Petrovič Njegoš: Draško u Mlecima (iz Gorskog vijenca) Vuk Stefanovič Karadžič: O narodnim pevačima Zijo Dizdarevič: Majka Narodna balada: Hasanaginica Drama Vojdan Černodrinski: Makedonska krvava svadba Domača lektira Branislav Nušič: Sumnjivo lice Ivo Andrič: Dece (zbirka pripovedaka za djecu) Izbor iz usmene književnosti naroda i narodnosti SFRJ Izbor iz suvremene pripovijedne proze naroda i narodnosti SFRJ SREDNJE USMERENO OBRAZOVANJE Prvi razred Književnost Pristup književnom (umjetničkom) djelu Književno (umjetničko) djelo — pisac (umjetnik) — primalac (čitalac, slušalac, gledalac). Vrste umjetnosti. Odnosi medju umjetnostima. Čitanje umjetničkog djela (doživljavanje i upoznavanje). Književni rodovi i vrste. Proučavanje književnog djela kao jezične tvarevine. Nauka o književnosti (književna kritika, teorija književnosti, povijest književnosti). Lirsko, epsko i dramsko oblikovanje i izvedjenje teksta. 939 AH skupna Jedra Usmena (narodna) i pismena (umjetnička) književnost. Značanje grčke mitologije i književnosti za cjelokupnu evropsku književnost i nauku. Srednjevjekovna književnost Počeci pismenosti i književnosti jugoslavenskih naroda i narodnosti (informativno). Rad Cirila i Metodija i njihovih učenika. Humanizam i renesansa i reformacija Pojam humanizma. Pojava renesanse u Evropi i kod nas. Francesco Petrarca: Kanconijer (61. sonet). Marin Držič: Dundo Maroje. Reformacija — pojam. Barok, klasicizam i prosvjetiteljstvo Pojam baroka, Odnos klasicizma prema renesansi i baroku. Prosvjetiteljstvo u književnosti jugoslavenskih naroda i narodnosti (informativno). Ivan Gundulič: Osman (I, i VIII. pjevanje). Dositej Obradovič: Život i priključenija (odlomci o životu u Hopovu). Romantizam Romantizam — pojav, obilježje. Romantizam u književnosti jugoslavenskih naroda i narodnosti (informativno). Vuk Stefanovič Karadžič — reforma jezika i pravopisa, sakupljanje i izdavanje narodnih umotvorina. Ljudevit Gaj — reforma jezika i pravopisa. Petar Preradovič: Rodu o jeziku. Branko Radičevič: Djački rastanak (odlomci). Petar Petrovič Njegoš: Gorski vijenac. Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age Čengiča. France Prešeren: Sonetni vijenac. Konstantin Miladinov: Tuga za jugom. Gligor Prličev: Serdar (odlomci). Djura Jakšič: Na lipam. Jovan Jovanovič Zmaj: Svetli grobovi. August Šenoa: Seljačka buna. Domača lektira Aleksandar Sergejevič Puškin: Evgenije Onjegin Izbor iz usmene i pisane književnosti NOB-a i socijalističke revolucije naroda i narodnosti SFRJ. William Shakespeare: Romeo i Julija. Drugi razred Književnost Realizam Realizam — pojam, obilježje. Realizam u književnosti jugoslavenskih naroda i narodnosti (informativno). 940 Kaj je tebe treba bilo ... Honore de Balzac: Čiča Goriot. Ante Kovačič: U registraturi (I. dio). Simo Matavulj: Bakonja fra Brne. Janko Kersnik: Jara gospoda. Laza Lazarevič: Vetar. Silvije Strahimir Kranjčevič: Mojsije. Vojislav Ilič: Sivo, sumorno nebo. Moderna Moderna — pojam, obilježja. Moderna u književnosti jugoslavenskih naroda i narodnosti (informativno). Charles Baudelaire: Albatros. A. G. Matoš: Cvijet sa raskršča. Aleksa Šantič: Veče na školu. Musa Cazim Catič: Ja nijesam sanjar. Milan Rakič: Dolap. Vladimir Nazor: Šikara. Borisav Stankovič: Nečista krv. Ivan Cankar: Kralj Betajnove. Petar Kočič: Jazavac pred sudom. Krste Misirkov: Nekoliko riječi o makedonskem knjizevnom jeziku. Domača lektira Čedo Vukovič: Mrtvo Duboko Lav Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenjina Redžep Čosja: Smrt vreba iz ičiju Treči razred Književnost Književnost izmedju dva rata Književnost izmedju dva rata — pojam, obilježje. Književnost jugoslavenskih naroda i narodnosti izmedju dva rata (informativno). Bertolt Brecht: Majka Hrabrosti i njena djeca. Tin Ujevič: Svakidašnja jadikovka. Srečko Kosovel: Balada. Esad Mekuli: Čežnja za nedostižnim. Kočo Racin: Berači duvana. Miroslav Krleža: Gospoda Glembajevi (drama). Ivo Andrič: Na Drini čuprija. Miloš Crnjanski: Seobe I. Književnost NOB-a i revolucije Književnost NOB-a i revolucije naroda i narodnosti SFRJ - - pojam, obilježja i glavni predstavnici. Oton Zupančič: Pjesniče, dužnost znaš? Vladimir Nazor: Titov »Naprijed« Mirko Banjevič: Sutjeska. Ivan Goran Kovačič: Jama. Skender Kulenovič: Stojanka, majka Knežopoljka. 941 AH skupna jedra Branko Čopič: Pjesma mrtvih proletera. Matej Bor: Susret. Aco Šopov: Oči. Jovan Popovič: Maoče. Slavko Vukosavljevič: Kadinjača. Fadil Hodža: Kad prolječe kasni (odlomak iz dnevnika). Domača lektira Ernst Hemingway: Za kim zvono zvoni Ivo Andrič: Prokleta avlija Miroslav Krleža: Povratak Filipa Latinovicza. Četvrti razred Književnost Suvremena književnost Suvremena književnost — pojam, obilježja. Suvremena književnost naroda i narodnosti SFRJ (informativno). Albert Camus: Stranac. Aleksandar Tišma: Knjiga o Blamu. Blaže Koneski: Vezilja. Dane Zaje: Veliki črni bik. Djura Paparhai: Zuta pričest. Enver Djerčeku: Zrak na omči. Ervin Sinko: Optimasti (odlomci). Mak Dizdar: Modra rijeka. Meša Selimovič: Derviš i smrt. Mihail Avramesku: Okrvavljena sečanja. Mihailo Lalič: Lelejska gora. Pavel S. Bohuš: Kudelja. Ranko Marinkovič: Glorija. Vesna Parun: Ti koji ima nevinije ruke. Miodrag Pavlovič: Jedna pjesma (iz zbirke 87 pjesama). Domača lektira Ciril Kosmač: Proljetni dan. Oskar Davičo: Pesma (roman) Pablo Neruda: Poezija (izbor) Slavko Janevski: I bol i bes. Pripis ob drugih korekturah (26. 9. 1983): Polemike, ki so se razvnele po Jugoslaviji, se doslej še niso dotaknile bistva slovenskih ugovorov: pravice, da si narod suvereno ureja svoje šolstvo. Medsebojno spoznavanje ni sporno, sporna je predlagana pot do njega, mogoče je uvesti tudi nov predmet zanj, slovenski jezik in književnost pa ne bi smela biti predmet pogajanj in kombinacij, ki so v nasprotju z naravo stvari. Vsekakor pa je treba odločno reči: nacionalizem tem ugovorom ni botroval.