Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001756,245 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fox: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si MS sl ■\ 0 BANKA KOPER AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group ■ ’ '\ V 3 7 S MF m ||M Ilirska Bistrica & Letnik XIX, št.: 245 £ februar 2011 m co Cena 1,80 € « TISKOVINA z CZ) POŠTNINA PLAČANA (/) PRI POŠTI — 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO Boljši @d§o m i * \ X 8 m I mk : SSd *r’\ -"■tete tiV" . £ "i v v&Mi ©fjgv ° 1/ okviru TD Ilirska Bistrica je bila ustanovljena hortikulturna sekcija, ki bo imela nalogo obuditi delovanje nekdanje hortikulturne sekcije znanega gospoda Kindlerja, po katerem nosi ime naš park za občinsko stavbo, ki pa je potreben prenove in kontinuiranega vzdrževanja. smis Voda iz Bistrice bo tekla tudi v Istro Župani devetih primorskih občin so podpisali skupno pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema preskrbe slovenske Istre s pitno vodo s Krasa in Ilirske Bistrice. 3 Futsal zimska liga zaključena mm b <\z? IshMCd? %\en,e»» N GSM CENTER a debi Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 e e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si «- PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ F@T@Ku L1 HL/dči Lr PONEDELJEK - PETEK 8"-12" in 15" -19" SOBOTA 8" • 12" jČS' DŽABEST PAKET - PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET oil l:j H ;j') BBŠHI ŠE I VEZAVA ZA GSM APARATE ---------------- SAMO 12 MESECEV EZEE3 l':) APARATI Čeprav beseda o kupnini še ni tekla, bi lahko željama na Žabovci še pred jesenjo dozorela do take mere, da bi bila ponovno v vsem svojem čaru sposobna služiti namenu, za katerega se je v preteklosti že izkazala za nepogrešljivo. Ni bil slučaj, da je na skupno delovno srečanje predsednik Peternelj povabil delegacijo KGZ Krpan iz Cerknice. SIRIM 2 AvmtiiA/im VV/UPJiAi.m-iA 2. korespondenčna seja Župan Emil Rojc je sklical že 2. korespondenčno sejo v dobrih treh mesecih svojega mandata. Seja je bila sklicana 17. februarja, s samo eno točko, ki se glasi: »Razrešitev direktorja Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. in imenovanje vršilca dolžnosti Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.«. Župan je že na drugi seji Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica 16. decembra 2010 svetnikom predstavil svoj pogled na JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. ter dejal, da bo podjetje temeljito prevetril in reorganiziral. Zadnji dan meseca januarja je zdajšnji direktor Igor Maljevac nadzornemu svetu komunalnega podjetja podal svoj odstop. Ali so za tem odstopom pritiski na Maljevca ali kaj drugega se uradno ne ve. Po za zdaj še nepreverjenih informacijah smo izvedeli, da naj bi bilo direktorsko mesto na JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. že rezervirano za enega izmed svetnikov. Zagotovo je nenavadna tudi odločitev župana, da občinski svet razreši direktorja na korespondenčni seji, saj bi morali takšen dogodek, kot je odstop direktorja Javnega podjetja Komunala, svetniki obravnavati kvečjemu na izredni seji. Sicer pa s korespondenčno sejo navadno dosežemo, da se določen dogodek javno ne obravnava, da svetniki ne morejo podati svoja mnenja in novinarji v veliko manjši meri poročajo o dogodku... Svetniki so morali svoje glasovnice oddati do 21.2.2011 do 12.00 ure, zato odločitev občinskega sveta do zaključka redakcije ni bila znana. Bomo pa o problemu obsežneje poročali v naslednji številki Snežnika. URNIK 8.00 - 16.00 sobota 8.00 - 13.00 nedelja zaprto ono; KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirske Bistrica tel.: 040/240-11 8 mmmBEžm SMwmMW®k URNIK VSAK DAN 8.00 - 20.00 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE. D.O.O. TEL/FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA jm i«n nat 7 71 3 1 8 »3 6 5 006 ODZIVNA DOGODEK Kaj vse živega toka Pripadnost eni stranki mi narekuje, da sem nasprotnik vsem drugim in prav zato nisem simpatizer nobene politične stranke. Za bivšim županom se svinjarija, ki je bila izrečena in napisana face-booku še zlepa ne bo sprala, še najmanj pa pozabila, kar je na facebooku zapisano tam tudi ostane. Mar mislite, da bo z Emilom Rojcem kaj drugače, kje pa. Je pa v veliki meri od njega odvisno kakšen odnos bo vzpostavil do svojih volivcev in nasploh do občanov. Postati in biti župan tako velike občine kot je naša ni lahko. Bistriška dolina je bila med prvimi, ki je doživela totalni gospodarski zlom v samostojni Sloveniji. Težko, zelo težko se pobiramo iz brezna v katerega smo se pogreznili tako rekoč čez noč. Pa vendar še noben župan ni udejanjil toliko projektov kot jih je Anton Šenkinc. Seveda veliko jih tudi ni. Z bivšim županom nisem v žlahti niti prijatelja nismo, mislim, da meje svoj čas celo preziral, ker sem bila nasprotnik gradnje vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Pa vendar na ljudi in stvari si upam pogledati širše bolj človeško, ker neotesana in neprijazna znam biti tudi jaz. Navsezadnje štejejo dejanja ne pa nakladanje kateremu smo priče ob gledanju in poslušanju TV poročil. Pet minut nekako vzdržim, ko pa se poročevalci z glasom navitim do deske ne zmorem več. Z daljincem na hitro pogledam, če mi kdo ponuja kaj boljšega, če ne ugasnem to čudo od TV in grem brat poučno knjigo, ki mi je najbolj pri srcu Tečaj čudežev. Med belim in črnim se giblje naš um, ko po svoji meri presoja o dobrem in zlu. Nikoli se ne ustavi in še na pamet mu ne pride, da bi podvomil v resničnost svoje presoje. Kako pa naj, saj se ga boji kot vrag grešne duše. V svojem prav živi in umrje ne, da bi vedel zakaj sploh je živel. To sem napisala tik pred volitvami, ko sem na facebooku brala kako so bivšega župana videli in doživeli nekateri občani in v tem kontekstu tudi presodili kot skrajno nezaželeno osebo nevredno, da mu v tretje rečejo da. Danes pa smo sedmega februarja in v domu na Vidmu je bila proslava v počastitev Franceta Prešerna, ki je simbol Slovenske kulture. Kultura nas povezuje in iz nas izvablja najboljše s čimer obogatimo svoja pusta življenja. Je že res, da naše malo mesto potrebuje marsikaj. Pa vendar, naj naš župan ne pozabi, da brez kulture nam živeti ni. Mar misli, da mu bomo ploskali, ko pa nam tako kruto odteguje še tisto malo eurčkov, ki so prepotrebni, da naša ljuba kultura sploh nad vodo glavo obdrži. In zgodil se je tihi protest, ki seje glasil takole; želimo povedati, da se ne strinjamo z odnosom občinske uprave do naših kulturnih ustanov, društev in drugih ustvarjalcev kulturnega življenja v občini. Želimo si, da bi bil protest pričetek novih odnosov do vsega, kar je bilo v prejšnji vladi dobrega in da to dobro še nadgradimo. Listino je župan zmečkal in predsednici Turističnega društva Milojki Primc zalučal v obraz. Kaj je bilo tako težko sklicati srečanje z kulturniki in jim z argumenti pojasniti čemu so potrebni tako drastični ukrepi v kar pa močno dvomim, kajti občina je država v malem dodobra pa smo seznanjeni, da je država slab gospodar. Bistvo protesta je v tem, da je župan dodobra oklestil že tako skromna sredstva za obstoj kulture nasploh. V Ilirski Bistrici 7. februarja 2011 Neta P* ŠOLSKI CENTER POSTOJNA SREDNJA ŠOLA Cesta v Staro vas 2, Postojna tel.: 081/601 650. fax: 05/726 2146 spletna stran: www.scoo si vas vabi na vpis v srednješolske programe (srednje splošne in tehniške izobrazbe) * Gimnazija * Ekonomski tehnik * Strojni tehnik * Strojni tehnik (3-2) * Tehnik računalništva (»ilirski Bistrici) (srednje poklicne izobrazbe) * Oblikovalec kovin - orodjar * Avtoserviser (nižje poklicne izobrazbe) * Pomočnik v tehnološkem procesu Za vpis v šolsko leto 2011/12 se lahko prijavite do 23. marca 2011 ŠOLSKI CENTER POSTOJNA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Ljubljanska cesta 2, Postojna tol.: 05721 23 30 in 05721 23 31 spletna stran: yy.wy yspo.sf vas vabi na vpis v višješolske programe (VI. stopnja izobrazbe) * Poslovni sekretar * Strojništvo * Gozdarstvo in lovstvo za študijsko leto 2011/12 redni in izredni študij S prvo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite do 8. marca 2011 f—\ -7 hh ,^| im Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Maistrova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Nenaročenih člankov ne honoriramo. Bojan Oblak Rokopise in fotografije na željo vračamo. Tehnično urejanje in tisk: GA Commerce d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Naklada: 1.500 izvodov Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. v > PRODAJA ŽABOVCE? Delovno srečanje Tonjo Janežič..... K lovembra 2010 je odbor iz-IXI postave KGZS v Ilirski Bistrici, pod vodstvom predsednika Florijana Peternelja, sprejel kot sklep predlog po delavnem srečanju z novo izvoljenim županom. Do srečanja je prišlo dne 7.02.2011. Skupnega sestanka so se udeležili predsedniki kmetijskih društev delujočih v Ilirski Bistrici, kmetijsko svetovalna služba, predstavnik civilne iniciative za razvoj kmetijstva v občini Ilirska Bistrica, direktor KGZ Cerknica, ki se je ravno te dni preimenovala v KGZ Krpan, Marjan Kržič, predsednik KGZ Cerknica, Anton Žnidaršič, prevoznik in odkupovalec mleka Peter Valenčič, člani odbora izpostave KGZS v Ilirski Bistrici in župan občine Emil Rojc. Florijan Peternelj je v vlogi pobudnika uvodoma prisotne seznanil z razmerami v katerih se je znašlo ilirsko bistriško kmetijstvo. S stečajem HMEZAD-a KZ Ilirska Bistrica in zaprtjem državne meje se je za kmete na bistriškem pričelo težko obdobje. Kakor koli že si je potrebno priznati, da je kmetijska zadruga pred svojim stečajem nudila kmetom popoln servis za vse kar je kmet potreboval. KZ je vršila na področju Ilirske Bistrice odkup za skoraj vse kmetijske pridelke. Ravno želja, da bi ponovno organizirali v občini odkup kmetijskih pridelkov KMETIJSKO PREDAVANJI po obnovitvi kompleksa zeljarne na Zabovci s ponovnim zagonom proizvodnje kisanja zelja. V ta namen bi radi odkupili objekt, saj kot najemniki si ne morejo privoščiti tako ogromne finančne investicije. To namero KGZ Krpan podpirajo vsi predsedniki kmetijskih društev, civilna iniciativa za razvoj kmetijstva v občini Ilirska Bistrica, člani KGZS Odbora izpostave Ilirska Bistrica in župan, le pod pogojem , da se kupnina ponovno investira v kmetijsko dejavnost. Čeprav beseda o kupnini še ni tekla, si lahko le želimo, da bi zeljar-na na Zabovci še pred jesenjo dozorela do take mere, da bi ponovno v vsem njenem čaru bila sposobna služiti namenu za katerega se je v preteklosti že izkazala za nepogrešljivo. se je odbor KGZS izpostave v Ilirski Bistrici odločil, da poišče pomoč tudi pri županu občine. Ni bil slučaj, da je na to skupno delovno srečanje predsednik Peternelj povabil delegacijo KGZ Krpan iz Cerknice. Kmetje, proizvajalci mleka so se s to zadrugo srečali že pred leti, ko jim je v kriznem trenutku odpovedi odkupa mleka Mlekarne iz Vipave priskočila na pomoč, prevzela in organizirala odkup mleka. V lanskem letu pa so v kompleksu Zabovca odprli še svoj Agrocenter kjer lahko nabavimo vse kar rabi kmetijsko gospodarstvo. Po besedah direktorja si želijo veliko boljše povezave tudi med ostalimi kmeti. V ta namen nameravajo razširiti sodelovanje in povezavo še z ostalimi kmetijskimi proizvajalci. Ob takem interesu tudi kmetov in plačilu prostovoljnega zadružnega deleža bi tako nastala nova enota KGZ KRPAN ILIRSKA BISTRICA, pripravljena na odkup vseh ostalih kmetijskih proizvodov kot je les, sadje, krompir, ... Veliko željo imajo tudi Harije - izobraževanje pridelovalcev mleka Matjaž Valenčič, Foto: Peter Valenčič. Tudi v kmetijstvu prihaja do novosti in • izboljšav, katerim pa že tako prezaposleni kmetje težko sledijo. Zato sem kot odkupovalec in prevoznik mleka (Peter Valenčič s. p.) v sodelovanju s KGZ Cerknica 26.1.2011 organiziral predavanje na temo kvalitete mleka. Na predavanje so bili vabljeni kmetje iz občin: Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Divača in občine Hrpelje- Kozina. Predavanje je začel dipl. ing. živ. Janez Marolt, ki je zaposlen v Ljubljanskih mlekarnah kot vodja kontrole surovin in materialov. Ker je v nenehnem stiku s proizvodnjo na terenu in novimi dosežki, je odličen vir kvalitetnih napotkov za kmete, ki pridelujejo mleko. Svetoval jim je, kako se pridobi kakovostno mleko in kako se mora ravnati z opremo in transportom, da pride kvalitetna surovina v proizvodnjo in do potrošnikov. K sodelovanju sem povabil tudi kmetijsko svetovalko dipl. ing. agr. Rafaelo Žejen in Darjo Zadnik iz KGZ Nova Gorica, ki sta kmete seznanili z novostmi v kmetijstvu na področju ukrepov in aktualnih razpisov za sofinanciranje v kmetijstvu. Dr. vet. med. Bernarda Godeša izVURS-a, območna enota Postojna, pa je kmetom razložila, kako se izračunava geometrijsko povprečje somatskih celic in jim razdelila tudi pisno gradivo. Predavatelje je razveselilo dejstvo, da pri kmetih obstaja volja do novih znanj in s tem do kvalitetnejšega pridelka. Vseh trideset udeleženih je bilo zadovoljnih s povedanim, obenem pa je bilo predavanje tudi eden redkih trenutkov, ko se pridelovalci mleka srečajo na istem mestu. To je bila tudi priložnost, da se medsebojno spoznajo ter izmenjajo izkušnje. Voda iz Bistrice bo tekla tudi v Istro Primož Rojc •••• Župani devetih primorskih občin so podpisali skupno pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema preskrbe slovenske Istre s pitno vodo s Krasa in Ilirske Bistrice. Bistriški vodovod bo prodajal višek vode v Istro po obnovljenem kraku vodovodnega omrežja. Kljub rešitvi Obale z vodo obalni župani in Rižanski vodovod niso povsem zadovoljni. Za evropska kohezijska sredstva je časa še zelo malo. 2. februarja je devet primorskih županov ali njihovih predstavnikov skupaj z ministrom za okolje in prostor Rokom Žarničem v Sežani podpisalo skupno pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Snovalci projekta so ocenili, da je s to pogodbo rešena oskrba Obale s pitno vodo za naslednjih 50 let. Projekt bo lahko stekel brez državnega lokacijskega načrta, v praksi to pomeni, da se lahko dela začno izvajati takoj s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, projekt pa bo lahko črpal evropska sredstva iz kohezijskega sklada pod pogojem, da bo izpeljan pravočasno (zadnje finančne injekcije bi lahko dobili le še leta 2015). Nosilka projekta bo Občina Sežana, kjer bo tudi sedež sveta županov, koordinator pa javno podjetje Kraški vodovod Sežana. Z uresničitvijo projekta bi izboljšali obstoječi kraški in bistriški vodovodni ter ju povezali z istrskim. Z eno potezo bi po besedah Sežanskega župana Davorina Terčona rešili dva problema, saj ima Istra dober vodovodni sistem, pa malo vodnih virov, medtem ko imata kraški in bistriški vodovod dovolj vode, vendar neustrezno primarno in sekundarno vodovodno omrežje. Ocenjena vrednost sistema znaša 50 milijonov evrov, za izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja iz vodnega zajetja v Ilirski Bistrici in Klaričev do Rodika naj bi potrebovali 30 milijonov evrov, za tranzitni cevovod do vodarne v Rodiku pa bi porabili 20 milijonov evrov. Projekt bo financiran iz sredstev vodnega sklada, občinskih proračunskih sredstev, Evropa pa naj bi iz kohezijske malhe primaknila kar 70 do 80 odstotkov denarja. Od Rodika do Rižanskega vodovoda pa je omrežje že narejeno. Tako bi zagotovili slovenski Istri skupno do 300 litrov na sekundo; 200 s Krasa in 100 iz Bistrice). Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi Koprski župan Boris Popovič je dan pred podpisom pogodbe komentiral: »Za slovensko Istro to ni idealna rešitev, saj z njo ne rešujemo problema dolgoročno in razvojno. Vendar imamo samo dve možnosti: ali podpremo to (in smo deležni evropske pomoči) ali nič. Odločili smo se za prvo«. Tudi prvi mož Rižanskega vodovoda, ki oskrbuje Obalo z vodo, Zdravko Hočevar opozarja, da z dodatnimi 300 litri na sekundo ne bodo rešili pomanjkanje vode v poletnih mesecih, saj bi tedaj potrebovali 400 litrov na sekundo. Zato bo Rižanski vodovod še naprej prisiljen uvažati vodo iz sosednjega hrvaškega vodovoda. Rešitev, ki jo predstavlja podpisana pogodba, po njegovem mnenju ni idealna ne dolgoročna, a edina vzdržna. Pred- vsem zaradi evropskih in državnih sredstev. Obala ne skriva, da bi bil za dolgoročno rešitev najboljša izgradnja zajetja Pa dež, toda časa, da bi to željo uresničili in obenem črpali evropski denar iz kohezijskih sredstev ni, saj bi samo za soglasja potrebovali minimalno dve leti. So pa poleg Padeža in podpisanega projekta za Obalo v igri ostale še druge rešitve. Izgradnja zajetja Kubed, okrepitev vodnega vira Malni, projekt desalinizacije, kupovanje vode iz Hrvaške ali Italije ter uporaba zajetij iz Klivnika in Mole na llir-skobistriškem. Bistriški vodovod pridobi veliko Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. ima v upravljanju tri vodovodne sisteme in sicer vodovodni sistem Podstenjšek (Pod-stenjšek, Podstenje, Podtabor, Mereče in Šembije), Knežak (Knežak, Bač in Koritnice) ter Ilirska Bistrica (največji sistem, ki pokriva večji del občine). Vasi Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Podgraje, Zabiče Trpčane in Kuteževo pa imajo svoje vire, in se bistriške vode poslužujejo le, ko te v sušnih mesecih zmanjka na lokalnih virih. JP Komunala d.o.o. skrbi za kar 125 kilometrov dolgo vodovodno omrežje, ki pa je po večini v slabem stanju. Z uresničitvijo pro- 1 Dogovor o skupnem projektu vključuje naslednje občine: Hrpelje-Kozina, Sežana, Miren-Kostanjevica, Ilirska Bistrica, Komen, Divača, MO Koper, Izola in Piran. jekta bi pridobili veliko. V celoti bi obnovili primarni vod Ilirska Bistri-ca-Kraljevi hrib-Starod-Finida(na-to bi se vod nadaljeval v Občino Hrpelje Kozina). Sedanji, primarni vod je zastarel in slab, z novim bi tako pridobili kvalitetnejšega, postavili bi cevi z večjim premerom, zmanjšali bi izgube vode, ki danes predstavljajo kar 40 odstotkov ter višek vode prodajali na Obalo in Kras. S prodajo vode in posodobitvijo črpališč, pa bi tudi zmanjšali fiksne stroške po enoti vode. Pričeli bi uporabljati nov vodohran pri Starodu, ki je sedaj v fazi izgradnje in je postavljen 100 višinskih metrov nižje od starega, kar bi tudi zmanjšalo stroške črpanja. Z izgradnjo bi se tudi posodobile naprave in montirale signalne naprave v črpališčih, kar pomeni, da bi potrebovali manj delovne sile. Star vodohran pa bi se uporabljal samo še za oskrbo Staroda, Jelšan, Dolenj, Nove vasi in ter za prodajo vode na Hrvaško. Sicer pa je v izdelavi tudi občinski projekt, po katerem bo speljana voda iz novega vodohran Starod preko Velikega Brda do Jelšan, saj poteka sedanji vod do Jelšan po hrvaškem ozemlju. V lanskem letu je občane prizadela podražitev vode, to pa se je zgodilo predvsem zaradi novega sistem obračunavanja, katerega je predpisala država. V Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je določeno, da se uporabnikom zaračunava omrežnino (vodovod- ni sistem) v minimalni višini 50 % vrednosti amortizacije, ta odstotek pa mora počasi preiti na 100 %. Koliko bo ta omrežnina znašala, ko bo zgrajen nov vod, se še ne ve. Blaž Mozetič, vodja sektorja za kohezijsko politiko pri Ministrstvu za okolje in prostor, pravi, da bo nova naložba imela minimalen vpliv na omrežnino in ceno vode. Tako vodarino, kot omrežnino pa bo po Možetičevih besedah potrebno uskladiti z veljavnimi predpisi. Kdaj in koliko? Roki za dogovore, pripravo in izgradnjo sistema so glede na obsežnost projekta izredno kratki. Za pridobitev gradbenega dovoljenja in pripravo vloge za evropska sredstva je ocenjen zadnji rok do junija 2012. Začetek izvajanja del bi moral steči v letu 2014, regionalni regijski sistem pa naj bi začel obratovati konec leta 2015. Kot smo že omenili je celoten projekt ocenjen na 50 milijonov evrov, naša občina pa naj bi po besedah župana Emila Rojca zagotovila sredstva v višini 400.000 evrov. Sredstva se bodo porazdelila na več proračunskih let, tako da ni pričakovati kakšnih pretiranih težav. Za koliko in kako bo Ilirska Bistrica prodajala vodo se še ne ve, bomo pa s tem dogovorom lahko prodali minimalno 70 litrov na sekundo. Sicer pa daje izvir Bistrica iz katerega zajema vodo Bistriški vodovod 145 litrov na sekundo. Danes po pavšalni oceni porabimo 50 litrov na sekundo, tu pa niso vštete tudi izgube. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net DA, naročam časopis od marca 2011 do preklica. Letno naročnino (12 številk), ki znaša 21,60 EUR, bom poravnal/a po prejeti položnici. Ime in priimek __________________________________________________ Naslov prebivališča______________________________________________ Poštna št. in kraj Podpis ______________________________________ Naročilnico izrežite in pošljite na naš naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica, lahko pa tudi pošljete vaše podatke in naročite časopis po e-pošti: sneznik@kabelnet.net Prosimo vas, da vase naročilo oddate do 15.3.2011, saj vam v nasprotnem primeru ne bomo mogli pravočasno poslati časopisa. Stroški poštnine so že vključeni v ceni! USPESNI NA RAZPISU Projekt gradnja, vzdrževanje in upravljanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Ilirska Bistrica Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je na 2. javnem razpisu za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij odobrilo skupno prijavo občin Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Komen. Skupna prijavljena vrednost skupnega projekta je 17.499.609,39 EUR brez DDV, od katerega je 10.499.765,63 EUR javnih sredstev ter 6.999.876,-75 EUR zasebnih sredstev. Delež občine Ilirska Bistrica znaša 8.026.764,17 EUR brez DDV, v tej vsoti je 4.816.058,41 EUR javnih sredstev ter 3.210.70-5,61 EUR zasebnih sredstev. Zasebni partner v projektu je podjetje EMC iz Ljubljane, kateri bo izvajal gradnjo, vzdrževanje in upravljanje širokopasovnega omrežja ter bo tudi prispeval zasebni del sredstev v projektu. V projektu bodo širokopasovni dostop dobila vsa gospodinjstva, katera po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo nimajo možnosti priklopa na širokopasovno omrežje. Skozi projekt bodo širokopasovni dostop dobila vsa gospodinjstva v naseljih Čelje, Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Janeževo Brdo, Kilovče, Mereče, Ostrožno Brdo, Pavlica, Podstenje, Podstenjšek, Prelože, Prem, Ratečevo Brdo, Smrje, Snežnik, Stu-dena gora in Zalči, delno pa v naseljih Bač, Brce, Dobropolje, Dolenje pri Jelšanah, Dolnji Zemon, Fabci, Gornji Zemon, Hrušica, Huje, Ilirska Bistrica, Jablanica, Jasen, Jelšane, Knežak, Koritnice, Koseze, Kuteževo, Mala Bukovica, Male Loče, Nova vas pri Jelšanah, Novokračine, Podbeže, Podgrad, Podgraje, Podtabor, Pregarje, Račiče, Rečica, Rjavče, Sabonje, Soze, Starod, Suša k, Šembije, Tominje, Topole, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Vrbica, Vrbovo, Zabiče, Zarečica in Zarečje. Omrežje bo predvidoma zgrajeno do konca leta 2012. Partnerji v projektu bomo po podpisu pogodbe o financiranju projekta pripravili izjavno za javnost, kjer bomo podrobneje predstavili vsebino in potek projekta gradnje širokopasovnih omrežij. Občina Ilirska Bistrica Peticijo predali ministrici Jelušičevi v petek 18. februarja Predstavniki vaških in krajevnih skupnosti ter društev iz občin Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna so se združili v civilno iniciativo Naša dolina, ki se zavzema za ukinitev vseh vojaških aktivnosti na vojaških poligonih Po-ček in Bač in za njuno zaprtje. V civilno iniciativo "Za Pivško dolino brez streljanja" smo se ljudje združili spontano, ker želimo preprečiti umeščanje državnega prostorskega načrta OSVAD v prostor. Gre za DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA OSREDNJE VADIŠČE SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA - DPN OSVAD POSTOJNA št. 6903, december 2010 Snovalci omenjenega DPN-ja, želijo njegovo umestitev uveljaviti mimo volje ljudi, mimo potreb lokalnega gospodarstva in turizma, mimo naravovarstvenih zakonov, mimo Nature2000, mimo dokazanih vplivov na vodo, podtalnico in onesnaženja pod krinko in z izgovorom obrambe države. - po 20 letih obljub in dogovorov v smeri dokončnega zapiranja poligonov, MORS pride na dan z nedogovorjenim DPN-jem, ki na območje postavlja novo vojaško bazo za najmanj 25 let z možnostjo nadaljnjih širitev, - načrtovane so nove in povečane vojaške aktivnosti znotraj varovanih območij NATURA 2000 in znotraj območij pomembnih za oskrbo s pitno vodo, - načrtovane so vojaške dejavnosti, ki jih doslej ni bilo, načrtovana je gradnja popolnoma novih objektov za poveljstvo in za nastanitev 4000 vojaških oseb, načrtovana je vzpostavitev stalne prisotnosti Slovenske in prijateljskih vojska - torej v prikriti obliki stalna vojaška baza, ki je do sedaj ni bilo. Odškodnin ali odkupa zemljišč ne bo, pravijo, ker gre za obrambo države. Pa tudi nočemo jih. Za odvzeto zemljo, gozdove, za uničevanje vodnih virov in omejevanje svobode nočemo odškodnine. V kratkem času, odkar smo pričeli z zbiranjem podpisov peticije po okoliških krajih in na internetu, se nam je pridružilo 15.500 ljudi. To nas zelo veseli in zavezuje. Kot nas veseli in zavezuje dejstvo, da so nas podprle lokalne skupnosti, društva, podjetja, združenja, ter občine. Podpise in podporo bomo zbirali še naprej in s seznanitvijo ministrice Ljubice Jelušič ta petek, se naša pot šele začenja. Ministrica nas je sprejela na obrambnem ministrstvu v Ljubljani, v petek 18. februarja. Povezava na gradivo DPN OSVAD Postojna: http://arhiv.mm.gov.si/mop/javno/dpn_osrednje_vadisce_sv_postoj-na/ Povezava na e-PETICIJO "ZA PIVŠKO KOTLINO BREZ STRELJANJA!" http://www.mcp.si/peticija Civilna iniciativa Za Pivško dolino brez streljanja Na MVZT sta minister Gregor Golobič in vodja sektorja na Direktoratu za informacijsko družbo Mojca Jarc 14. februarja predstavila rezultate drugega javnega razpisa gradnje širokopasovnih omrežij. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so za potrebe tega javnega razpisa definirane kot območja, kjer ob času prijave na javni razpis širokopasovni priključki niso omogočeni, oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki in kot območja, za katera je na dan objave javnega razpisa s strani operaterjev izkazan neobstoj komercialnega interesa. Neobstoj komercialnega interesa je izkazan na območjih, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka in kjer se v naslednjih 24 mesecih od datuma objave javnega razpisa s strani operaterjev elektronskih komunikacij ne planira gradnje širokopasovnega omrežja, ki bi omogočila povezovanje končnih uporabnikov s hitrostjo vsaj 2 Mb/s na končnega uporabnika in je z analizo poslovnega modela možno dokazati, da takega omrežja ni mogoče zgraditi in upravljati brez ustvarjanja izgube iz poslovanja. Cilj javnega razpisa je skladen s ciljem Operativnega programa krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013 in sicer prednostne usmeritve Informacijska družba, ki je zagotovitev dostopa do širokopasovnih povezav uporabnikom na celotnem ozemlju Slovenije z najprej funkcionalno zadovoljivo hitrostjo nato pa tudi dostop do večjih hitrosti s končnim dolgoročnim ciljem povezave večine prebivalcev v visoko zmogljivem omrežju. Cilj prednostne usmeritve po zaključku programskega obdobja 2007-2013 je povečanje števila novih širokopasovnih priključkov za 10.000. V skladu z Operativnim programom se projekt izvaja na področju celotne države s poudarkom na pospešeni gradnji širokopasovnih omrežij v manj razvitih regijah, še posebej pa na ruralnih področjih. Prvi javni razpis GOŠO 1 je bil objavljen že leta 2007. Takrat so bili po treh odpiranjih vlog prispelih na javni razpis izbrani projekti v 20 občinah.. Skupna vrednost projektov je znašala 60,8 mio € (sofinanciranje izjavnih sredstev v višini 45,2 mio €), projekti so bili končani decembra 2010. Število gospodinjstev na belih lisah, ki jim je z izbranimi projekti omogočen dostop do širokopasovnega omrežja je 15.921. Drugi javni razpis GOŠO 2 je bil objavljen julija 2010. Višina razpisanih sredstev je 37,1 mio €. Na prvo odpiranje je prispelo 14 vlog. Vse prispele vloge na prvo odpiranje so bile nepopolne, zato so bili prijavitelji pozvani, da vloge dopol- nijo v roku 15 dni od prejema poziva. 4 prijavitelji vlog niso dopolnili z zahtevanimi dokumenti, zato so bile njihove vloge zavržene (v vseh primerih je manjkala sklenjena pogodba z izbranim soinvestitorjem za gradnjo ter upravljanje in vzdrževanje omrežja, v enem primeru pa dodatno še precejšen del prijavne dokumentacije). Pri pregledu vsebinske ustreznosti glede na zahtevane pogoje javnega razpisa je bilo ugotovljeno, da so vloge 5 prijaviteljev neustrezne, zato so bile njihove vloge zavrnjene. V dveh primerih je bil razlog vsebinske neustreznosti v neustreznih belih lisah, v dveh primerih pogodba o izbiri soinvestitorja ni temeljila na pravnomočnem sklepu, v enem primeru pa v postopku izbire soinvestitorja prijavitelj ni zagotovil načel zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja in načela gospodarnosti. Na podlagi predloga strokovne komisije so bile izbrane naslednje formalno popolne, vsebinsko ustrezne in pozitivno ocenjene vloge, ki se jim dodelijo sredstva (tabela): Z izbranimi projekti po prvem odpiranju vlog na GOŠO 2 bo omogočen dostop do odprtega širokopasovnega omrežja 13.497 gospodinjstvom na območju belih lis. Za drugo odpiranje vlog, ki bo 28.4. 2011, ostaja na voljo še 344.340,47 EUR. http://www.mvzt.gov.si/nc/si/ splosno/cns/novica/article/94/69- 27/ štP Prijavitelj Občine v konzorciju Število občin v konzorciju Upravičeni stroški v EUR Skupno število točk 1 Občina Mokronog -Trebelno Mokronog-Trebelno, Trebnje, Mirna Peč, Šentrupert, Žužemberk, Sevnica 6 14.649.041,00 93,11 2 Občina Sežana Sežana, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Komen 4 10.499.765,63 89,39 3 Občina Pivka Pivka 1 2.830.800,00 87,38 4 Občina Mozirje Mozirje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Luče, Ljubno, Solčava, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor, Apače 11 6.029.920,00 74,26 5 Občina Slovenske Konjice Slovenske Konjice 1 2.776.745,83 65,18 SKUPAJ 23 36.786.272,46 AVT0PREV0ZNIŠTV0 PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si NA KRATKO... Društvo "VEZI" Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« bo v okviru projekta Slovenske filantropije DAN ZA SPREMEMBE predstavilo prostovoljno delo s promocijsko stojnico, ki bo 26. marca 2011 od 9.00 do 12.00 ure v Ilirski Bistrici (Mikoza), Komnu, Postojni in Sežani. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Slovensko filantropijo: sloven-ska@filantropija.org ali na Društvo Vezi: Barbara Dijan 031 728 502 ali 05 71 41 620. Podnebna prevara V četrtek 24. marca 2011 točno ob 18h se nam v Knjižnici Makse Samse obeta zanimivo predavanje slovenskega znanstvenika mag. Miša Alkalaja, ki nam bo predstavil svojo knjigo z pomenljivim naslovom Podnebna prevara. Zadnja leta v medijskemu prostoru prevladuje teza, daje človek s svojimi izpusti C02 glavni krivec za klimatske spremembe. Vendar ali je res tako? O le zakaj mnogi poklicni politiki in okoljevarstveniki vedno pozabijo povedat, da obstaja v znanstveni srenji tudi močan dvom v teorijo o globalnem segrevanju. Koliko na klimo vplivajo sončni cikli in ostali naravni dejavniki? Zakaj je bilo v toplem obdobju srednjega veka topleje kot danes. Zakaj je Al Gore lagal v svojem dokumentarcu in zakaj je medvladni odbor za klimatske spremembe IPCC zavajal pri svojih poročilih. Kot davkoplačevalcu davka na C02, bi vam bilo dobro vedeti, kam gre vaš denar in kakšne so negativne posledice evropske C02 politike na gospodarstvo in okolje ter kdo služi na račun ekologije. Vabljeni! Pujski, čebelice, delfinčki in škatlice preplavljajo občino Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica je postavilo SKRINJICE ZA DOBRE NAMENE na podlagi dovoljenja Upravne enote II. Bistrica številka 215-2/2011-3 Prispevki so namenjeni za: pomoč otrokom v nepričakovani nesreči oz. pri bolezni v družini; pomoč pri plačilu šolskih storitev (potrebščine, izleti, prireditve ...); prireditve, namenjene otrokom in staršem; pomoč pri udeležbi letovanj, taborov izven šole. KO DAJEŠ, PREJEMAŠ! Tako se glasi besedilo, ki opremlja SKRINJICE ZA DOBRE NAMENE, ki so postavljene na več lokacijah v Ilirski Bistrici in njeni okolici. Če vas bo pot zanesla v gostilno Pri Matetu, Romi bar, gostilno Potok, trgovino Janateks, Avantura Šport, gostilno Zemonska vaga, bar Mlečna, frizerski salon Mitja hair team, frizerski studio Moj salon, frizerski salon Mojca, okrepčevalnico Mikoza, pivnico Pek, Pizzerijo Kudra, Bife Kudra, gostilno Pod gradom, Johnny bar, Bar Julija, Klub študentov Ilirska Bistrica ali v Veterinarsko ambulanto Ilirska Bistrica boste tam našli kakšnega pujska, delfinčka ali škatlico. To so hranilniki, ki smo jih člani Društva prijateljev mladine Ilirska Bistrica, na pobudo skupine Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice, poimenovali SKRINJICE ZA DOBRE NAMENE in jih postavili na omenjenih krajih. Namen teh SKRINJIC ZA DOBRE NAMENE je zbiranje prispevkov za pomoči potrebne otroke in družine v naši občini, njihova prednost pa je predvsem v tem, da bodo vsa zbrana sredstva neposredno, brez posrednikov in administrativnih stroškov podarjena tistim, ki sojih potrebni. Verjamemo, da se bo postavljenim SKRINJICAM ZA DOBRE NAMENE pridružila še kakšna in srčno upamo, da je v vas vseh toliko dobrote, da bodo vedno polne. Zahvaljujemo se vsem, ki so bili pripravljeni sprejeti in postaviti SKRINJICE ZA DOBRE NAMENE, kot tudi banki SKB, hranilnici Vipava in Banki Koper, ki so hranilnike prispevale. Največja zahvala pa gre vsem vam, ki ste in še boste prispevali v SKRINJICE ZA DOBRE NAMENE. Stopimo skupaj, podajmo si roke, podarimo nasmeh za boljši jutri nas vseh. Pokažimo si, da znamo še vedno dajati ljubezen, pomagati, spoštovati in predvsem biti dobrega srca. IMENU PRIHODNOSTI! Darinka Dekleva, DPM Ilirska Bistrica USPEŠNO NA SEJMU Vsebinsko osveženi sejem Alenka Penko ••••• Qo mnenju turističnih poznavalcev bi lahko Slovenija v prihodnjih letih postala ena izmed privlačnejših destinacij v Evropi. Da pa je povezovalni element držav, združenih v regijo Alpe-Adria (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija) ključ do turističnega uspeha na zahtevnejših trgih, je prepričan tudi izjemen poznavalec turistične stroke in svetovnih trendov, Drago Bulc, ki je v vlogi prvega moža Fl-JET Slovenija ( društva turističnih novinarjev in piscev Slovenije) v času sejma gostil skupino turističnih novinarjev alpsko-jadranskega območja. Prepričan je, da lahko prav novinarji in pisci s poročanjem zagotovijo pretok informacij in vplivajo na turistične tokove v regiji. O pozitivnih učinkih in pomenu regijskega povezovanja sta na sejmu spregovorila med drugimi tudi dr. VVolfgang Platzer, generalni sekretar Delovne skupnosti Alpe-Jadran in direktorica Slovenske turistične organizacije, Maja Pa k. V dvorani C Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se je letos v času od 27. do 30. januarja predstavlja- lo trinajst članov Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska in skušalo obiskovalcem sejma čim bolj približati in predstaviti področje, ki ga pokriva regija. Za promocijo naše občine so se trudile članice in člani Turističnega društva Prem, kmetija Turn, Turistična kmetija Ivankoto-vi in člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Članice harijskega društva pa so s pomočjo letakov, prospektov in zgibanke VVelcom! Food/Drink/ Accomodation poskrbele tudi za promocijo gostinske ponudbe članov Sekcije za gostinstvo in turizem, ki deluje v okviru Območne obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica. Udeleženci so bili z obiskom na sejmu in odzivom obiskovalcev izredno zadovoljni, zato priliko izkoriščajo še za zahvalo organizatorici skupinskega nastopa, Turistični zvezi Brkini, Kras in Notranjska, posebej ga. Marici Gombač, ki je bedela nad projektom. Bili smo na sejmu TURIZEM IN PROSTI ČAS 2011 Milojka Primc, TD Ilirska Bistrica Člani turističnega društva se že skoraj tradicionalno udeležujemo sejma TURIZEM IN PROSTI ČAS, v januarju mesecu v Ljubljani. Na tem sejmu se predstavijo turistične agencije in organizacije, turistična, kulturna in kmečka društva, skratka vsi, ki se ukvarjajo s turizmom in prostočasnimi dejavnostmi. Medtem se lahko posamezne organizirane skupine predstavijo s svojimi kulturnimi ali turističnimi programi, tako da dogajanja ne manjka ves dan. Sejem je zelo zanimiv in raznolik. Ponavadi pridemo domov s polno vrečko različnih informativnih in promocijskih letakov in tako je bilo tudi letos. V soboto, 29. januarja smo se, v okviru Društva za razvoj podeželja med Nanosom in Snežnikom, ter v okviru Projekta 'Zeleni kras', udeležili sejma, predvsem zaradi promocije naše pustne prireditve. S seboj smo imeli skupino 14-ih Podgrajskih škoromatov, ki so vzorno opra- vili svoje poslanstvo. Organizatorji sejemske prireditve so nam dali možnost dvakratne predstavitve v centralni dvorani. Naši škoromati so bili dovolj atraktivni in glasni, da so bili takoj opaženi. Na skupni stojnici smo Heda, Irena in Milojka, članice TD, promovirale naš domači kraj z letaki in propagandnim materialom, ki smo ga prinesli s seboj. Pridno smo delile pustne letake med obiskovalce sejma.Tako smo podelile preko 1000 letakov, in se trudile, da bi nas prepoznali kot deželo škoromatov in ne kurentov. Po popoldanski predstavitvi so bili naši škoromati povabljeni na panoramsko vožnjo po Ljubljani. Z odprtim turističnim avtobusom so se popeljali naokrog ter se ustavil tudi pred parlamentom. Morda so pa odgnali kakšne zle duhove vstran od tam?! Sejemsko dogajanje je bilo živahno, bilo je več obiskovalcev, kot lani. Turistično promocijski material naših krajev je šel 'za med', kajti povpraševanje in zanimanje za naše kraje je bilo kar precejšnje, le da smo imeli vsega . premalo. Ljudje namreč iščejo nove, še neznane destina-cije, predvsem pa so iskane tematske poti, kot so pešpoti in kolesarske poti ter dobra domača gostinska ponudba in turistične kmetije, obenem pa še kaj 'za pogledat', ali kakšen dogodek. USTANOVITEV HORTIKULTURNE SEKCIJE PROETKONTRA Za urejeno mesto ki se hrani na občini in ni bil nikoli realiziran. Izdelanih je bilo tudi nekaj diplomskih nalog naših bistriških študentov. Razprava pa je kazala na to, da glede tega še ne vemo vsega in da nas čakajo nova presenečenja in izzivi. Vse te dokumente bo treba najti, razgrniti in pregledati, nato pa se lotiti del. Razpravljavci so, po Milojka Primc, TD Ilirska Bistrica Med člani našega društva se je že dalj časa pojavljala ideja o ustanovitvi hortikulturne sekcije, ki naj bi imela nalogo obuditi delovanje nekdanje hortikulturne sekcije znanega gospoda Kindlerja, po katerem nosi ime naš park za občinsko stavbo in ki je potreben prenove in kontinuiranega vzdrževanja. Poimenovanje parka je bilo podano s strani našega društva že pred leti... Z objavo razpisa v Bistriških odmevih, kjer smo naznanili datum, čas in kraj prvega srečanja, seje pričelo oblikovanje te sekcije. V to se nismo spustili kar tako, ampak smo se najprej začeli pogovarjati z županom, g. Rojcem, ki ga je opravila iniciatorka sekcije in naša članica, Dragica. Gospod župan je podprl to idejo in nam bo v določenih sekvencah tudi pomagal. Stik smo vzpostavili z vodstvom Krajevne skupnosti in tudi tukaj dobili podporo ter nekatere informacije glede projektov in diplomskih nalog, ki so napisani, a ležijo po predalih. V petek 4. februarja 2011 se nas je v sejni sobi Krajevne skupnosti zbralo 14, med katerimi so bili prisotni predstavniki Krajevneskupno-sti in nekaj članov našega društva; med prisotnimi so bili nekdanji sodelavci in učenci pokojnega gospoda Kindlerja, cvetličar, predstavnik Društva za razvoj podeželja, člani nekaterih društev izven Bistrice. In kar je najbolj razveseljivo, prišli so mlajši, mladi diplomiranci in študentje, pred katerimi so novi izzivi in so pripravljeni sodelovati s svojim znanjem in idejami. V bogati razpravi so prisotni izražali zadovoljstvo nad tem, da se 'stvar končno začne'! Bistričani smo namreč zelo čustveno navezani na Kindlerjev park; vendar se bo čustvena navezanost izgubila, če je ne bomo negovali. Priprave na ta sestanek in pogovori s posamezniki in odgovornimi v KS so pokazale, da je na temo Kin-dlerjevega parka narejen projekt, številnih mnenjih in predlogih, prišli do sicer še ne dokončno izoblikovanega zaključka, da park mora ostati tak, kot je, saj se zanj zanimajo na Zavodu za kulturno dediščino v Novi Gorici in so po sestanku že kontakti rali z nami. Po njihovem mnenju je park edinstven po svoji vsebini in obliki in potreben zaščite. Poleg tega je v našem kraju še veliko zelenih točk, so komentirali prisotni in menili, da jih je treba pričeti vzdrževati in negovati. Omenjeni so bili Hrib svobode, pot do Sušca, zelenice in gredice po mestu in vse, kar je po mestu zelenega. Sploh pa je treba ugotoviti, kdo je vzdrževalec zelenih površin v našem mestu. »Imamo pa tudi številne potoke in 'bistrške wede'«, so menili razpravljavci, »do katerih je treba urediti dostope in poti za obiskovalce in sprehajalce«. Vode v Kindlerje-vem parku potrebujejo ureditev vodnih površin in vegetacije. Oglasili so se tudi diplomiranci in nas seznanili z nekaterimi projekti na temo parka. Pripomb je bilo veliko, predvsem pa je bilo čutiti veliko pripravljenost do pričetka prve akcije, ki naj bi bila v Kindlerjevem parku - po dolgem času! Zato smo na koncu soglasno sprejeli S K L E P, da se v mesecu marcu, (takoj po pustu), organizira prva čistilna akcija Kindlerjevega parka. O njej boste obveščeni preko medijev (spletna stran občine, radio). VABI MO vse ljudi dobre volje Predvsem pa vabljeni v upanju, da boste našli nekaj za svojo dušo in telo! Naj zaključim z resnico o Kindlerjevem parku: ne prav številni turisti, ki pridejo v naš kraj in jih popeljem skozi naš park, (pa tudi, če ne cvetijo lokvanji), so presenečeni (beri: ne morejo zapreti ust od presenečenja), da premoremo tako čudovito zelenico! Premnogi mladi pari se po poroki najprej fotografirajo v parku. Na to bi morali biti vsaj malo ponosni. 100 let od povzdignitve ilirske Bistrice v trg - odmevi Jožef Šlenc. X /saj dve trditvi v omenjenem prispevku iz prejšnje številke Snežnika V zahtevata popravek ali komentar. Ni res, »... da je približno tretjina ozemlja spadala v deželo Istro, večji del pa v deželo Kranjsko«. Takratna občina Ilirska Bistrica je bila v celoti na Kranjskem. Tudi ni res »da je s pridobitvijo tržnih pravic (Ilirska Bistrica) postala najpomembnejši kraj in upravno središče na JZ obrobju slovenskega narodnega ozemlja«. Statusno se na nivoju županstva s tem ni nič spremenilo. Bistriški sodni okraj, ki je nastal s preselitvijo sedeža sodnega okraja in davčnega urada iz Prema v Bistrico leta 1840, je še naprej sodil v Postojnsko okrajno glavarstvo, kamor so sodili še Postojnski, Senožeški in Vipavski sodni okraj. Še bolj pa bode v oči bistriška gostilniška štorija o Dolžni vasi. Bistrica bi postala trg tudi brez teh 10 hiš, saj je bil med kriteriji za pridobitev naziva trg pomemben kriterij o mestnem izgledu hiš, ne pa število hiš samo. Vsaka vas torej ni mogla postati trg le zaradi števila hiš. Trg je moral imeti urejene zgradbe mestnega tipa, kar je Bistrica takrat imela. Mednje so sodile predvsem hiše v bližini plača npr. Valenčičeva hiša (last trgovske družine iz katere je najbolj znan zadnji član pesnik Fran Valenčič) - na njenem mestu danes stoji knjižnica, Tomšičev kompleks hiš (hotel - sedaj Sladki bar, mlin - sedaj mesnica Puc, gostilna - sedaj pub Triglav, gasilski dom, Hodnikova hiša, Milostnikova - Drnuljeva hiša in trgovina, Domladiševa (bolj znana kot Vencinova) hiša in kavarna, gostilna Andraž - bolj znana kot Orajt, ter nekoliko bolj oddaljeni Sokolski dom, stara pošta, Hdtel Ilirija (bivša Jerovškova gostilna), če omenimo samo nekatere. Pa še misel ali dve o »Stavbni zadrugi v Ilirski Bistrici, registrovani zadrugi z omejenim jamstvom«. Zadruga je bila ustanovljena leta 1908, ne z namenom, da bi omogočila Bistrici postati trg ampak, »z namenom preskrbovati svojim članom bivališča« in glede na ustanovitelje s ciljem, da bi ustanovitelji kaj zaslužili. Že pogled na sestavo prvega načelstva pove vse: Anton Logar, zidarski mojster, ki je hiše zadruge kasneje zidal, Jožef Samsa, industrijalec, lastnik prve parne žage, ki je dobavljala les za gradnjo, Rudolf Valenčič industrijalec, takrat solastnik Pekatet in Kranjske opekarne infonančnik v skoraj vseh bistriških in trnovskih zadrugah ali podjetjih: Mlekarski Zadrugi, strojarni, Ilirsko bistriški posojilnici ter Anton Žnideršič, večinski solastnik Pekatet in po nekaterih ocenah najbogatejši Notranjec v času pred prvo svetovno vojno. Če stvar pogledamo še skozi politične oči, ne razumem, zakaj bi Trnovec, ne Bistrčan, Rudolf Valenčič, ki je na volitvah pogorel kot kandidat za poslanca v deželni zbor in bivši župan Anton Žnideršič, delala uslugo takratnemu županu Albertu Domladišu, da bi se slednji hvalil, kako je pod njegovim županovanjem Bistrica postala trg. Še dandanes nihče ne pričakuje od bivšega župana, da bi podpiral programe novoizvoljenega. O tem, kaj je Bistrici prinesla železnica, pa se strinjam z Janezom Bilcem, ki je svoje mnenje zapisal v Kmetijskih rokodelskih novicah leta 1873. Šele rudniki lignita in obe opekarni so v začetku XX. stoletja izkoristili prednost železnice. VISOK JUBILEJ Sto let Angele Rolih Petar Nikolič. Krajani Zarečja in sosedje iz Prešernove ulice 17, kjer gospa Angela danes živi, s ponosom govorijo o slavljenki, ženski, ki je 5. februarja praznovala visok življenjski jubilej -100 letnico rojstva. Simpatična, predvsem pa vesela in nasmejana slavljenka, rojena očetu Jožetu in materi Frančiški, je kot prva od osmih otrok rojena na kmetiji Bradljevih v Zarečju. Otroštvo Angeli ni bilo lahko, še manj pa posajeno z rožicami. Velika kmetija in gozd v Zarečju sta zahtevala delavce, toda njih ni bilo. »Kot odrasla punca sem prijela za vsako delo. Poleg težkih poljskih del, sem bila v odsotnosti očeta tudi »furman«. Imela sem srečo, da so me konji ubogali. Vsega sem se lotila delati z veliko voljo, saj je bilo in ostalo moje življenjsko vodilo delo«, nam pove gospa Angela. Življenjskega sopotnika je slavljenka našla v Jožetu, s katerim sta si leta 1938 obljubila večno zvestobo. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka Danica in pok. sin Jože. Slavljenka ima tri vnuke in pravnuka Nejca in Aljošo, katerih prisotnost Angelo dela srečno in zadovoljno. Že dolgo je vdova, zato več let živi pri hčerki Danici in zetu Vincencu. Je še vedno čila in zdrava, razen tega, da ima probleme z vidom. Visok jubilej je Angela praznovala v krogu najbližjih. Čestitke so se vrstile z vseh strani. Voščili soji sosedje, prijatelji, predstavniki OO Rdečega križa pa tudi ilirskobistriški župan Emil Rojc s sodelavci. Najlepša čestitka ob šopku rož in rojstnodnevni torti pa je bila od pravnukov. In še Angelin recept za dolgo življenje:« Delo, delo in še enkrat delo zabeljeno z ljubeznijo.« 3. seja Občinskega sveta Občine II. Bistrica Proračun za leto 2011 je sprejet Na 3. seji Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica so svetniki obravnavali spremembo zazidalnega načrtna za območje stanovanjske soseske S-13. Gre za majhne spremembe na nepozidanih parcelah na območju stanovanjske soseske Gabrje. Sklep o spremembi je bil sprejet. V nadaljevanju seje so svetniki prisluhnili Igorju Neredu, generalnemu direktorju Direktorata za logistiko na MORS in Karli Jankovič, izdelovalki DPN-LUZ. Predstavila sta osnutek Državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Svetniki so podelili tudi enkratno socialno pomoč za nakup avtomobila za prevoz otroka s posebnimi potrebami, v višini 8.685 evrov. Pri premoženjsko pravnih zadevah so na občinski seji obravnavali nekaj višin najemnin ter nakup zemljišča za mrliško vežico v Ilirski Bistrici zaradi razširitve ter zemljišča ob gradu Prem. Pod točko 9. so svetniki obravnavali imenovanje namestnikov predsednikov delovnih teles občinskega sveta ter jih tudi imenovali. Najbolj pa je razburil sklep komisije za volitve in imenovanja, ki je predlagala, da se razrešijo vsi člani svetov javnih zavodov, upravnih in nadzornih odborov - predstavniki Občine Ilirska Bistrica ter se začne nov postopek za imenovanje novih članov do izteka mandata. Sklep je bil sprejet s 15 glasovi ZA (SD, SDS, LDS, ZZP in SLS ter liste Mladi Forum Sajeta in liste Vojka Tomšiča ter 8 glasovi PROTI (DESuS, ZARES, Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti in Neodvisna lista-Skupaj naprej). V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali osnutek proračuna. V slabih petih minutah je proračun predstavila Tina Kocjan, svetniki, ki niso proračuna usklajevali, pa so imeli ne voljo vsega 5 minut za pripombe. Župan je osnutek preimenoval v predlog in proračun je bil s 15 glasovi ZA sprejet. Zaradi neusklajevanja osnutka proračuna je bilo vloženih 21 amandmajev, kateri pa so bili vsi zavrnjeni. Po sprejetju proračuna so svetniki obravnavali in sprejeli letni program športa in prisluhnili poročilu o inšpekcijskem pregledu v Knjižnici Makse Samsa. Očitno bo na sejah Občinskega sveta še precej bolj vroče, kot smo bili vajeni do sedaj. Katere predstavnike občine v svetih zavodov in upravnih odborov bodo svetniki imenovali, pa bomo poročali v naslednji številki Snežnika. Stranke in liste, zastopane v občinskem svetu, so imele čas za vložitev predlogov do 21. februarja. 1 Mčetrtek, 27. januarja so svet-If niki občine Ilirska Bistrica obravnavali osnutek Proračuna za leto 2011. Osnutek so preoblikovali v predlog proračuna ter ga z večino sprejeli. V lanskem letu je imela občina za 12 milijonov evrov prihodkov ter 16 milijonov evrov odhodkov, letos je proračun kar podvojen, saj občina računa na 27.7 milijona evrov prihodkov in 31.3 milijona evrov odhodkov. Veliko denarja si Občina Ilirska Bistrica obeta od prodaje zemljišč, javno-zasebnega partnerstva, evropskih in državnih sredstev, nekaj pa tudi z zadolževanjem v višini 951.428 evrov. Največ prihodkov predstavlja zaslužek od prodaje poslovnih prostorov in zemljišč. Za prodajo zemljišč je tako planiranih 2.760.000 evrov, in sicer je v industrijski coni Ilirska Bistrica (nasuti teren ob ulici Nikola Tesla) predvidenih 1.450.000 evrov od prodaje zemljišč, 350.000 evrov od prodaje zemljišč v Kosezah (brežina nad podjetjem Irbis) ter450.000 evrov od prodaje ostalih zemljišč. Pri prodaji zemljišč je planiranih še 500.000 evrov od zamenjave zemljišč a vIC za halo vTOK-u, ker pa gre za zamenjavo, ta znesek predstavlja prihodek in odhodek. Velik delež prihodkov v višini 2.2 milijona evrov predstavljajo prihodki od prodaje poslovnih objektov, naj večji del tega zneska pa predstavlja prihodek od zamenjave vložka v Gimnazijo z nepremičninami bivših vojašnic v višini 2.052.000 evrov. Župan Emil Rojc je v predvolilnih obljubah veliko stavil na javno-za-sebno partnerstvo in tako iz tega naslova načrtuje ureditev Doma na Vidmu v višini 740.000 evrov, od tega naj bi občina namenila 52.000 evrov za tekoče vzdrževanje, 60.000 evrov za načrte in projektno dokumentacijo ter 613.500 za adaptacijo in rekonstrukcijo doma. 342.970 evrov je načrtovanih kot vložek zasebnika v Dom na Vidmu. Prihodke v višini 60.000 evrov se načrtuje od Pošte Slovenije za ureditev parkirišča za pošto ter 174.000 evrov od javno-zasebnega partnerstva v investicijo vodovoda v Podgradu. Velik znesek prihodkov predstavlja najemnina, ki jo plačuje občini Komunalno podjetje za najem infrastrukture v višini 572.000 evrov. Naj spomnimo, da je tako kot po drugih občinah tudi v bistriški prešla vsa infrastruktura v last občine, komunalno podjetje pa jo ima od takrat v najemu. Kar 11 8.000 evrov se načrtuje iz kazni, kijih bo izdajal občinski redar. 967.000 evrov naj bi občina pridobila za oskrbo s pitno vodo Brkinov in dela Krasa, 888.000 pa za ureditev odlagališča Globovnik. Zadnja dva zneska naj bi bila pridobljena od Ministrstva za Okolje in Prostor. Iz evropskih sredstev naj bi v občinski proračun priteklo 3.306.536 evrov za izgradnjo širokopasovnega omrežja, 1.000 evrov za izgradnjo industrijske cone ter 220.000 za razne projekte. 978.802 evrov za kanalizacijo in čistino napravo v Podgradu, 505.374 za kanalizacijo v Hrušici in 547.000 za kanalizacijo v Knežaku pa je iz evropskih sredstev že zagotov- ljenih. Kaj se bo delalo Poleg zgoraj omenjenega Doma na Vidmu in sanacije odlagališča Globovnik namerava Občina Ilirska Bistrica v letošnjem letu urediti Rozmanovo ulico, za kar se načrtuje sredstva v višini 680.000 (pogodba je bila sicer podpisana za 1,4 milijona evrov), za nakupe zemljišč (IC, TOK in krožišče Spetič) je predvidenih 590.000 evrov, za ureditev IC 1.090.000 evrov, za izgradnjo lokalne ceste Davor-Podstenje 400.000 evrov, za sanacije plazov 188.000, za izgradnjo novih ekoloških otokov 86.000, za nakup merilnika za onesnaženost zraka 100.000 evrov in za ureditev krožišča pri Spetiču 370.000 evrov. Lepša bo tudi okolica gradu Prem, za kar se načrtuje sredstva v višini 130.000 evrov, uredilo se bo parkirišče za pošto v vrednosti 205.000 evrov, prav tako bo obno- Nekatere proračunske postavke v številkah Sredstva za podžupana 2010 2011 10.600 16.776 Krpanje asfalta v občini 2010 2011 27.956 55.425 Ljubiteljska kultura 2010 2011 100.535 50.000 Novoletna krasitev 2010 2011 12.726 27.655 Razvojni center 2010 2011 66.956 11.974 vitvenih del deležen Kindlerjev park v višini 180.000 evrov ter ambulante v Zdravstvenem domu v vrednosti 400.000 evrov. Načrtuje se še adaptacijo v občinski stavbi za novo sejno sobo v vrednosti 85.000 evrov ter načrte za mestno tržnico v vrednosti 20.000 evrov. Za pripravo projektov, investicijskih nadzorov in izgradnjo kanalizacij in čistilnih naprav v Hrušici, Podgradu in Knežaku je zagotovljenih 3,1 milijona evra od tega je približno 2 milijona evrov evropskih sredstev. Za turizem in turistične prireditve dobro poskrbljeno Za turistične prireditve je župan v Proračunu zagotovil dovolj sredstev. Tako bodo sofinancirane prireditve Vizita na Bistriškem v višini 6.300 evrov, Moja dežela lepa in gostoljubna 3.650, Pust je pršu bo sofinanciran s 15.700 evrov, Velika noč z 830 evri, Malajužna s 3.400, Srednjeveška prireditev v višini 5.000 evrov, Prvi maj 10.000 evrov ter Bistriški dnevi v višini 3.000 evrov. Sredstva za sofinanciranje turističnih društev so povišali iz 6.300 na 15.700 evrov. Za lepšo podobo Ilirske Bistrice v mesecu decembru je iz proračuna razvidno povečanje sredstev za krasitev iz 12.726 na 27.655 evrov, za prireditve ob veselem decembru pa se je odštelo 43.389 evrov. Programi športa malce boljše Za delovanje športa in športnih programov je v primerjavi z lanskim letom malce boljše in sicer bo občina namenila 141.855 evrov, od tega 70.672 za športno vzgojo otrok, mladine in študentov, 4.455 za vrhunski šport, 22.275 za kakovostni šport, za športno rekreacijo 5.940 ter za šport invalidov 593 evrov. Za organizacijo športnih prireditev 5.940 evrov, za izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje kadrov pa 8.905 evrov. Za nakup opreme in investicije v javne športne objekte pa je v razpisu zagotovljenih 23.120 evrov. Kulturi zaskrbljujoče malo! Najbolj so javnost razburile proračunske postavke kulturi in sicer drastično zmanjšanje sredstev v povprečju za 50 procentov. Tako bomo Bistričani deležni manj novih knjig v Knjižnici Makse Samsa, JSKD bo deloval okrnjeno, člani kulturnih društev pa bodo deležni veliko manj proračunskih sredstev. Sredstva za ljubiteljsko kulturoježupan zmanjšal iz 100.500 na 40.000 evrov, za JSKD iz 16.000 na 8.300 za knjižnico gradivo pa iz 48.600 na 25.000, knjižnici pa je namenjenih veliko manj sredstev tudi za tekoče vzdrževanje. Senca dvoma na zakonitost proračuna Pri obravnavi proračuna Občine za leto 2011 je bilo brez vsake vsebinske razprave Občinskega sveta in občinske uprave preslišana pripomba, da je proračun za leto 2011 neuravnotežen, saj naj bi bili prihodki za več kot 2 milijona EUR manjši, kot pa so prikazani v proračunu (viri prihodkov naj bi bili prikazani nepravilno). Na osnovi Zakona o javnih financah mora biti občinski proračun uravnotežen, kar pomeni, da so prihodki enaki odhodkom. Če je torej navedena trditev resnična to lahko pomeni, da je proračun za leto 2011 »nezakonit«? Ob vsem tem je vprašljiva tudi vloga Nadzornega odbora občine, saj je ena njegovih temeljnih nalog po Zakonu o lokalni samoupravi, Statutu Občine in poslovniku NO nadzor nad proračunom občine in ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinskih organov, občinske uprave in drugih uporabnikov občinskega proračuna. Poročila, daje nadzorni odbor pregledal proračun za leto 2011 in o njem podal svoje mnenje pa na občinskem svetu ni bilo. Prav tako je vzbudila pozornost županova zavrnitev pripombe enega od svetnikov, da v proračunu manjka 850.276 EUR že odobrenih evropskih sredstev za kanalizacije in čistilne naprave v občini. Za Hrušico naj bi tako manjkalo 224.626 EUR, za Knežak 234.452 EUR in za Podgrad 391.198 EUR. Utemeljitev je bila, da teh sredstev naj ne bi potrebovali -če pa jih že bomo, naj bi jih vključili v proračun kasneje. Ali pa jih vrnili državi. Tudi tukaj ni mnenja nadzornega odbora o učinkovitosti in gospodar- nosti porabe nepovratnih sredstev. Gladko pa so bili s strani t.i. županove koalicije 14 svetnikov zavrnjeni tudi vsi ostali amandmaji, med njimi tudi sredstva MORS-a kot odškodnine za strelišče Bač, kar daje vtis, da jih ne želimo izkoristiti. Ali je po teh podatkih proračun Občine za leto 2011 res najboljši v zadnjih 20 letih, kot je izjavil eden izmed svetnikov, pa bo pokazal čas. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Vabita na prireditve v Ilirski Bistrici, od četrtka, 3. marca / do nedelje, 6. marca 2011 Četrtek. 5.marca 2011, v Domu na Vidmu, ob 18.30 uri: Pust je pršu 2011 — otvoritev Kulturno-zabavni program, predaja mestnega ključa Pustu, degustacija pustnih jedi, razstava na temo pusta in prijetno druženje Petek. 4. marca 2011, f v Hramu dobrega, Gostilne pri Matetu i j ob 18.00 uri, Fotografska razstava ob 30. ^ letnici organiziranega Škoromatenja v Podgradu in predstavitev pustne skupine Skoromati iz Podgrada Sobota. 5. marca 2011 /, Pod šotorom pri bivših kasarnah: od 15.00 do 18.00 ure pustni ples za otroke od 21.00 ure dalje pustni ples za odrasle (vstopnina) Nedelja. 6. marca 2011 16. tradicionalna pustna povorka etnoloških in novodobnih mask, po ulicah Ilirske Bistrice, od 14. ure dalje. Po koncu povorke zabava z glasbeno skupino pod šotorom. Na celotni trasi bo poskrbljeno za lačne in žejne, DRUŠTVO SE PREDSTAVI. FESTIVAL SLADKA ISTRA Sladka Istra v V • I • • V e e naši knjižnici Turistično društvo Ilirska Bistrica Primož Rojc •••• Igor Štemberger ••••• /'"'Vbmočna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ko-perje skupaj z Mestno občino Koper in Luko Koper v okviru festivala Sladka Istra, ki je potekal 25. in 26. septembra 2010, organizirala drugi ex-tem pore z naslovom »Sladko pristanišče«. Ilirsko-bistriška izpostava JSKD in Knjižnica Makse Samsa že drugo leto sodelujeta v tem projektu. Na ex-temporu, kjer je sodelovalo čez petdeset slikarjev iz cele Slovenije, je selektor umetnostni zgodovinar Dejan Mehmedovič izbral 19 likovnih del, ki so na ogled na potujoči razstavi. Potujoča razstava ježe BISTRIŠKA PEŠPOT PEŠPOT SKOZI GURANJ KRAJ DO ČRNIH NJIV (KJER Sl NARAVA IN KULTURA PODAJATA ROKOJ Zgibanka Bistriška pešpot, katero je društvo izdalo in pripravilo leta 2008 ob počastitvi 7 70 letnice društva prispevke in članarino. Kasneje je društvo verjetno zaradi političnih pritiskov propadlo. Za kratek čas je bilo društvo ponovno ustanovljeno po drugi svetovni vojni, leta 1951, takrat že kot Turistično društvo Ilirska Bistrica. Kasneje v šestdesetih in sedemdesetih letih pa je društvo doživelo svoj vrh. Takratna zakonodaja je društvom omogočala delovanje na komercialni osnovi, zato so lahko posredovala prenočišča v sobah, izvajala menjalniške posle in urejala upravne zadeve v zvezi s pridobivanjem turističnih vizumov. Takrat je društvo celo poslovalo v treh birojih in sicer v Bistrici, Podgradu in Jelšanah. Zaposlovalo je profesionalnega tajnika in študente. Takrat je društvo tudi izdajalo svoje glasilo Snežniški razgledi, ki je bilo nekako nadaljevanje časopisa Snežnik, ki je prvič izhajal med leti 1962 in 1966. Z ureditvijo hotela Lovec in Turist in uvedbo celodnevne recepcijske službe, je tedanje podjetje Ilirija pričelo z oddajanje hotelskih in zasebnih sob, Narodna banka Jugoslavije pa je po- Na Mali južni leta 2010 turistično društvo ter Vitomir Dekleva, takratni podžupan. Leto 1997 je bilo prelomno leto za Turistično društvo, saj je bilo z odločbo vpisano v register društev. Na ustanovnem zboru so izvolili novo vodstvo in sicer je predsedovanje društvu prevzela Heda Vidmar, Vojka Lenarčič pa je postala tajnica društva. Društvo je zaživelo! Vključilo se je v organizacijo prireditev, ki so na Bistriškem že živele, pa vendar so bile premalo prepoznavne. Prireditev Pust je pršu zagotovo danes ne bi bila to kar je brez Turističnega društva. Vsako leto je bila bolje izpeljana in vsako leto je imela več obiskovalcev in udeležencev. Članice društva so uspele združiti novodobno in starodobno ter narediti nekaj, kar raznoraznim občinskim komisijam za meddržavno sodelovanje, politiki in županom ne uspeva. Združiti in spoprijateljiti Bistriška društva z sosednjimi Hrvaškimi društvi in ljudmi! Karneval je leta 1997 brez posebnih medijskih prijemov privabil 10.000 obiskovalcev, kar je svojevrsten rekord. Tudi Vizita brez društva ne bi bila takšna kot je. Turistično društvo je skupaj z Ministrstvom za obrambo Vizito postavilo v okvir prireditve z organiziranim prihodom vozov in njihovo predstavitvijo. Vizita je sicer z ukinitvijo Bistrici pokažemo edini še ohranjeni mlin. Z ureditvijo prostorov Hodnikove-ga mlina v samem centru in postavitvijo zbirke ter zgibankami, društvo skrbi, da se ohranja zgodovinska, kulturna in tehnična dediščina našega kraja. Hodnikov mlin, je tudi postal prostor za razstave in dogodke.Tako sev lanskem decembru članice in člani pripravili prvo razstavo Jaslice na Bistriškem, katera je bila lepo obiskana. Ob praznovanju 110 letnice društva leta 2008 so pripravili odmevno prireditev, izdalo je knjigo avtorice Vojke Lenarčič Sprehod z besedo in sliko skozi 110 let turistične dejavnosti in odprlo Bistriško pešpot. V letošnjem letu so ustanovili Hortikulturno sekcijo, s katero želijo pomagati pri obnovi Kin-dlerjevega parka. Prireditev Sprehod ob vodi se tudi že pripravlja, za december pa pripravljajo tematsko razstavo v Hodnikovem mlinu. Društvo pa ni aktivno samo na prireditvah, ki jih samo pripravlja ampak se rado odzove tudi na povabilo drugih društev. Veliko sodeluje z Pihalnim orkestrom, Društvom za krajevno zgodovino in kulturo, brez Turističnega društva pa med drugim ne bi bilo tudi prireditve Mala južna, katero se TD udeleži vsako leto. In po besedah predsednice Milojke Primc, bo tako tudi letos. bila na ogled v Celju, Ljubljani in Kopru, prav v teh dneh pa si dela lahko ogledate tudi v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici od koder se bo razstava selila še v Sežano. Po izboru umetnostnega zgodovinarja Dejana Mehmedoviča so Zdenka Petek, Janez Ovsec, Aliča Javšnik in Ivan Stojan Rutar kot prvo nagrajeni prejeli samostojno razstavo v Pretorski palači v Kopru. Po besedah selektorja je sodelovanje likovnikov v manifestaciji, kjer je izpostavljena sladkost dobrodošla, saj se s tem dokazuje, da se sladko, ki ga zaznavamo z okušanjem, lahko svojevrstno opredeljuje tudi v vidnem. »Na ravni asociativnega je sladko gotovo vezano na dobro oziroma v vizualnem, na lepo. Izbor je bil izpeljan skozi iskanje bistvenega v sliki, torej iskanje izrazne sugestivnosti podobe. Nedvomno je pri slikarstvu najpomembnejša kakovost izvedbe, ki adekvatno vodi v izpovedno moč, ki jo podoba oddaja.« Otvoritev razstave, ki je bila 10. februarja v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici, so s petjem popestrili Hrušiški fanti, za smeh pa je s skečem poskrbela Ksenija Jambrošič članica Cukr teatra iz Pirana. Nekaj besed o projektu »Sladka Istra« in o razstavljenih delih je spregovorila Mateja Palčič, koordinatorka koprske območne izpostave JSKD. Da je bila otvoritev »Sladke Istre« res sladka, so poskrbeli še sponzorji projekta Mlinotest z istrskimi kroštolami in Vina Koper z nagrajenim sladkim muškatom. Le malo je društev, ne samo v Ilirski Bistrici ampak tudi v širši okolici, ki se ponašajo z letnico ustanovitve še iz 19. stoletja. Eno takšnih je Turistično društvo Ilirska Bistrica, ki z mnogimi prekinitvami deluje že preko 110 let. Danes je društvo poznano po prireditvah Pust je pršu, Viziti, Sprehodu ob vodi, Hodnikovem mlinu, ter članicah in članih, ki v lepih »Bistriških,, oblekah prisostvujejo marsikateremu dogodku. Društvo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1898 se je imenovalo Društvo za olepšanje Ilirska Bistrice, Trnovega in okolice. Že ime društva nam pove, da so si člani prizadevali izboljšati turistično urejenost Bistrice, Trnovega in bližnje okolice. Zanimivo je, da so bila njegova pravila pisana v slovenščini, čeprav smo takrat živeli v Avstro-Ogrski, kar kaže, da so bili člani narodno zelo zavedni. V društvenih pravilih je pod točko 1. zapisano, da je namen društva da se olepšajo vasi z nasajevanjem dreves in drugimi, tej svrhi primernimi napravami. Društvo je delovalo še v času kos so bili naši kraji priključeni Italiji, saj leta 1929 zasledimo zapis v vabilu za zbor društvenikov, ko svoje člane prosi za Sir Sas. Turistično društvo Ilirska Bistrica -110 let - Pust je pršu je najbolj obiskana prireditev na Bistriškem ostrila pogoje pri menjalniških poslih. Tako je društvo izgubilo pridobitno dejavnost in ni bilo več zmožno skrbeti za obsežne programe društva ter je počasi začelo zamirati. Leta 1967 je začelo delovati Hortikulturno društvo Vrtnica, kateri po dejavnosti spada tudi pod okrilje turizma. Vodja in pobudnik društva je bil Viljem Kindler. Po njegovi zaslugi je naše mesto dobilo preko 12 hektarov parkov in zelenic. Leta 2000 je občinski svet občine Ilirska Bistrica sprejel odlok, po katerem so mestni park poimenovali po Viljemu Kindlerju. Največ zaslug za poimenovanju parka je imelo prav obveznega nabora izgubila svoj pomen pa vendar je potrebno priznati, da je ravno Turistično društvo zaslužno za njeno ohranitev vse do današnjih dni. Sprehod ob vodi je prireditev, ki prikazuje čas dogajanja v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Društvo je pokazalo predvsem kako se je takrat oblačilo in živelo. Lansko leto je novo vodstvo društva z predsednico Milojko Primc pripravilo Sprehod ob vodi z razširjenim programom, ki ga bodo v letošnjem letu ponovili. Društvo ima v svojem logotipu mlinsko kolo, simbol Bistrice, zaslužno pa je, da lahko danes turistom v Ilirski Ob 8. marcu mednarodnemu dnevu žena Snežnik vosci: VH.__ "27 _ “Tl ^ A ^ PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice. Lepota vaša je in čar, cvetočih barvnih lepotic, toplina srčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic. februar 2011 ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV 9 VODOVOD Bistriška voda v Trst že davnega leta 1883 Primož Rojc. Ilirska Bistrica, bo prodajala višek svoje pitne vode na Obalo, saj jo tam primanjkuje. Rižanski vodovod iz svojega vira ne zmore več oskrbovat treh obalnih občin, zato išče nove vire, da se bodo tamkajšnji kraji lahko normalno razvijali naprej. Pravzaprav je to stara zgodba. Za razvoj naselij je bila od nekdaj pomembna voda, saj so se vsa večja mesta razvila le tam, kjer jo je bilo veliko. Že stari Rimljani so zaradi razvoja mest postavili znamenite akvadukte. Z problemom pomanjkanja vode pa so se soočali tudi mestni oblastniki v Trstu. V časopisu Slovenski narod je bil 13.9.1884 objavljen članek v katerem obravnava namere mesta Trst, da bi se oskrboval z vodo iz potoka Bistrica in reke Reke. Temu so se kljub finančni koristi uprli bistriški pilarji in mlinarji, saj bi jim vodovod pobral kar 12.000 kubičnih metrov vode, torej bi bilo v tržaški vodovod speljane še enkrat toliko vode, kot je predviden današnji maksimum črpanja z 145 sekundnimi litri. Kako so se z problemom soočali pred 128 leti pa si preberite v priloženem članku. ■•"r1 a 8 ff ; 1 • visi1: j' **».» Delovanje deželnega odbora kranjskega. (Dalje.) (Pogajauje mosta TrŽaSkega za privoljenje za napeljavo vode iz Bistriškega potoka in iz reke nRekae.) Mestni magistrat Tržaški je zaradi preakrbo-vnnja mesta s potrebno pitno in drugo vporabljivo vodo z vlogo dnd 27. avgusta 1. 1883 stavil prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Poatojini, da bi mu dalo privoljenje (koncesijo), da ai sme vsak dan zajeti 12 000 kub. metrov vode iz potoka Bistrica in 28.000 kub. metrov vsak dan iz reke „Reka.“ Bistriška voda bi se odtekala od izvirka Bistrice do Škocijana na Primorskem tikoma državne, oziroma Reške okrajne ceste v dva metra globoko, v zemljo položenih ceveh skozi občine Bistrica, Trnovo, Topole, MereČje, Rateževo brdo, Kilovče, Nadanje Selo, StaraAica, Košana, Vovče, Gorenji Vrem, Britof, Famlje, Škofije in Naklo; voda iz Reke pa bi se zajela pri Vremu ter bi poleg stare struge tekla do Škocijana deloma v odprtem, deloma v pokritem vodotoku. Ta dva vodovoda napeljala bi se od Škocijana v podzemeljskem l®/4 milje dolgem kanalu v Trst, za katero podjetje ima mesto Trst že potrebno dovoljenje. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojiui je, re-ševaje to vlogo v dogovoru s c. k. okrajnim glavarstvom v Sežani, dotične komisijske obravnave razpisalo na 6. dan meseca junija 1. 1884 in na prihodnje dni v Bistrici. Pri tej obravnavi se je imelo poizvedovati, razpravljati in pogajati o principijelnem dovoljenji one želje, oziraje se na krajne io deželne potrebe, potem o obsegu in načinu izpeljave odškodovanja in razlastitve, eventuelno o zemljiškem odkupu in o služnostnih naročilih. K tem poizvedovanjem in obravnavam bili bo povabljeni pooblaščenci mesta Tržaškega kakor tudi vsi kranjski in primorski vdeleženci, da bi vložili slučajno svoje ugovore proti temu podjetju. C. kr. okrajno glavarstvo je z dopisom štev. 8229 dne IO. aprila 1884 naprosilo deželni odbor, naj se z ozirom na to, da se bodo razpravljala vprašanja, ki imajo več kot le okrajni (lokalni) pomen, v de leži te obravnave, vsled tega je pri obravnavah dne 5. in 6 junija 1884 interveniral deželni odbornik Detela kot zastopnik deželnega odbora kranjskega, da je pojasnil to zadevo z javnega stališča. Zastopniki vdeleženih občin, ki so zoper dovolitev dotične koncesije večinoma jako obširne pismene ugovore vložili, kateri ko se pridejali zapisniku o obravnavi, izjavili so se enoglasno proti napeljevanju vode iz Bistriškega potoka, kojega želi mesto Trst, kajti vasi daleč okoli tega potoka so za domačo rabo in za živinska napajališča vezane edino le na vodo Bistrico. — Že zdaj nastane tukaj ob času trajne suše jako občutljivo pomanjkanje vode; ako bi se pa po 12.000 kub. metrov vode na dan zajelo in napeljalo v Trst, bi se pri večji suši Bistriški potok posušil in bi se s tem prebivalcem bližnjih vaaij odvzel poglavitni pogoj njihove gospodarske eksistence. — Dalje se je dokazalo, da v tem slučaji ne gre samo za pravice mlinarjev in žagarjev in za njihovo odškodnino, temveč da je od tega, da mlini iu zlasti žago za deske neprenehoma gredo, odvisen zaslužek premnogih že tako jako revnih prebivalcev. Zdaj si sto in sto voznikov pridobi, akoravno ne velik pa vender vedni zaslužek s tem, da prevažajo hlode iz gozdov graščine Šneperk in iz druži h gozdov na Bistriške žago iu od tod drugam. Ta zaslužek pa bi se jim odtegnil, ker bi se vsled napeljave vode v Trst število žag na Bistriškem potoku pomanjšalo in bi včasih morale tudi popolnoma z delom prenehati. Opomniti je treba, da so se tudi občinski zastopniki vasi Bistrice, katerim so se za odkup njihovih vodnih pravic jako visoke denarne svote obljubile, iz javnih ozirov izrekli proti dovolitvi omenjene koncesije. Ker se je zastopnik deželnega odbora iz vte-meljenib izjav občinskih zastopstev prepričal, da bi vsled napeljave toliko vode iz Bistriškega potoka v Trst včasih nastalo pomanjkanje vode v vdeleženih vaseh, ter da bi vsled tega gospodarska eksistenca dotičnih prebivalcev glede kmetijstva in živinoreje jako trpela, ali pa še čelu nemogoča bila, — ker se je torej prepričal, da v tem slučaji gre za de« želno-kulturno zadevo, — dal je izjavo na zapisnik, da to vprašanje napeljave vode, katero zadene na-redbo gled<$ deželne kulture, spada po § 18 deželnega reda za vojvodino kranjsko v delokrog deželnega zbora, čegar pritrditve je s tega stališča treba k nameravani napeljavi vode iz Bistriškega potoka; zaradi tega mora zastopnik deželnega odbora zastran porabe, napeljevanja in odvračanja voda protestirati zoper enostransko razsodbo te zadeve po politični gosposki na podlagi postave dud 15. maja 1. 1872, dež. zak. št. 16, ter mora zahtevati, da so to stvar zadevajoči spisi predlože deželnemu odboru v daljno obravnavo. Zastopniki mesta Tržaškega so na to odgovorili, da si pridrže pravico, svoje dotične ugovore pismeno vložiti. i Odslej deželnemu odboru od c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini v tej zadevi ni došlo nobeno poročilo več. (Št. 2833 1. 1884.) & mjm - smasm mmmrn m wm Tel.: 05/71412 07 V Mob.: 041/424 974 ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h Nova železnica in kaj nam v prihodnje bode živa potreba XYZ je bil psevdonim domačina Janeza Bilca, ki je bil reden dopisnik večine slovenskih časopisov za časa svojega življenja. Krepko dodal pri urejanju za objavo Jožef Šlenc. Iz Notranjske Bistrice 2. julija. — XYZ —.Gotovo Vas bo mikalo, drage »Novice« , tudi iz našega kraja kaj zvedeti, zatoraj vstrezam danes Vašej želji pošiljaje Vam te vrstice. Marsikaj Vam imam pisati. Naj začnem pri železnici. Železnico, ktere so nekteri željno pričakovali, nekteri se pa z nevoljo nanjo spominjali, smo dobili 24. dne junija meseca. Ta dan se je namreč slovesno vožnja začela od St. Petra do Reke po novi črti. Kolodvori, posebno Trnovski, in vozovlak, na kterem seje nekoliko odličnih povabljenih gostov v Reko peljalo, so bili z zelenjem in z zastavami Avstrijskimi, Magjarskimi in Slovenskimi okinčani. Od tega dne nadaljuje kroženje mašin redno vsako jutro in vsak večer. Po nekterih krajih se mehki nasipi še vedno vdirajo, zatorej morajo prav počasi čez nje voziti. Upamo, da se tudi sčasoma utrdijo, da se bo lože bržeje vozarilo; upamo pa tudi, da bo vodstvo še precej visoko vozarino sčasoma znižalo. Z železnico je prišlo novo življenje, — nova doba v našo dolino. Ljudje so si dozdaj mnogo z vozarenjem na cesti prislužili, tudi izdelovanje železnice je marsikak krajcar v deželo prineslo.Zdaj je vsemu temu konec. Zaslužek na železnici, vozarenje na cesti je pri kraji. Treba bo pijančevanju — žalibog, da se je ono jako v našem kraju vgnjezdilo — in pa nezmernemu lišpanju od strani ženskega spola slovo dati; treba bo skrbno in varčno živeti in se gospodarstva in kmetijstva prav pridno lotiti. Ce bomo gnoj, ki je do zdaj na cestah ostajal, na njive zvozili in če bomo pridno kmetovati začeli, ne bomo si predželezniške dobe nazaj želeli, — ne bomo ne slabše, ampak boljše kot do zdaj izhajali. Tako, kakor je bilo, pa ne sme dalje biti! V zadnjih letih seje vinoreja in sadjereja zelo zanemarjala. Dosti sveta je še golega, kjer bi se dali lepi vinogradi, lepi sadunosniki narediti. Ne smemo pa vendar zamolčati, da so nekteri posestniki hvalevredne izjeme, ki se prav pridno trudijo v vinogradih in mnogi denarja za obdelovanje potrosijo; med njimi je gotovo prvi gosp. Aleksander Ličan, ki je z velikimi stroški lep, obširen, z žlahnimi trtami nasajen vinograd napravil; tisti, ki so se mu smehljali, ko je stotine goldinarjev v zemljo zakopaval, se zdaj čudijo, ko cele brente najlepšega grozdja v kleti spravlja. Vse hvale vredno je tudi prizadevanje gospodarja Jožefa Ličana, kije sicer nepremožen rokodelec, pa priden in pameten možak; on je imel kos sveta na strmem, kamenitem bregu; ko se je dela naveličal, zahajal je, kakor sam pravi, za kratek čas na odelih na svoje pusto posestjo; tukaj je kopal, sadil, cepil, o breza val trte in drevje. Zdaj ima mož košček vinograda in več kot 100 čepov različnega drevja. V Bistrici imamo moža, rojaka, na kterega smemo ponosni biti, oni je gosp. pl. Valenčič, general v pokoju. Prostega stanu brez posebnega šolanja je možak dospel po svojej bistroumnosti, hrabrosti in možkem obnašanji do najvik-ših stopinj vojaštva. Zdaj v pokoji prihaja vsako leto o poletnem času v svojo domačijo v Bistrico. Njegovo največe veselje je razvoj in povzdiga sadjereje in sploh zasadba lesa po goličavah. Pred nekoliko leti je možak mnogo potrošil za nakupovanje semena gozdnega drevja in vso reber nad Bistrico je nasaditi dal. Prosil je sosesko, naj za brani ovce nekoliko let le-sem na pašo goniti; soseska je res zabranila — al ovce so ponoči objedle mlada drevesca ter tako uničile prizadevanje vrlega generala. Poglejte — mi je djal plemeniti gospod nekega dne — nobenega drevesca ni videti; vse je pokončano, ljudje so v tej stvari sila nemarni. — Naj bo toliko danes dovelj, če bo »Novicam« drago, bom kmalu zopet kaj dopisal, pa v kaki drugi zadevi. *) VIR: Kmetijske rokodelske novice, letnik:31 št.28. *) Na zdravje! radostnega srca vskliknemo milemu prijatelju. Zdaj pa le večkrat kaj! Prosimo. Vred. (opomba urednika) MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V najem oddam renovirano in opremljeno garsonjero v 1. nadstropju z balko- nom in kletjo, v Prešernovi ulici; info: 031 487 403________________________ V okolici Ilirske Bistrice oddam gostinski lokal v obratovanju z dolgoletno tra- dicijo, info: 051 393 337__________________ Želite izvedeti vašo prihodnost, preteklost, morda sedanjost? Kdo vas ljubi? Zakj vas ne? Kako rešiti ali odpraviti težave? Nasveti in prerokovanje s pomočjo yijinga; info: orakelj.yijing@gmail.com.____________________________________ Lepotičenje obhajilnih, poročnih in drugih albumov, 040378888, Patricija Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč-041391704.________________________________________________________ Lektoriram diplomske/magistrske naloge, Patricija, 040378888_____________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.______________________________________ 10 februar 2011 OBRT IN MALO GOSPODARTVO Sedmi nanotehnološki dan Alenka Penko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica Odbor za znanost in tehnologijo, ki deluje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo vabi na 7. nanotehnološki dan, v petek, 18. marca 2011. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava do 28. februarja 2011. Tema: bionika in nanotehnolo-gija, biomimetične tekstilje, nano-maziva in nanocevke ter varnost nanotehnologij, nano-gradnja: avtomatizacija gradnje stavb s pomočjo nano in biotehnologij ter nano-elektrokaloriki-nanomateriali za aplikacijo v hladilnih in grelnih napravah nove generacije. Sodelujejo priznani strokovnjaki z Instituta Jožef Štefan, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Naravoslovnotehniške fakultete in Fakultete za gradbeništvo. Seveda je rezerviran tudi čas za vprašanja, druženje in navezavo stikov. Več informacij in prijavnice so na voljo na Območni obrtno-podjetniški zbornici v Ilirski Bistrici. JAVNI RAZPISI SLOVENSKEGA PODJETNIŠKEGA SKLADA V LETU 2011 V naslednjih mesecih bo sklad objavil javni razpis, ki vam je mogoče znan že iz prejšnjih let: garancije Sklada za ugodne bančne kredite ( 60 do 80% garancije izdanega kredita), garancije Sklada za ugodne bančne kredite in tehnološke projekte... , zato interesenti lahko že začnete s pripravo dokumentacije, ki se ne bo bistveno razlikovala glede na prejšnja leta. Staro dokumentacijo lahko najdete na naslovu www.podjetniskisklad.si. JAVNI RAZPIS ZA UGODNA POSOJILA PODJETNIŠTVU IN PROJEKTOM KMETIJSKE PREDELAVE, TRŽENJA TER DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI Predmet razpisa Slovenskega regionalno razvojnega sklada je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada vlagateljem z začetnimi projekti podjetniškega značaja ( namen B: za srednja, majhna, mikro podjetja in samostojne podjetnike ter pod določenimi pogoji tudi velika podjetja) in dopolnilnih dejavnosti ali predelave in trženja kmetijskih proizvodov ( namen A2), s ciljem spodbujanja enakomernega regionalnega razvoja in razvoj podeželja, enakomernejše poseljenosti, skladnejše razvitosti ter večje zaposljivosti v Republiki Sloveniji. Skupna višina razpisanih ugodnih posojil je 6.300.000. 00 EUR in sicer 5.300.00-0,00 EUR za namen B in 1.000.000,-00 EUR za namen A2. Med upravičene stroške projekta spada nakup nepremičnin, tj. objektov s pripadajočimi zemljišči ter poslovnih prostorov ter investiranje v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva. Pri tem je izvzet nakup transportne opreme ter transportnih sredstev v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, nakup osebnih vozil, strošek davka na dodano vrednost ter drugih davkov in dajatev, stroški tekočega poslovanja, stroški priprave razpisne dokumentacije, prijave na javni razpis oz. investicijske dokumentacije za pripravo vloge na ta razpis in vlaganja v zasebno rabo ter refinanciranje oz. nadomeščanje starih posojil. Vlagatelj mora zagotoviti opravljanje dejavnosti, kije predmet prijave vsaj še naslednjih 5 let po končanem projektu oz. 3 leta v primeru majhnih in srednje velikih podjetij, dve leti po zaključku pa mora povečati število zaposlenih za 5% oz. 1 zaposlenca ali ohraniti število zaposlenih ob bistvenem povečanju vlagateljeve konkurenčnosti in izboljšanju tehnološkega procesa ter poskušati doseči 3% povečanje kosmatega donosa od poslovanja in dodane vrednosti na zaposlenega. Projekt ne sme biti začet pred vložitvijo vloge na javni razpis in mora biti zaključen najpozneje do 31.12.2013! Vsi projekti z več kot dveletnim kumulativnim negativnim denarnim tokom, ekološko sporni projekti ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, ne morejo biti financirani iz tega naslova. Upravičeni projekti so lahko financirani največ do višine 75% upravičenih stroškov projekta (brez DDV) ter do najvišjega dovoljenega odstotka državne pomoči, ki so določeni za prosilce za namene B in A2. Najmanjša upravičena višina projektov (brez DDV) ne sme biti nižja od 6.700 EUR, najmanjša višina zaprošenih sredstev pa ne nižja od 5.000 EUR. Višina sredstev na vlagatelja pri namenu B ne sme presegati 1.500.000 EUR oz. 1.000.000 pri namenu A2. Vlagatelj mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev. Skupna doba vračanja posojila je do 12 let ( z že vključenim moratorijem na odplačilo glavnice). Znotraj skupne dobe vračanja posojil, ki je sestavljena iz moratorija na odplačilo glavnice in odplačilne dobe, lahko vlagatelj pridobi oz. koristi največ 3 leta moratorija. Obrestna mera, ki se giblje za namene B od EURIBOR +0,40%-1,00% letnega pribitka oz. za namene A2 EURIBOR in +0,30%-0,50% letnega pribitka, je odvisna od lokacije projekta in namena investiranja. Roki in način prijave: 4.3., 15.4., 31.5.. 15.7., 15.9. 2011, po pošti ali osebno na sedežu sklada (Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica), vedno do 14. ure. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Sklada http:// www.regionalnisklad.si . Več informacij je na voljo na tel. št. 01/836-19-53, vsak delovnik med 9. in 14. uro ali preko e-pošte info@regio-nalnisklad.si. šele pristopiti k opravljanju mojstrskega izpita. OBRTNO-PODJETNiSKA §ZBORNICA SLOVENIJE RAZPIS ZA OPRAVLJANJE SOFINANCI- MOJSTRSKEGA RANJE MOJSTRSKIH IZPITOV Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij je na spletni strani http://www.sklad-kadri.si objavil javno povabilo (Ur. list RS, št. 6/20-11) k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih od 20-07/2008 do 2012/2013. Vsem, ki so ali bodo v navedenih šolskih letih uspešno zaključili mojstrski izpit in izpolnjujejo predpisane pogoje, bo sklad lahko financiral 90% upravičenih stroškov šolnine. Javno povabilo financira Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Obvestilo je pomembno tudi za mojstre, ki so že kandidirali na razpisu v šolskih letih 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 in prejeli sredstva, saj lahko kandidirajo za razliko sredstev ter kandidate, ki nameravajo JAVNA OBJAVA IZPITA V skladu s 7. členom Pravilnika o mojstrskih izpitih ( Uradni list RS, št. 101/2004) je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije objavila 13. razpis za opravljanje mojstrskega izpita za 51 mojstrskih nazivov ( več informacij dobite na zbornici v Ilirski Bistrici). Razpisni rok traja od 10. januarja 2011 in traja do 31. decembra 2011, prvi pristopni rok za vpis v letošnjem letu je 5. april 2011, drugi 5. september 2011 in tretji 20. december 2011, več informacij na http://www.ozs.si. Pravico do opravljanja mojstrskega izpita ima kandidat, ki: je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; je pridobil srednjo strokovno izobrazbo in ima vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit. NOVIČKE ZA PREVOZNIKE Od 25. decembra 2010 dalje je v Italiji uvedena obvezna registracija prevoza odpadkov v Italijo ali iz Italije ( Albo Nazionale Gestori Ambientali). Za dovoljenje lahko zaprosite na Camera Di Comercio, Via San Vicolo 7, 34121 Trst. Vlogi je potrebno priložiti kopijo licence Skupnosti, kopijo osebnega dokumenta odgovorne osebe za prevoze, izpolnjen obrazec Allegato A in upravne kolke v višini 14,62 EUR. Predhoden vpis pri Agenciji RS za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana ( gp.arso@gov.si) je obvezen. Termini rednih letnih usposabljanj za voznike za leto 2010 in 2011 so 9., 16., 23. aprila 2011, vedno od 9. do 14.30 ure. Prijava je še vedno možna. Pisna navodila v skladu z ADR ukrepi ob nesreči ali izrednem dogodku lahko dobite na zbornici ali vam jih pošljemo po pošti. OČISTIMO SLOVENIJO ZA VEDNO! Prostovoljci znova združujemo moči - Vabilo k akciji iskanja divjih odlagališč v marcu 2011 Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je bila nekaj izjemnega. Več kot 270.000 se nas je združilo, povezali smo se za skupno dobro, prevzeli odgovornost za svoj kraj in pokazali, kako uspešni smo lahko, kadar se vsi borimo za isti cilj. Prostovoljske čistilne akcije pa kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Tudi če bi akcijo ponavljali, bi problem ostajal. Odpadki bi se vedno znova kopičili. Zato je potrebno začeti delati na tem, da do nelegalnega odlaganja sploh ne bi prihajalo. S tem namenom je med aprilsko akcijo nastal prvi vseslovenski register divjih odlagališč. Čeprav so divja odlagališča tako zelo moteča za vse nas, pred aprilom 2010 večina slovenskih občin ni imela popisanih divjih odlagališč na svojem območju, zato tudi ni bilo mogoče pripraviti načrta za spopad z nelegalnim odlaganjem. Čeprav sta tako popis kot ustrezni sanacijski načrt za občine po zakonu obvezna, je stanje, kakršno je, razumljivo. Za pripravo kakovostnega načrta je potrebno redno popisovati divja odlagališča, to pa je drago in zamudno. Redko katera slovenska občina si to lahko privošči. Tu pa lahko na pomoč priskoči- mo prostovoljci! Z iskanjem in zbiranjem podatkov o divjih odlagališčih lahko po svojih močeh pomagamo, da se problematika divjih odlagališč začne reševati na učinkovit način. Kako lahko pomagate? • Potrebujemo čim več prijav divjih odlagališč preko spletne strani www.očistimo.si. Če poznate divje odlagališče ali na sprehodu v naravi na kakšnega naletite, ga prijavite na www.očistimo.si. Prijave so anonimne, sledite kratkim video navodilom. • V vsaki slovenski občini potrebujemo vsaj enega prostovoljca, ki bo preveril tista odlagališča, ki jih bodo občani prijavili v tej občini. Če nam želite pomagati, nam pišite na popis@ocistimo.si in povejte, v kateri občini bi radi sodelovali. Povabili vas bomo na delavnico za popisovalce, kjer boste izvedeli vse, kar potrebujete za akcijo. Trenutno se je javilo že preko 280 popisovalcev iz cele Slovenije, projekt je zaživel in odziva je vedno več. Še vedno pa je precej občin, kjer popisovalcev nimamo trenutno je pokritih 1/5 vsega ozemlja. Na Geopedii si lahko ogledate, katere občine še potrebujejo popisovalce. Prisrčno in v aktivističnem duhu vabimo torej prav vsakogar, da postane del popisovalske ekipe. Za spodbudo naj povemo, da ne boste sami - do danes je svojo pomoč pri spomladanskem popisu ponudilo že nekaj sto prostovoljcev iz vse Slovenije. Pomagate lahko tudi tako, da to pismo pošljete naprej svojim znancem, sodelavcem, lokalnim društvom, šolam, pristojnim v vaši občini, občinskim glasilom (urednikom), da bomo lahko skupaj po svojih močeh prispevali za čisto okolje v svojem kraju. Vsa najdena in popisana odlagališča bodo v pomoč občinskim in prostovoljskim čistilnim akcijam vedno javno dostopna na spletni strani www.ocistimo.si. Več informacij o akciji popisa divjih odlagališč lahko dobite na spletni strani www.ocistimo.si, ali na naslovu popis@ocistimo.si. Iskrena hvala za pomoč. Upamo, da se v prvih bojnih vrstah, združeni v boju za čisto naravo, še velikokrat srečamo! Društvo Ekologi brez meja KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Obljubljene spremembe uredb o VVO Sredi februarja so se s predsednikom Vlade RS Borutom Pahorjem sestali predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij, ki so jih zastopali predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj in direktor KGZS Igor Hrovatič, predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Peter Vrisk z direktorjem ZZS Bogdanom Štepcem, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič in predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Roblek. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na čelu z ministrom Dejanom Židanom, državna sekretarka na Ministrstvu za finance Mateja Vraničar ter državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Gašperšič. Predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij so predstavili perečo problematiko v kmetijstvu. Največ besed so posvetili problematiki kmetovanja na vodovarstvenih območjih (VVO). Ciril Smrkolj, predsednik KGZS, je predstavil predlog zakona o interventnih ukrepih na VVO, ki ga je pripravila KGZS. Predlog zakona rešuje problematiko izplačil denarnih nadomestil za leto 2009. Po veljavnih vladnih uredbah morajo namreč kmetje izvajati zakonsko zahtevane ukrepe vodovarstvenega režima (VVR), ne dobijo pa za to niti nadomestnih zemljišč niti denarnih nadomestil za izpad dohodka. Ker so nekateri kmetje morali ukrepe VVR izvajati že v letu 2009, je po mnenju KGZS nujno, da se jim zagotovijo denarna nadomestila za izpad dohodka za leto 2009. Minister Dejan Židan je poudaril, da se sodelovanje kmetijskega ministrstva z okoljskim ministrstvom izboljšuje in da se bo problematika izplačila škod obravnavala kot gospodarske škode, kar pomeni, da za tovrsten način izplačila škod le-teh ni treba priglasiti v Bruselj in se tako tudi ne bodo izplačevale po principu de minimis. Se pa je Židan strinjal, da je nastalo škodo vsekakor treba poravnati. Povedal je, da bodo predlog zakona, podan s strani KGZS, vsekakor podrobno preučili. Na sestanku so se tudi dogovorili, da bo Vlada RS najkasneje do obdobja, ko se opravljajo spomladanska dela (do konca aprila) sprejela vse uredbe o VVO, po katerih bo možno kmetovati pod določenimi pogoji (uporaba FFS in gnojil). Predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij so ponovno opozorili na nepravična razmerja znotraj verige »od kmeta do kupca«. Minister Židan se je strinjal, da ne morejo podpirati netransparentnosti znotraj verige. Pravičnejša razmerja bi se lahko uredila tudi s posebnim kodeksom, ki pa bi moral biti po mnenju ministra obvezujoč in nadzorovan. Ciril Smrkolj je poudaril, da ureditev razmerij znotraj verige še ne pomeni rešitve, ki bi zaustavila propadanje kmetij in opuščanje kmetovanja. Kot je povedal, je treba nujno zagotoviti takšne razmere, ki bodo v celoti omogočale pokrivanje stroškov prireje in pridelave. Ob tem je izpostavil področje pra- šičereje, hmeljarstva, vinogradništva in vinarstva, kjer je problem nepokri-vanja stroškov prireje oz. pridelave še posebej opazen. Vlado RS in pristojna ministrstva je zato pozval, da čim prej pripravijo ustrezne intervencijske ukrepe za pomoč tem kmetijskim panogam. V zvezi s knjigovodstvom na kmetijah je Mateja Vraničar z Ministrstva za finance (MF) povedala, daje MF Inštitutu za revizijo že naročil izdelavo posebnega računovodskega standarda, namenjenega knjigovodstvu na kmetijah. Predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij so zahtevali bolj operativno reševanje odprtih problematik, vezanih na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Dogovorili so se, da bo sestanek z MOP najkasneje v roku enega meseca. Na predlog predsednika Vlade RS Boruta Pahorja mu bodo nevladne kmetijske organizacije redno, na vsake tri mesece, predstavljale aktualno kmetijsko problematiko. Ob tem je Pahor poudaril, da se morajo tekoči problemi, ki se tičejo pristojnih ministrstev, sprotno reševati. V primeru kriznih situacij in neodziva s strani pristojnih resorjev pa je omenil tudi možnost posredovanja vlade. Za zvišanje cen hrane ni kriv kmet Ob zvišanju cen hrane na svetovnih trgih Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da za nastalo situacijo ni kriv kmet. Slovenski kmetje kljub zvišanju cen hrane ne zaznavajo višjih odkupnih cen pridelkov in še vedno ne zaslužijo dovolj, da bi lahko pokrili stroške pridelave in prireje. KGZS zelo resno spremlja gibanja cen tako na trgu surovin kot tudi na trgu končnih izdelkov, ki se pojavljajo na trgovskih policah. Ugotavlja, da kmetje, pridelovalci pšenice in drugih poljščin ter rejci živine, tudi za prirejo mleka, ne beležijo povišanih odkupnih cen. KGZS meni, da so napovedi oziroma dogajanje na svetovnih trgih izgovor za podražitev hrane. Skoraj vsa v Sloveniji pridelana in ponujena pšenica je bila v letu 2010 v povprečju odkupljena po ceni 100 do 130 EUR/t. Po višjih cenah je bila odkupljena pšenica šele kasneje, v jeseni, ko so svetovne borze začele dvigovati ceno. Cena mleka je v letu 2009 padla z 0,34 EUR/kg na 0,24 EUR/kg in sev tem trenutku giblje nekje v območju 0,30 EUR/kg. Odkupna cena pšenice v Sloveniji in tudi odkupna cena mleka nikakor nista razlog za podražitev hrane. KGZS ob tem opozarja, da je v Sloveniji izjemno neurejeno stanje na spremljanju vhodnih cen na kmetijo, izhodnih cen s kmetije in v celotni živilski verigi. Podatki kažejo, daje slovenska trgovska mreža v povprečju, kar se tiče cene hrane in marž, precej dražja kot so trgovske mreže v sosednjih evropskih državah. KGZS že dalj časa javno opozarja na nepravično porazdelitev dobička znotraj verige od primarne proizvodnje do potrošnika. Kmet dobi bistveno premajhen delež. KGZS se zavzema za vzpostavitev ustreznih razmerij znotraj verige in pravičnejšo cenovno razmerje med pridelavo, predelavo in trgovino. KGZS se bo tudi v prihodnje zavzemala za dogovore znotraj vseh členov verige. V kolikor ti dogovori ne bodo možni v prvi polovici leta 2011, bo morala vmes poseči Vlada RS s pripravo ustrezne zakonodaje, ki bo opredeljevala pogoje za odkup, prodajo, marže in plačilne roke. Brez ureditve razmerij znotraj verige je namreč nemogoče iziti iz krize v kmetijstvu oziroma povečati stopnjo samooskrbe v Sloveniji. KGZS opozarja, da ne moremo povečati samooskrbe, če kmetovo delo, stroški pridelave in prireje niso pokriti in če kmetu ne ostane še nekaj sredstev za razvoj kmetije in investicije. Na takšnih kmetijah, ki ne morejo vlagati v razvoj, pa je interes mladih za prevzem zelo majhen ali pa ga sploh ni. KGZS meni, da lahko v kolikor ne bo ustreznih ukrepov in podpore domačih potrošnikov, da kupujejo lokalno pridelano hrano, v naslednjih letih pričakujemo, da bo samooskrba še naprej padala. VSIoveniji, ki predstavlja manjši sistem, je sledljivost »od njive do mize« zagotovljena. Slovenski potrošnik je lahko prepričan, da s slovenskih kmetij prihaja kvalitetna in varna hrana. V manjših sistemih je v primerjavi z velikimi namreč sledljivost hrane veliko večja ter je tako posledično zagotovljena tudi večja varnost hrane. KGZS se bo še naprej trudila v smeri povečanja interesa za prodajo in nakup prek lokalnih trgov. Tako bi prišla kvalitetna, domača hrana do potrošnika hitreje in tudi ceneje. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Športno vadbo približati občanom Doris Komen, foto: Denis Komen. Klub študentov Ilirska Bistrica že vrsto let omogoča vsem športnim navdušencem uporabo športne dvorane. Triurne sobotne termine so se študentje odločili nekoliko popestriti in sicer bi radi z novim projektom približali rekreativno vadbo vsem občanom. V dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča v ta namen vsako drugo soboto potekajo športna predavanja, na katerih strokovnjaki določenega področja z obiskovalci delijo svoje izkušnje in športno znanje. Tečaji so prilagojeni popolnim rekreativcem, poleg teoretičnega dela, pa so na tečajih vodeni tudi praktični prikazi in treningi s strani strokovnjakov. Prvo predavanje, ki je bilo izvedeno konec januarja, seje nanašalo na zdravo prehrano, zdrava priporočila, pomen vitaminov in mineralov v prehrani, primerno sestavo jedilnika, bazalni metabolizem, indeks telesne mase... Tina Benigar je zbrane obiskovalce seznanila s ključnimi dejstvi, hkrati pa z njimi delila povsem praktične primere iz vsakdanjega življenja ter izpostavi- la precej pomembnih dejstev o pomenu zdrave prehrane, katerih se mnogi premalo zavedamo. Drugi vikend v februarju so bili vsi udeleženci navdušeni nad tečajem, ki je zajemal fitnes vadbo in športno prehrano. Poleg vseh nasvetov, ki jih je osebni trener Aljoša Kalc delil z obiskovalci, je bil pod strokovnim vodstvom izveden tudi pravi trening, na katerem so bili udeleženci seznanjeni z vajami za stabilizacijo telesa in pa vajami z lastno težo. Športni tečaj seje razvil v pravo družabno srečanje in vsi prisotni so bili navdušeni nad idejo o projektu, kar je najpomembneje pa tudi nad pomenom gibanja in športno aktivnostjo. Za vse tiste, ki mogoče še oklevajo glede ude- ležbe na prihodnjih srečanjih, je vredno poudariti tudi to, da so bili udeleženci prijetno presenečeni nad strokovnostjo in pridobljenim novim znanjem, obenem pa preprostostjo vadbe, ki jo zmore prav vsak. Brez zadržkov in pogumno torej na vsa nadaljnja srečanja! V prihodnje se obeta še kar ne-. kaj zanimivih in raznolikih športnih tematik: osnove košarke, trening motorike, kondicijski trening, pravilno ogrevanje, preprečevanje poškodb, osnove plezanja... Udeležba na predavanjih je brezplačna, znanje, ki ga boste pridobili, pa bo zagotovo imelo izredno vrednost, saj vas bo navdušilo k aktivnemu preživljanju prostega časa in temu posledično boljšemu načinu življenja. NOVOSTI IZ SAMOSTANA »„Če hočemo otroke narediti zadovoljne, jih ne smemo razvajati" (Anton Martin Slomšek) Med frustracijo in razvajenostjo Pripravila s. Martina Radež Nekaj misli iz predavanja za starše predšolskih otrok Kako loviti ravnotežje med postavljanjem meja, vzgajanjem in učenjem, da otoka ne bi razvadili in tem, da ga v zgodnjem otroštvu obvarujemo travm, ki ga zaznamujejo in bremenijo vse življenje, je bila tema predavanja dr. Bogdana Žorža. Predavatelj je kratko opisal tri vzgojne modele: Toga, avtoritarna vzgoja se je pojavila v času trdega kapitalizma, ko so starši začeli odhajati na delo, bili cel dan odsotni in so začeli vzgojne težave reševati s prepovedmi, zapovedmi in kaznovanjem. Kot odgovor nanjo se je po drugi svetovni vojni pojavila permisivna vzgoja, ki temelji na načelu, da je treba otroku ponuditi čim boljše pogoje za odraščanje, mu nuditi čim več, ga čim manj omejevati, da mu ne bomo povzročali frustracij. Dajala je vtis nekaj zelo kakovostnega in je hitro osvojila svet, žal danes plačujemo zanjo visoko ceno. Pričakovanje, da bo manj vsakršnega nasilja nad otroki, pa se ni uresničilo. Postopoma se v svetu pojavlja nova vzgojna paradigma, ki ni vračanje nazaj k togi avtoritarni vzgoji in palici, v bistvu pomeni vračanje k prastari ljudski modrosti. Iz obeh želi potegniti, kar je dobrega: iz toge postavljanje meja in iz permisivne, da je otrok samostojna oseba, ki jo je potrebno spoštovati. Razvajanje ni vzgojni model ampak vzgojna drža, ki se je oprimejo posamezni starši in je prisotna v vseh vzgojnih modelih. Problem današnje dobe je v tem, da se je razvajanje uveljavilo kot nekaj dobrega. Stroka je ugotovila, kako travme (zlorabe, zanemarjanje, nasilje) zaznamujejo otroka za vse življenje. Mi smo izenačili dva pojma, travma in stiska. Pojavlja se misel, da je vsaka stiska, ki jo otrok doživlja, že travma. Stiska je nekaj, kar je v človekovem življenju nujno potrebno. Človeško bitje je živ organizem, ki se nenehno spreminja. Kadarkoli se poruši neko ravnotežje, doživlja vznemirjenje in zavedanje, da seje neko ravnovesje porušilo, je stiska. Ko začutim žejo, sem vznemirjen in grem v akcijo, da žejo potešim in se spet vzpostavi ravnotežje, a le za nekaj časa, enako je z dihanjem, uživanjem hrane. Tudi na duhovnem in duševnem področju je ravnotežje bolj ali manj stvar trenutka. O travmi govorimo, ko stiska preraste možnost razrešitve, ko otrok ne more vzpostaviti ravnotežja, ker so problemi za njegove zmožnosti preveliki, ko je rešitev pomaknjena predaleč v prihodnost, ko nima dovolj izkušenj za reševanje problemov. Zato mora pridobivati izkušnje. Mi, odrasli smo izgubili občutek, da bi razlikovali med travmo in stisko, otroke skušamo obvarovati pred vsako stisko, posledica tega pa je, da že vsako stisko doživlja kot travmo. Razvajeni otroci so danes prikrajšani za pomembne izkušnje, ki prinašajo trajno zadovoljstvo. Izkušnjo reševanja problemov: ob starših, ki se trudijo reševati otrokove probleme, se otrok uči, da problemi so, a jih njemu ni potrebno reševati, ker so za to poklicani drugi. Otroka moramo učiti, da svoje probleme rešuje sam, postopoma in z veliko vaje, kot se učimo matematike. Druga pomembna izkušnja je izkušnja napora. Ko hoče doseči ropotuljico, mu hitro pomagamo in ga s tem oropamo zadovoljstva, da je do nje prišel sam. Ko hoče poma- gati, mu rečemo, da je še premajhen. Ko pa se potrudi splezati na mizo in vrže na tla vazo ali brcne žogo v šipo, ki tako lepo zažven-keta in se na tleh vse leskeče, mu rečemo, da ni nič hudega. Odrasli moramo razlikovati med koristnim in škodljivim naporom in mu dati izkušnjo, da je nekaj nesprejemljivo. Tretja izkušnja, za katero so razvajeni otroci prikrajšani je izkušnja odrekanja: Govorimo o svobodi, možnosti izbire, a neizbrana možnost ostane in povzroča stisko, dokler seji ne odrečemo. Odrekanje radi enačimo s prikrajšanjem. Če nimamo na primer televizije, nismo nič bolj sposobni odrekanja, smo prikrajšani za to, kar prinaša dobrega in za učenje razlikovanja med tem, kaj prinaša dobrega in kaj slabega. Izkušnja sožitja je možna, ko se naučimo sporazumevanja, za kar je v današnjem času zelo dobro poskrbljeno. Vendar je to, da otrok zna povedati, kaj hoče, le en del, drugi del je, da zna poslušati. Stari so povedali enkrat, dopustili možnost, da je otrok preslišal in ponovili še enkrat, v tretje pa zahtevali, da otrok ponovi, kar mu je bilo rečeno. Dr. Žorž je zaključil z mislijo, da je zadovoljstvo toliko večje in trajnejše, kolikor več napora vložimo v reševanje problema, se ob tem čemu odrečemo in hkrati storimo tudi kaj dobrega za skupnost. DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 ^OstoV^ Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi, ki Sl želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. in 16. uro. Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kala.Si Praznično opasilo Alenka Penko •••• V nedeljo po 25. januarju, ko praznujemo praznik spreobrnenja apostola Pavla, ki mu je posvečena pokopališka cerkev na Starodu, so v domači vasi zelo slovesno obeležili zimski shod.Tega dne seje župniku Ivanu Furlanu pri mašni daritvi pridružil stalni diakon Tihomir Busi, ki je bil po- S 'V GORA-H. STAROD sveče n lanskega 26. decembra v Izoli. Sodelovala je tudi dijakonova žena Snježana, bodoča katehistinja v Podgradu in vseh njunih pet otrok. Posebej pa so se na nedeljo svetega pisma pripravili vaščani Staroda, ki so skrbno uredili vas, okrasili cerkev in še posebej lepo kip Fatimske Marije, s katerim so po končani maši krenili v procesiji po vasi. Kljub sneženju in boleznim, ki v zimskem času močno nagajajo pevcem, je na Starodu zadonela pesem iz neštetih grl, saj so se tega dne starojskim pevcem pridružili tudi prijatelji iz harijskega cerkvenega pevskega zbora, župnik Ivan Furlan pa je prav za to priložnost napisal ducat kitic v čast Fatimski Mariji. Vaščanom Staroda se zahvaljujemo za povabilo, gostoljubje in lepo doživetje. 105.1 radio capris dobra družba I Iž/£7% LiV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o Smo srednje veliko podjetje za proizvodnjo transportnih koles, samokolnic in tehničnih proizvodov. Zaradi povečanja obsega dela, novih projektov in osvajanja novih tržišč, razpisujemo sledeče delovno mesto: TRŽNIK (m/ž) Opis dela: -iskanje in analiziranje novih tržišč, -analiziranje prodajnih cen, konkurence in prodajnih možnosti, -prodajanje in trženje. Pogoji:. -najmanj univerzitetna izobrazba ekonomske smeri, -aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, -najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Nudimo: -delo v dinamičnem, kreativnem in rastočem mednarodnem podjetju, -možnost kariernega in osebnega razvoja, -napredovanje na podlagi rezultatov dela, -strokovno izobraževanje. Kandidat bo opravljal delo na sedežu podjetja v Postojni. Prvo pogodbo sklenemo za določen čas 6. mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidatske pošljejo svoje prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev do 28.02.2011 na naslov: LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o., Industrijska cesta 2,6230 Postojna s pripisom: Za razpis TRŽNIK- ne odpiraj! Kontaktna oseba: Cristian N. ŽIGON, tel.:(05) 72 83 852 ali e-mail:cristian.zigon@livkolesa.si NASI KRAJI SKOZI CAS februar 2011 13 SKOZI ČAS: SVIŠČAKI_____________________ Rifugio Gabriele cTAnnunzio Primož Rojc.... Sviščaki, gozdna jasa v Snežniških gozdovih, je bila nepozidana vse do leta 1925. Leta 1924je po vsej Italiji stekla akcija zbiranja sredstev za postavitev velikega planinskega objekta na Sviščakih. Tako so po dobrem letu gradnje 12. Septembra 1925 slovesno odprli planinsko postojanko poimenovano Rifugio Bistrica. V pritličnem gospodarskem poslopju, ki je stal ob nekdanjem velikem, sedaj pogorelem zavetišču so udarniško uredili planinsko postojanko na Sviščakih in jo odprli kot Cankarjevo kočo. V njej so namestili pograde s odejami, postavili v kuhinji nov štedilnik in nabavili potrebno posodje. V kočo so Zavetišče na Sviščakih na razglednici poslani leta 1941. Na levi strani zavetišča vidimo gospodarsko poslopje, katero je kasneje postalo Cankarjeva koča Gabriele d'Annunzio 1242 m. Na otvoritev so prišli visoki civilni, vojaški in planinski italijanski veljaki iz vse severne Italije. Mogočno stavbo je zgradila reška sekcija planinskega društva CAI. Reška sekcija CAI je 26. aprila leta 1926 v Ilirski Bistrici ustanovila svojo podsekcijo, katere predsednik je postal prvi bistriški italijanski župan Carlo Ognibene. Zanimiv je to, da so domačini sabotirali dejavnost in je zato podsekcija životarila. Planinski dom na Sviščakih je pogorel v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Takoj po osvoboditvi, že 30. Avgusta 1945, planinski navdušenci ustanovijo Planinsko društvo Ilirska neznanci že drugo zimo po odprtju vdrli in odnesli odeje, inventar in železno ploščo s štedilnika. Tako so planinci za nekaj časa obupali, saj niso imeli niti sredstev niti volje, da bi zavetišče ponovno uredili. Leta 1958 je bilo društvo ponovno organizirano in začeli so se gradbeni podvigi, brez katerih danes ne bi imeli niti Planinskega doma niti koče na Snežniku. V času gradnje koče na Snežniku so opuščeno Cankarjevo kočo uporabljali za skladišče gradbenega materiala in orodja. Kmalu je zaživela zamisel o postavitvi planinskega doma. Predsednik društva prof. Drago Karolin je poskrbel, da seje na društvo Cankarjeva koča na razglednici poslani leta 1962 prenesla Cankarjeva koča in 1400 m2 zemljišča, načrt za nov planinski dom je pripravil ing. Nace Perko po idejni skici Rudija Štembergerja. Tako so se leta 1963 pričela gradbe- ninske koče na Sviščakih pa se območje jase ni končalo spreminjati. Planinski dom je od takrat, kljub manjšim dozidavam in spremembam, ostal praktično enak, okolica r II I Sli Hi m Ip fsfie§p\:; r : i-r ».■ k Planinski dom na Sviščakih, razglednica je bila izdana ob 70 letnici društva. na dela. V času gradnje so naleteli jase pa se je spreminjala. Z izgrad-na veliko težav, ne samo finančnih njo koč in doma so se pričeli Svišča-ampak tudi materialnih. Primanjko- ki izrazito turistično razvijati. Pod-valoje pločevine, lesa, stekla, itd. Pa jetje Lesonit je postavilo prvo kočo vendar so leta 1968 slovesno odprli in kmalu so se mu pridružila tudi Kočo na Sviščakih. ostala Bistriška podjetja: Topol, KI K, Z dokončanjem izgradnje pla- Transport, Ilirija in ostali ter tako fm pcrpem POSEBNO VEČ PIŠČANČJEGA MESA. Pivka posebna salama se odlikuje po največjem deležu piščančjega mesa med vsemi konkurenčnimi izdelki! Narejena je iz lahkega piščančjega mesa, zato je bogat vir beljakovin ter okusen in zdrav prigrizek za vso družino. Poleg 350 gramskega, smo zato poskrbeli tudi za 800 gramsko pakiranje. Sodelujte v posebni nagradni igri na spletni strani www.pivkap.si in se potegujte za posebne nagrade ter si oglejte video lisice, znane gurmanke najboljših piščančjih dobrot! postavili temelje turizma. Sviščaki so bili svoje čase veliko bolj živahni, kot so danes. Ob propadanju gospodarstva so se podjetja prvo razbremenila koč in tako so prešle v privatne roke. Kljub več kot sto vikendov, ki stojijo na Sviščakih jih lahko najamemo le še nekaj. In še ti so večji del leta prazni. Lansko leto je bila na občinskem svetu predstavljena pred investicijska študija bodočega turističnega kompleksa na Sviščakih, katera predvideva izgradnjo hotela s štirimi zvezdicami in s 155 ležišči ter 10 apartmajskih hiš s skupno 60 ležišči. Upati je, da bodo načrti zaživeli in tako postavili novo zgodbo v razvoju Svišča kov in Snežniškega turizma. Viri in literatura: Snežnik, PD Snežnik, september 1977, Snežnik, letnik IV, št.2 februar 1997 Snežnik, letnik IV, št.3 marec 1997 Knjiga o Snežniku, PD Snežnik, april 2000 Bistriško odmevi, št 27, avgust 2010 Razglednice so iz zbirke avtorja imcd IMCD d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 0200 tete 051711 02 10 INSTALACIJE Kovačič Stojan S.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cic vie|mann 14 februar 2011 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Redni občni zbor 22. januarja je potekal redni občni zbor Čebelarskega društva Anton Žnideršič, ki je izčrpno predstavil delo društva v minulem letu. Tako je predsednik društva Zorko Šabec še posebej izpostavil sledeče aktivnosti: uradne ure v Domu vsak ponedeljek, redno dežurstvo veterinarke, izdelava nalepk za kozarce znamke Med izpod Snežnika (natiskanih je bilo skoraj 30.000 kosov), sodelovanje na Kmetijski tržnici (poleg društva so se na tržnici s svojim štantom predstavili učenci OŠ Dragotina Ketteja, ki so si izbrali čebelarstvo kot izbirni predmet), pomoč in svetovanje čebelarskih svetovalcev, pomoč čebelarjem, ki so izgubili družine, redno informiranje javnosti, obisk sejma v Celju, organizacija prevzema zdravil, ocenjevanje medov (regijsko ocenjevanje, s tem da smo v ocenjevanje vključili ČD Pivka, Postojna in obalno društvo) ter organizacijo izobraževanj: Smernice dobre prakse - Nataša Lilek Uradne ure javno svetovalne službe - Lidja Senič Pregledi čebeljih družin -Panker Med v kulinariki - Podpečan Izdelava medenih pijač -Avsec Interna kontrola - Skrt Branko Osnovno razlikovanje medov - Zorko Šabec Tečaj za čebelarje začetnike Izobraževanje mladih po šolah (Urh, Dodič) Vlaganja v Vencinovo hišo: lastna sredstva 4.000,00 €, sredstva pridobljena s strani sponzorjev in donatorjev 4.500,00 €, v obnovo hiše pa vložili še 2000 prostovoljnih ur dela. Opravljena dela na objektu v letu 2010: -fasada -izdelava stropa v spodnjih prostorih -elektro instalacije v spodnjih prostorih -keramika v spodnjih prostorih V nadaljevanju je predsednik podal program dela in usmeritve za letošnje leto: nadaljevanje del pri urejanju čebelarskega doma, uradna otvoritev doma, skrb za čebelarje in čebelarstva, pomoč čebelarjem, mentorstvo čebelarskim začetnikom, pomoč pri zatiranju varoje organizacija izobraževanj in delavnic, nadaljevanje dela s čebelarskim krožkom, aktivno sodelovanje s sosednjimi društvi, priprave na volilni občni zbor - evidentiranje Frane Zadnik - pogovor V bistriški čebelarski družini, oziroma občini Ilirska Bistrica je bil doma Anton Žnideršič po domače Košomatov. To je najbolj poznan domač čebelar in eden največjih slovenskih čebelarjev. Mislim, da je Frane Zadnik, njegov pravi naslednik ali če se lahko tako izrazim drugi čebelar. Mogoče v slovenskem čebelarskem cehu ni tako poznan, ker ni objavljal velikih člankov, pa tudi nerad se izpostavlja, vendar ga domači čebelarji zelo cenimo in spoštujemo. Njegove izkušnje so tako ogromne, lahko rečemo, da je prava zakladnica znanja in bila bi velika škoda če je nebi izkoristili. Najprej nekaj besed o Franetu Zadniku, doma iz Kilovč pri Ilirski Bistrici. Frane, koliko časa že živite s čebelami? S čebelami živim že 53 let. Začel sem čebelariti z enim Žnideršičem- se pravi enim AŽ panjem. Počasi sem to razmnoževal, tako, da se je število zelo povečalo in jih sam več ne obvladam. Hvala bogu je v hišo prišel zet Rajko Kaluža in po njegovi zaslugi čebelariva s precej velikim številom čebeljih družin. Brez njega bi sam imel na vrtu par družin za hobi in nič več, v glavnem zaradi zdravstvenih problemov. Števila boljše, da ne omenjam. V glavnem, z AŽ panjem sem preizkusil raznorazne stvari in še vedno mislim, da je to za naše pašne razmere najbolj prikladen panj. Kdo je bil pravzaprav vaš učitelj? Lahko bi rekel, da nihče. Moram priznati, da je bilo kar nekaj uglednih čebelarjev takrat na našem območju, vendar s kakšnim znanjem ali učenjem drugih so bili zelo skopi, zato sem moral tako rekoč znanje krasti. Sreča je bila ta, da sem začel čebela- riti zelo mlad in sem kmalu ugotovil, da brez znanja ne gre. Zaradi tega sem obiskal vsa možna predavanja in opravil vse možne tečaje, ki so takrat obstajali o čebelarstvu. Recimo: tečaj za vzrejo matic, tečaj za pridelovanje matičnega mlečka, tečaj za pridelovanje medu, tečaj za čebelarskega preglednika, tako sem nekaj let tudi pregledoval čebele po dogovoru z veterinarji. Bil sem mlad in vse kar so mi povedali - vse je ostalo v glavi. Kako je bilo v letih po Žnideršičevi smrti. Koliko je bilo takrat ime Žnideršič pomembno in prisotno v čebelarski javnosti? Kaj je bilo z ostalimi večjimi čebelarji na Bistriškem? Koliko so bili ljudje napredni in izobraženi? Ja, lahko bi rekel tako, bilo je kar nekaj uglednih bistriških čebelarjev, sploh v širši bistriški okolici. Moram potrditi, tudi takrat so upoštevali Žnideršiča, ampak mogoče se je to drugače maščevalo. Jaz, kod mlad čebelar, bi takrat takoj hodil na vsa predavanja, ampak so bili določeni »čebelarski asi«, večji čebelarji, ki niso dovolili, da bi nekdo drug prišel predavat od kje drugje. Trdili so: »Kaj nam bo nekdo iz Ljubljane predaval, ko je Bistrica zibelka slovenskega čebelarstva.« Tudi sam se strinjam z dejstvom, daje Žnideršič res bil velik čebelar. Nekega izobraževanja mlajših ali prenašanja znanja pa sploh ni bilo. Ljudje so imeli takrat premalo znanja. Bilo je nekaj čebelarjev, ki so bili pripravljeni kaj povedati. Seveda niso bili vsi takšni, vsekakor pa premalo. Med čebelarji je vladala velika ljubosumnost. Kar nekaj primerov poznam, ampak ne bi o imenih. Sam sem doživel, da ko sem kupoval svoj prvi panj, je prišel sosednji čebelar in je prodajalca pograjal, češ: »Kaj si neumen, da prodajaš panje. Ali misliš, da bomo zdaj kar vsi čebelarili?« Ljubosumnost je bila kar velika. Že takrat sem si zamislil, da če bom kdaj kaj vedel o čebelah, se bom sam drugače obnašal in tako tudi je. Zakaj ste se vi sploh odločili za čebele? Ja to je pa daljša zgodba. Že kot mizarskemu vajencu je k meni prišel čebelar in vprašal:«Čuj Frane, a ne bi tudi meni naredil dva panja?« No, iz tistih dveh je potem nastalo osem. Odgovoril sem mu, da bi to z veseljem naredil, ampak da ne vem kako. Ma, je rekel ti bom jaz prinesel en panj za »mujštro«, tako kot so takrat rekli vzorcu. In sva se zmenila.Ta mož je res panj prinesel. Samo to je bilo zame »španska vas«- prvič sem ga videl zunaj in znotraj. No meni jo to bilo vse zanimivo in sam sem ga spraševal, zakaj kakšna stvar rabi in ta mi je pojasnjeval. Meni je postalo z njegovo razlago življenje čebel zanimivo. Tako, da sem se še tisti dan odloči, da bom tudi sebi naredil en panj. Vendar, preden kot sem začel čebelarit, sem začel kupovati knjige o čebelah. No, s tistim panjem se je začelo in nadaljevalo tako, da čebela-rim še danes. In še to ...V svojem življenju je poizkušal z raznimi izvedbami panja, na koncu pa se je odločil za /\2 panj- to je panj ki ga je leta 1905 narisal Anton Žnideršič. Oblika panja je najprimernejša za čebelarjenje ne samo v domačem kraju, ampak ga z pridom uporabljajo čebelarji širom po svetu. Ampak leta prinesejo svoje in tudi sam priznava, da v zadnjih letih brez pomoči zeta Rajka takšnega števila panjev ne bi mogel obvladovati. Pravzaprav čebelaril bi z desetimi panji na vrtu-se popravi. Realnost pa je popolnoma drugačna. Z zetom je Frane v domačo hišo dobil človeka, podobnega sebi in Rajko je število čebeljih družin še enkrat povečal, tako da sedaj doma čebelarijo z skoraj 400 družinami-ne-verjeten občudovanja in vseh pohval vreden podatek. Pogovor pripravil Zorko Šabec kandidatovza vodstvo društva v naslednjem mandatu in nadaljevanje aktivnosti za ustanovitev regijske čebelarske zveze Anton Žnideršič. Predsednik je podal obširno informacijo o dosedanjih dogovarjanjih o ustanovitvi regijske čebelarske zveze: Doslej so bili že trije delovni sestanki o ustanovitvi regijske zveze. Zveza, naj bi vključevala zainteresirana društva obalno-kraške regije in tudi notranjske, imenovala bi se po našemu čebelarju Antonu Žnideršiču, sedež zveze bo v Ilirski Bistrici. Namen zveze bo predvsem organizacijsko povezati in usklajevati interese vseh včlanjenih društev navzven. Ob koncu je društvo podelilo še priznanja zaslužnim članom in prvič v svoji zgodovini je podelilo listino častnega člana Francu Za- dniku. Častni član društva lahko postane član društva ali druga oseba, ki ima velikezaslugeza delovanje in razvoj društva ali če s svojim delom bistveno pripomore k delu društva, kar Frane nedvomno tudi je. Frane je rojen na Premu, čebele so mu življenjske sopotnice, saj čebelari že skoraj 50 let. Svoje izkušnje je bogatil tudi z teoretičnim znanjem, ki ga je v bivši državi pridobival v Ljubljani, Zagrebu pa tudi na Reki. Zadnik Frane je prejel vsa najvišja čebelarska priznanja, v svoji zbirki ima tako bronasto, srebrno in tudi zlato priznane Antona Janše. Njegova največja odlika pa je odnos do ostalih čebelarjev, saj svoje znanje in bogate izkušnje z veseljem prenaša na druge. Pripravljen je vsem, ki so voljni znanja to teoretično povedati in tudi praktično pokazati v panju. KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02 / 7200 330 fax:02 / 7200 340 www.interles.si info@interles.si m ulil HI-TECH BLEIFREI PROFIL 7 - komorni system ELEGANCE MD 8.0 Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart PVC *** LES *** M ALU pSaiEsg© % minil teiai" ! iniitiljitn Celoviti izvajalska inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 DVOJNA DIOPTRIJA Postno premišljevanje Jožko Stei I etoš-Ln j a zima nas ne preseneča samo z vremenom in temperaturami, ki oboja ne vzdržita več kot nekaj dni v enakem stanju, pač pa tudi z dogajanjem na naši domači sceni, kjer se premikajo stvari v podobnem slogu. Lep primer je letošnji bistriški mesec kulture, ki je dobesedno padel v vodo zaradi prevelikega zmanjšanja občinskih proračunskih sredstev namenjenih ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, zaradi česar so odpadle vse prireditve v sklopu meseca kulture, vključno s tradicionalno uvodno prireditvijo na premskem gradu. In tako se je mesec kulturnega praznovanja sprevrgel v mesec prisilnega, bolj strogega posta od cerkvenega, ki se bo najbrž razvlekel čez vse leto. Gledano s te smeri, ni nič čudnega, če je številnim bistriškim kulturnikom zavrela kri in so na predvečer slovenskega kulturnega praznika preko letakov, ki sojih na svojem mirnem protestnem shodu delili obiskovalcem občinske proslave na Vidmu, želeli opozoriti domačo javnost na zaskrbljujoč položaj, v katerem so se znašla domača kulturna društva. Naš vrli župan si je - sodeč po izjavah, zapisanih v medijih - to razlagal po svoje in razlog ter krivdo za protestni shod zvrnil na par nezadovoljnih posameznikov, ki da so nahujskali predstavnike kulturnih društev k temu zanj nerazumnemu dejanju. Ne glede na takšna ali drugačna gledanja in tolmačenja tega dogodka, ostajajo dejstva neizprosno enaka, da se je županova ekipa lotila obsekava-nja še poslednjega zdravega in rodovitnega drevesa, ki ga premore občina v svojem usihajočem nasadu, česar ne bi mirno opazoval noben količkaj lokal-patriotsko zaveden občan, kaj šele kulturnik! Še posebej, ker visi na nitki tudi obstoj bistriške izpostave J SKD, kar bi pomenilo, da bi v primeru njene ukinitve, oziroma selitve v večji center, naša društva ostala brez koordinatorja, kot tudi posrednika med njimi in institucijami. Društva se že sedaj dušijo v gori papirjev, kijih morajo izpolniti za vsako prijavo na javne razpise za sredstva, od katerih je v veliki meri odvisno njihovo preživetje. Samo po sebi se razume, da se tudi na kulturnem področju ne bomo mogli izogniti strogim varčevalnim ukrepom, ki so jih in jih še bodo deležni vsi porabniki proračunskih sredstev, vendar z bolj pravično in razumno odmerjenimi rezi, kot so jih bila društva deležna za letošnje leto, ko je šlo kar povprek. Vsak moder sadjar - enako velja za politika - bo vedel, da se vseh dreves ne obrezuje enako, ker s tem tvega dolgoročno škodo in izpad pridelka, če bo tistemu, ki je po naravi bolj šibke rasti, porezal preveč rodnih vej naenkrat. In ljubiteljska kultura je ena takih nič denarja prinašajočih dejavnosti, ki stežka preživi brez javne podpore, zato je ne smemo prepustiti usodi prostega trga, ker jo bomo s tem obsodili na neizogiben propad. Največja ironija bi bila, če bi sedaj, ko smo zares gospodarji na svoji zemlji, sami sebi na račun varčevanja omejevali tisto, za kar smo bili Primorci pod italijansko okupacijo dolga desetletja ne samo prikrajšani, ampak oropani: svobodno združevanje (društva!), jezik in kulturo, ki ne more biti predmet trženja, niti medstrankarskega kupčkanja, ampak naše domovin- ske zavesti, za katero nam Boris Pahor upravičeno očita, da nam jo kronično primanjkuje. Zadnji čas je, da jo začnemo pri mladem rodu oživljati z uvedbo obveznega šolskega predmeta domovinska vzgoja, sicer se nam bo - če se bomo brezbrižno prepustili toku globalizacije (stapljanje kultur) - v bližnji prihodnosti zgodilo, da kmalu ne bodo otroci več vedeli, kateremu narodu ali jeziku pripadajo... Omenjeni bistriški kulturniški post je lepa priložnost za skupen poglobljen razmislek o teh resnih stvareh, ki jih je pomagal osvetliti lokalni "kratek stik" med kulturniki in oblastniki, da so ljubiteljske kulturne dejavnosti veliko več, kot samo prostor za uresničenje človekovih osebnih umetniških nagnjenj. So eno od pomembnih gojišč in prenašalcev kulturnega izročila ter zgodovinskega spomina, brez katerega noben narod ne more dolgo obstati. Če bomo imeli to pred očmi, potem ne bo nobenih pomislekov pri odločanju dati ali ne dati iz proračunske malhe tistih nekaj evrov za preživetje kulturnih dejavnosti.. LITERARNA DEJAVNOSTI Osme Ilirske teme Igor Štemberger.... Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica je v sodelovanju s Knjižnico Makse Samsa in Območno izpostavo JSKD Ilirska Bistrica v četrtek, 17. februarja pripravilo predstavitev knjige »Zgodovinski pregled športa na Bistriškem«. Knjiga, ki je izšla kot osmi zvezek zbirke »Ilirske teme«, je delo Dimitrija Grlja, z njim pa seje v nabito polni bistriški knjižnici pogovarjal urednik knjige Tomo Šajn. V kulturnem programu je nastopila skupina Nostalgija. »Ilirske teme« so monografska zbirka, ki jo je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica začelo izdajati pred sedemnajstimi leti. Do danes je v zbirki izšlo osem knjig z zelo pestro vsebino. Začelo se je z letom pomembnih jubilejev 1994, nadaljevalo pa s petdesetletnico ponovne slovenske šole na Primorskem, s sto-trideset letnico železniške proge Pivka-Reka, pa z Ličanovimi spomini iz Sibirije, ter s knjigo o Mašunu, predstavljene so bile tudi že pomembne osebe iz domače zgodovine, kot sta Maksa Samsa in Josip Potepan, zadnja v seriji pa je bistriška zgodovina športa avtorja Dimitrija Grlja. Knjigo lahko razdelimo v več vsebinskih sklopov. Avtor se je najprej lotil pregleda športa od sokolskih začetkov v času čitalnic na čelu z odličnim telovadcem Jankom Kovačičem, preko bistriškega športa v času italijanske okupacije, do obuditve športnih društev s TVD Partizan po drugi svetovni vojni. V drugem vsebinskem sklopu avtor obravnava društva po posameznih športnih panogah. Iz tega dela knjige bi veljalo izpostaviti zlato obdobje bistriške košarke v šestdesetih letih, bistriškega olimpijca v streljanju na glinaste golobe Andraža Lipolta, svetovno prvakinjo v lokostrelstvu Dolores Čekada in prezgodaj preminulega alpinista Bojana Počkarja. V tretjem delu knjige se avtor loteva pregleda športa po bistriškem podeželju, zadnji del knjige pa namenja šolskim športnim društvom ter sindikalnim in upokojenskim športnim igram. Čisto ob koncu sledi še pregled vseh dobitnikov občinskih športnih priznanj in pregled športnih objektov v občini. Dimitrij Grlj Mitko, ki je širši bistriški javnosti znan kot neutrudni športni in kulturni delavec, je s knjigo »Zgodovinski pregled športa na Bistriškem« strnil pomemben del naše športne preteklosti. V knjigi je zbran bogat slikovni material, s čimer je času iztrgal iz pozabe pomemben del bistriške zgodovine. Naslovnico knjige je oblikoval Romeo Volk, v nakladi 300 izvodov pa so jo natisnili v Grafični delavnici Bor pod izdajateljem Društvom za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica. ZBOROVSKOPETJE Božični koncert CMePZZvon. V prelepem božičnem času smo v januarju doživeli čudovit božični koncert "NAJLEPŠA NOČ, BOŽIČNA NOČ". Tradicionalni koncert, ki ga že enajsto leto zapored organizira zbor Zvon je tudi v letošnjem letu do zadnjega kotička napolnil bistriško cerkev Sv Jurija. S pravim izborom glasbenih zasedb, ki glasbe ne le izvajajo, temveč jo tudi poustvarjajoče organizator poskrbel za bogat umetniški večer. Poleg povezovalke Helene Boštjančič Škrlj sp glasbeni večer dopolnjevale domače bistriške orgle, delo Jenkove orglarske delavnice, iz katerih je čudovite zvoke izvabljala organistka prof. Melita Ana Maček. Violinistka [Sm ■M'A Ebkb kJjffpm. prof. Klementina Tominšek in organistka prof. Metka Jereb sta nam z estetsko noto muzikalno poustvarili delček bogatega mozaika inštrumentalne glasbe. Vokalna božična literatura je zazvenela v treh domačih pevskih sestavih. Poleg Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc, ki ga vodi Katja Bajec nas je pod vodstvom Anije Janežič razvedril otroški pevski zbor Zvonček. Luč je zasvetila v temi, to luč je pod vodstvom prof. Damjane Kinkela in ob spremljavi prof. Metke Jereb podaril zvestim poslušalcem Cerkveni mešani pevski zbor Zvon. Za dolgoletno prepevanje: 60 let na koru in 28 let pri zboru Zvonu smo se pevci ob tej priložnosti zahvalili gospe Vojki Pirih z željo, da bi cerkvena pesem še naprej ostala v njenem srcu in duši. Višek koncerta smo Zvonovci zgradili skupaj z otroškimi glasovi zbora Zvonček, sklenili pa tradicionalno z Gruberjevo Sveta noč. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, Občini Ilirska Bistrica in 01 JSKD z Igorjem Štembergerjem, poslušalcem ter vsem, ki so-kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi našega koncerta. Podoživeli smo najlepšo noč- božično noč. Naj njeno sporočilo traja in živi med nami celo leto. SREČANJE Srečanje učencev trobil Zveze primorskih glasbenih šol Ravnatelj, Laszlo Balazs, prof. •••• 19. januarja 2011 je v Glasbeni šoli Ajdovščina potekalo srečanje učencev trobil Zveze primorskih glasbenih šol. Iz Glasbene šole Ilirska Bistrica sta se tega srečanja udeležila učenec trobente Nejc Frank pod mentorstvom Borisa Benčiča in učenec pozavne Rok Štemberger pod mentorstvom Simona Tomažiča. Srečanje je bilo namenjeno tekmovalcem regijskega tekmovanja, ki je bilo v Kopru 16. in 17. februarja 2011 v prostorih Glasbene šole Koper. 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si RECENZIJA Misel o knjigi Pino Roveredo: Sporoči mi/Mandami a dire Patricija Dodič. Prevedla Magda Jevnikar, spremna beseda Claudio Magris RCS Libri S.p.A., Milan, Italija Mladika, 2008 »Otroke, lastne otroke, otroke ljubezni moramo vedno božati, vedno jih moramo objemati, vedno poljubljati, pa čeprav si je treba izmisliti ugodno priliko. Lahko se namreč primeri, da nenadoma poravnamo račune in se znajdemo z nepotrebno lastnino...razvrednotene ljubezni!« V času študija sem preživela pet let v mestu, ki nam je bilo do prve svetovne vojne nekoliko bolj domače, kot pozneje. Ta krat je v mestu živelo nekaj deset tisoč Slovencev, ki so zaradi vzpona fašizma kasneje odšli kdo ve kam. Menda se je v njem rodila moja pranona. Menda je v njem eden mojih praprastricev prevažal s taksijem naokoli petične Italijane. Vanj zahajata dnevno s trebuhom za kruhom moja ljuba mama in sestra in tisoče drugih žensk. Zaradi kruha, pravijo. Bo že tako. Včasih pravim, da nas rešuje. Včasih nam je odveč. Nedvomno je Trst močna preizkušnja, tako ali drugače. Ker sem živela izven mesta, sem se na predavanja vozila z mestnim avtobusom, prenatrpanim starejših in starih ljudi, saj je mesto staro kot zemlja, ali še bolj. Mladi, če se izobrazijo, odidejo via America, srednja generacija se zaposluje v bližnji železarni, pristanišču, kjerkoli. Še tistih nekaj tovarn so zaprli že takrat. Mesto, prepredeno z vonjem mačjega scanja in skrivnostnih zatemnjenih šip velikih makin, ki iščejo v zakotnih uličicah mlado tuje meso, postaja umazano, sovražno, tuje. Nič ne pomaga avstro-ogrska arhitektura, prekrasne palače, trgi in podobno. Še malce spominov. Vožnja z avtobusom je peljala mimo mestnega pokopališča, ob katerem sta stala dva sivorjava bloka tipično fašistične noše, iz katerih so dnevno izslanjali svoje gubaste obraze najrevnejši prebivalci, ki s sabo niso vedeli, kam. Tu je onemu iz brade cedila slina, starki so vreče živeža daljšale roke do kolen, mladi fant in punca sta si na oknu jemala poljube, nedolžnost in še kaj. Vsak dan je okno požrlo novo shizofrenično zgodbo. Iz dneva v dan je bilo sosednje polkno priprto. Nato zaprto. Dokler se nekega dne niso vrata popolnoma zazidala. Okna je prekrila odeja rdečih opek. Sprva prvi blok, nato še drugi je zlagoma zajela grobna tišina. Nekatere stanovalce je preselila na bližnje počivališče, druge v bolnišnico, tretje v zavod. Morda drugam, kdo ve. Tako je bilo slišati... Brati. V lokalnem časopisju. Ali v pričujoči knjigi. Da Trst ni samo tisti navidezni »vu kumpra«, ali morda magazin z razvlečeno robo; da ni le kitajski nasmeh, ali butična izložba, da niso le in samo Barkola, Rojan in Gretta, kjer živijo bogataši, o katerih v Sloveniji lahko le sanjamo. Ne. Da Trst ni samo to, priča Pino Roveredo. Gre za prvenec, s katerim avtor odločno vstopa v svet literature. Grafiti, ki jih življenje Trsta vrisuje v podkožje, so se globoko zabrazgotinili tudi vanj. Piše iz življenja teme, pekla, samouničevanja, osamitve, nasilja, propadanja. Outsider, ki ve, da ni potvoril resničnosti in da je opisal le degradacijo, stisko, moralni poraz. Le redki avtorji so lahko tako pristni in iskreni v pripovedi, kot je Roveredo. Rodil seje 1954 v Trstu v družini obrtnikov, zaposlen kasneje kot delavec v tovarni mesnih delikatesnih izdelkov, nato v tovarni plutovinastih zamaškov. Spoznal je neurejenost, alkohol, brutalnost, zapor, psihiatrično bolnišnico, potepuško življenje, skratka rob družbe, ki je v Trstu zelo prisoten, čeprav zelo rad zakrit pod smrdljivo preprogo. Pisatelj v knjigi pripoveduje o pretrganih življenjih, o smrtih, nizkotnostih in šibkostih, o prestopništvu in reševanju iz pekla. Že leta konkretno zavzeto pomaga v prid žrtev stiske, alkoholikov, zasvojencev, seropozitivnih, prizadetih, oskrbovancev centrov za mentalno zdravje, zapornikov in priseljencev. Pripoved začne z gluhonemimi straši in najzgodnejšim učenjem govorice z rokami.»Govorica rok, poleg absolutne pozornosti pogleda zahteva tudi sposobnost, da gradiš dialog s prsti, s prsti, ki se s svobodno fantazijo lahko razlikujejo po stilu in postanejo čisto osebno narečje. Potem, ko so moji starši odšli, sem na ta način začel pisati oz. prenašati na papir gibanje prstov«, pravi avtor o svojem pisanju. Po prvencu Capriole in šalita je objavil knjigo Una risatapiena di fnestre, enodejankio La bella vita in roman Ballando con Cecilia. Svoje junake kratkih zgodb obravnava z globokim spoštovanjem, naj gre za tatiče, zvodnike ali duševne bolnike. Zgodbe avtorjevih glavnih junakov so kaotične, neurejene, groteskne, komične in včasih skorajda burkaste. Vulgarna materialna resničnost razbitih eksistencialnih odisejad, pred katero si mnogokrat zatiskamo oči, razkrije detalj, tragedijo, krivdo, trpljenje ljudi v stiski. Claudio Magris, avtor spremne besede in profesor na Tržaški univerzi, trdi da je »hujša od smrti in nasilja prazna izvotijenost, ki zamegli življenje, kot pripoveduje ena izmed pripovedi-apologij, z neizprosnim in mojstrskim tekstom, ki s svojim lakoničnim in hladnim brezupom stisne srce in želodec kot malokatero delo.«. Res je, stisne želodec. Ob sleherni pripovedi. Zgoščeno ponese. Da spoznamo o Trstu kaj več od šopinga. Kaj več od dela naših mam, sester, babic, tet. Da spoznamo Trst v podobi, v kakršni zares obstaja. Ali morda tudi obstaja. Nekoč je bil »naš«. Danes je naš ravno toliko, kot vse ostalo. Pa vendarle, knjigo priporočam v branje. Tudi na tržaških ulicah se bo kmalu, nesrečnim zgodbam navkljub, karnevalilo. Naj bo noro, norčljavo in veselo. Ali tam. Ali tu, v srcu. Pa kak krof pojejte še zame;);). Objem do prihodnjič. Patricija VEČERNA DEBATA Podprimo mladinsko kulturo v našem mestu Rok SMRDELJ, odgovorni urednik, oblikovanje naslovnic: Nina Rolih •••• Večerna debata je mladinsko-li-terarno glasilo, ki ga izdaja Kultur-no-umetniško društvo Literativa. Predstavlja delo mladih zunaj šolskih klopi. Predvidenih je pet številk, do sedaj so izšle že štiri. Prva je izšla 10. septembra 2009, druga 28. januarja 2010, tretja 26. marca 2010 in četrta 10. septembra 2010. S slednjo smo obeležili leto dni od izida prve številke. Vzrokov za nastanek glasila je veliko, omenili bomo tri najpomembnejše. Prvi vzrok pojasnjuje ime Večerna debata. V Ilirski Bistrici in drugod širom Slovenije med mladimi ob sobotnih večerih v raznih lokalih potekajo številne debate in razpra- ve. Škoda bi bilo, če se ne bi nekje zabeležile, saj tako širša množica ljudi ugotovi, kako mladi razmišljamo, kakšen je naš glas v družbi in kaj sploh ustvarjamo. Izrečena beseda se pozabi, zapisana ostane. To je bil prvotni namen glasila. Za projekt Večerna debata se je zbrala odlična družba in opravili smo konstruktivne debate, ki so v dovršeni meri obrodile sadove. Z debatnimi srečanji smo pričeli v dvorani Sokolskega doma v Ilirski Bistrici, kjer so se odvijale neformalne debate formata »okrogla miza«. Pozneje smo v sodelovanju z Debatnim klubom Gimnazija Ilirska Bistrica v Knjižnici Makse Samsa pričeli s formalnimi debatami. Kljub temu da je naše mesto majhno, se v njem najde ogromno dobrih literatov, ki so preveč zapostavljeni oz. premalo prikazani javnosti. Drugi vzrok za nastanek, ki je pozneje pridobil prioriteto med cilji, je predstavitev mladih literatov širši javnosti ter spodbujanje in svetovanje pri njihovem ustvarjalnem delu. Tretji, najširše zastavljen vzrok se nanaša na kulturno dogajanje v Občini Ilirska Bistrica. Odvija se veliko prireditev, vendar za to ne poskrbijo mladi, temveč starejši del prebivalstva. Z Večerno debato in ostalimi projekti mladi dokazujemo, da znamo tudi sami poskrbeti za dogajanje in s tem si prizadevamo, da naše obdobje ne bi bilo označeno kot obdobje stagnacije ter praznih besed, ampak kot ustvarjalna doba, ko smo nekaj naredili in pustili za sabo. Govorimo o boju za širitev kulture med mladimi. Z glasilom celotni Ilirski Bistrici in Sloveniji dokazujemo, da pri nas ni pasivne mladine, ampak zgolj aktivna, ki se bori za določene prioritete in cilje, kajti to je edina pot, da si mladi postavimo temelje za našo prihodnost, saj bomo mi tisti, ki bomo prevzeli določene funkcije v družbi in moramo že sedaj delo- vati v njej, kritično razmišljati in poskrbeti za kulturno dogajanje, saj bomo le na takšen način nekoč spreminjali stvari na bolje. Najbolj zanimiva je nazadnje izdana številka, saj si lahko na več kot 60-tih straneh poleg literarnih stvaritev preberete bogat intervju s slovenskim književnikom Cirilom Zlobcem. Z nakupom glasila boste podprli delovanje mladih in zanimanje zanje ter pripomogli k dvigu bralne kulture. Glavno prodajno mesto vseh številk je Knjižnica Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Cena izvoda je 3€. Za kakršne koli informacije o našem delu, naročilu ali objavi literarnih in ostalih besedil lahko pišete na elektronski naslov litera-tiva@gmail.com. Sprejemamo vse izdelke: poezija, proza, razmišljanja, dramska besedila ..., saj je pojem ustvarjanja praktično brezmejen. Veseli bomo vsakršne kritike. Veliko dobrega, ustvarjalne energije in lep uredniški pozdrav! GLASBENA ŠOLA 5. mednarodno harmonikarsko tekmovanje Ravnatelj, Laszlo Balazs, prof. •••• V Begunjah se je 22. in 23. januarja 2011 odvilo 5. mednarodno harmonikarsko tekmovanje Avsenik, ki ga je organizirala Glasbena šola Avsenik. IzGlasbe-ne šole Ilirska Bistrica sta se tega tekmovanja pod mentorstvom prof. diatonične harmonike Zorana Lupinca udeležila učenca Jaka Fidel in Domen Barbiš. V kategorij A. je od 24 prijavljenih Domen Barbiš dosegel srebrno priznanje. V kategoriji C. je Jaka Fidel od 29 prijavljenih dosegel zlato priznanje. Tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija v zasedbi Slavka Avsenika ml., Adalberta Lipuscha in Klemena Lebna. Tega tekmovanja se poleg slovenskih tekmovalcev udeležijo tudi tekmovalci iz Nemčije, Avstrije in Italije. V Jaka Fidel, Domen Barbiš in Zoran Lupine, prof. y Predstavitev fotografa Marjana Kreblja Rok Smrdelj, foto avtoportret Marjan Krebelj •••• V petek 27. januarja je Knjižnica Makse Samsa v sodelovanju z bistriško izpostavo JSKD gostila uspešnega ustvarjalca vizualnih medijev Marjana Kreblja, ki je domači javnosti na zelo originalen in svojevrsten način že drugič zapored predstavil stvaritve preteklega leta, ki jih je ujel v fotografski objektiv. Marjan Krebelj (po poklicu sicer arhitekt), se preživlja s fotografijo, multimedijo in grafičnim oblikovanjem. Na letošnji predstavitvi, imenovani »Fotografije'10«, je predstavil samostojno projekcijo fotografij in ostalih vizualnih projektov lanskega leta. Pod taktirko akademske operne pevke in profesorice solo- petja, Janje Konestabo, sta v premoru večera zarisala melodije Staša Frank in Aleks Fatur, pevski duet Glasbene šole Ilirska Bistrica. Projekcijo je spremljala glasba in avtorjeva tekoča beseda, ki je polna hipnih asociacij, bogata s subjektivnimi interpretacijami, ki so utemeljene s primeri in natančnimi citati, kar potrjuje avtorjevo vsestranskost in razgledanost. Temelj predstavitve so bili lanski, žanrsko zelo obarvani, lokalni in državni dogodki, preko katerih je avtor predstavil svoje razmišljanje o svetlobi in se tako poigraval z različnimi tehnikami svetlobe in sence. Sam pravi, da je »svetloba govorica, ki ima svoje besedišče in slovnico. Treba se jo je učiti, nadgrajevati in razumeti.« Za zgled postavlja Tanizakija Junichiro, enega najbolj prevajanih japonskih piscev minulega stoletja, sicer avtorja znamenitega eseja Hvalnica senci, v katerem Tanizaki poudarja mehki svet estetike, poln senc, ki ga je v naši Zahodni civilizaciji premalo. Generacijsko različni obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili knjižnico, so uzrli izkušnjo mladega ustvarjalca, kije predstavil svoje prizadevno delo in njegovo posledico - notranje zadovoljstvo, ki ga ne morejo prinesti redni dohodki in šolske ocene, ampak samo ustvarjalno delo, ki temelji na samouresničevanju. Kljub vsemu je avtor poudaril tudi trdo realnost ustvarjalnega dela - (pre)nizke avtorske honorarje, ki so prej stalnica kot izjema našega prostora.Takšni večeri bi morali biti pogostejši, vsekakor pa ni to avtorjev zadnji. TABOR KALC 1869 »Športanja« ni nikoli preveč Jernej Biščak, foto bovvling: Katja Mihelj, foto Kope: Toni Urbančič •••• ko so se člani in članice društva po nekajletnem premoru znova zbrali na bovvling večeru v Postojni. Kljub temu da v društvu ni profesionalnih kegljačev so mladi tekmovalci keglje podirali kot za stavo. Dobre volje zato ni manjkalo, nekaj malega tekmovalnosti med sodelujočimi ekipami pa je prispevalo k ravno pravšnjemu športnemu vzdušju. Eden izmed februarskih koncev tedna je bil tako kot že nekaj zadnjih let v KŠTD Tabor Kalc 1869 tudi letos rezerviran za smučarski vikend na Kopah. Čeprav jim vreme tokrat ni bilo tako naklonjeno kot prejšnja leta, so zagreti smučarji in smučarke zimske razmere vseeno dobro izkoristili za vijuganje po zasneženih strminah. Športno obarvan pa je bil v kneškem društvu že januar, GOSTOVANJE Kerglci izpod Ahca med rojaki v Avstraliji Zlatan Kovačevič. 19.12.2010 smo Kerglci izpod Ahca doživeli veličasten sprejem v Slovenskem klubu Jadran v Melbournu. Poleg glavnega »krivca« za obisk v daljni deželi predsednika kluba »Jadran« Stojana Brneta, je skupino godcev kateri so se pridružile tudi partnerke in prijatelji že na letališču pričakala velika množica članov kluba in sorodnikov. Emocije so podrle vse načrte, zato smo se Kerglci na hitro zbrali v letališki zgradbi in sorodnikom zapeli pesem V tujem kraju sam jaz zdaj živim in že odhiteli v njihov objem. Nadaljevalo se je z dobrodošlico v klubskih prostorih, kjer je skupino iz Slovenije nagovoril predsednik kluba Stojan Brne. Seveda ni manjkala tudi kapljica značilne Avstralske pijače in pa seveda obilen prigrizek. 22.12.2010 je neumorni predsednik kluba »Jadran« Stojan s svojimi sod-"!avti organiziral prelep izlet okoli Melbournskega zaliva. Na izletu se j skupini iz Slovenije pridružilo veliko število rojakov združenih v klubu Jadran. Na izletu je bilo videti veliko zanimivosti, domačini so pripravili odlično hrano, Kerglci pa smo poskrbeli, da je bilo tudi živo. 26.12.2010 smo se Kerglci s Slovensko pesmijo predstavili rojakom zbranim v klubu Planica v Springvaleu. Poleg glasbenega nastopa, smo se zdomcem predstavili tudi s komedijo o žegnani vodi. 28.12.2010 je sledil izlet v Balarat, kjer smo si Slovenci ogledali Rudnik zlata in muzej. Seveda so se nam ponovno pridružili rojaki, za dobro vzdušje pa smo med drugim poskrbeli tudi Kerglci. 30.12.2010 smo bili Slovenci povabljeni na Balinarsko srečanje s piknikom v klubu »Jadran«. V balinanju domačini niso dopustili presenečenja. Med veliko ekipami, ki so nastopile in se izkazale vsaka po svoje je zmagala ekipa Jadrana pred eno izmed štirih slovenskih ekip v kateri so odlično igrali harmonikar Gršče Bojan, že preizkušen balinar Gršče Franci in neumorni Edo Majdnek. Ob zaključku in razglasitvi rezultatov smo bili zmagovalci vsi, Kerglci pa smo vrezali nekaj domačih. Najdaljši večer v letu se je v klubu Jadran 31.12.2010 začel že ob 19.30 uri. Ob domačem ansamblu smo 250 glavo množico zabavali tudi Kerglci izpod Ahca in odigrali tudi komedijo o žegnani vodi. Silvestrovanje v klubu Jadranje bilo lepo in nepozabno doživetje, po svoje pa izjemno zanimivo, saj nam je narava ta večer namenila okroglih 40 stopinj Celzija. Kerglci smo v času bivanja in vandranja po Viktoriji zabeležili še dva odmevna nastopa. 16.1.2011 smo muzicirali v klubu »Istra«, ki združuje zdomce, tako s Slovenske, kot tudi s Hrvaške strani Istre. Najbolj veličasten nastop pa smo zabeležili na poslovilni zabavi 22.1.2011 ponovno v Slovenskem klubu »Jadran«. Celo popoldne in pozno v noč smo zabavali 200 glavo množico, ki se je prišla poslovit od nas. Tokrat smo rojakom zapeli tudi poslovilno pesem, ki smo jo poimenovali Avstralska in večini prisotnim se je orosilo oko. Nekdo je izjavil da take fešte ni bilo že od časa, ko je tam gostoval ansambel Otavija Brajka in zagotovo se ni zmotil. Hvala lepa Avstralski Slovenci za vse, kar ste nam dali in kar ste nam nudili, tega ne bomo pozabili nikoli. Srčno upamo, da se nekoč zopet srečamo. 18 februar 2011 IZ SOLSKIH KLOPI OSJELŠANE H Ješjwski novinarji r7:teF»9$ ( ' i- ■TEI L Pr z mentorico Nives Pirih poročajo: Letos smo v počastitev Prešernovega ustvarjanja in naše kulture imeli kratek program, ki so ga pripravili učenci glasbeno-dramske skupine pod mentorskim vodstvom učiteljic N. Stock in N. Pirih ter ogled lutkovne igrice O.VVildea Srečni kraljevič v izvedbi KUD »Teater za vse« iz Jesenic. Sledile so kratke počitnice, ki smo se jih vsi zelo razveselili. Buckinghamsko palačo, London Bridge, ničti poldnevnik na Gre-envvichu, Trafalgar Sguare, ogledali smo si tudi bivše študentsko naselje. Bili smo v dveh muzejih: v muzeju Natural History Museum, kjer smo si lahko ogledali veliko živali, nekaj jih je bilo tudi v naravni velikosti, vse o razvoju človeka, okostja dinozavrov, makete našega planeta in vesolja ter veliko drugih stvari. Bili smo tudi v muzeju voščenih lutk, Madame Tus-sauds, kjer smo se slikali s slavnimi osebami in pravljičnimi liki, kot so Shre-ek, Batman ... Mesto smo si ogledali tudi z ladjice, s katero smo se peljali po reki Temzi. V ulici Do-vvning Street, kjer živi predsednik vlade, smo se lahko slikali s tipičnimi angleškimi stražarji. Imeli smo pa kljub temu nismo takoj šli spat, ker smo se družili z novimi prijatelji, ki smo jih spoznali na tem prečudovitem izletu, ki nam bo za vedno ostal v spominu. Tudi domov smo se vrnili z letalom, s katerega je bil lep razgled. Radi bi še kdaj odpotovali v London, saj nam je bilo zelo lepo, vendar prekratko. Nastja Stopar in Tamara Brozina, 8. razred. Športni dan Na lep, sončen zimski dan, 9. 2. 2011, smo na OŠ Jelšane imeli športni dan. V šolo smo prišli za 1. šolsko uro. Najprej smo imeli poučno predavanje. O gozdovih so nam pripovedovali: bivša ravnateljica ga. Marica Gaberšnik, učiteljica Jožica Potepa n in gospod Silvo Frankovič. Gospa Marica nam je povedala zanimivosti o rdečem gozdu ( Redvvood ) v Kaliforniji, kjer se je pred kratkim potepala. Pokazala nam je diapozitive ogromnih dreves, ob katerih se človek počuti kot mravlja. Učiteljica Jožica nam je predstavila gozdove Slovenije, gozdar Silvo pa nam je povedal, kako skrbijo za živali in London V petek, 4. 2. 2011, smo bili celo dopoldne nestrpni, saj smo popoldne preko izbirnega predmeta odšli na izlet v London! Starši so nas peljali do Sežane, od koder nas je avtobus, na katerem so že bili učenci iz Ljubljane, odpeljal do letališča Treviso. Bili smo vznemirjeni, kajti mnogi od nas so se prvič peljali z letalom. Po mirnem letu smo končno pristali v težko pričakovanem Londonu! Avtobus nas je odpeljal do hotela, kjer smo prenočili. Sobe so bile zelo udobne in lepe. Zjutraj smo pojedli zajtrk v samopostrežni jedilnici hotela. Nato smo si pod vodstvom vodičke Špele začeli ogledovati mesto. Vsak dan smo se peljali s podzemno železnico do želenega dela mesta, potem pa pot nada- nekaj prostega časa, med drugim tudi na ulici Oxford Street, kjer smo največ zapravili. Težko je reči, kje je bilo najlepše, pa vendar se nam je zdelo najlepše v muzikalu, kjer smo Ijevali peš. Pod vodstvom vodičke Špele smo si ogledali veliko znamenitosti. Ogledali smo si: London Eye, Big Ben, Houses of Parliament, si ogledali predstavo Michael Jackson Thriller. V hotel smo se vračali zvečer in bili smo precej utrujeni, drevesne vrste na našem območju, ki zajema področje od Kosez do Fabcev. Predavanje smo popestrili s pesmico Le sekaj, sekaj smrečico ter recitacijo Bori, S. Kosovela, ki sta bili prehod med posameznimi temami. Po predavanju smo se odpravili po gozdni učni poti proti Jurčku. Med potjo smo se ustavili pri označenih drevesih in pri vsakem spoznali nekaj zanimivosti. Zelo smo se razžalostili ob pogledu na posušen kostanj, kar pomeni, da se je pojavila bolezen, ki uničuje to drevesno vrsto. Pri jurčku smo si malo spočili. Pred vrnitvijo pa smo si ogledali še izvir. Na poti proti šoli smo nabrali storže, mah, suhe veje z lišaji ter jih razstavili na mizici na šolskem hodniku, da bi prinesli nekoliko gozdnega duha v šolo. Nad mizico so učenci nižjih razredov prilepili risbice in vtise o njihovem doživetju športnega dne v gozdu. Preživeli smo lep, zanimiv in poučen športni dan. Domen Ujčič 6. r. OS PREG ARJE Za kulturni praznik Novinarji OŠ Pregarje...... V petek, 4. februarja, smo na OŠ Pregarje pripravili kulturno prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Posvetili smo jo seveda največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Prireditev smo začeli s slovensko himno. Nato smo spoznali življenje in delo Franceta Prešerna, poslušali recitacije Prešernovih pesmi in pesmi drugih slovenskih pesnikov. Ogledali smo si uprizoritev Zvezdice Zaspanke ter slišali pravljico, ki jo je naš učenec sam napisal. Ogledali smo si tudi priložnostno razstavo, kije bila posvečena Prešernu. Delček k uspeli prireditvi smo prispevali prav vsi učenci, ki smo bili v petek prisotni v šoli. VRTEC OS PODGORA K m mms@m Najmlajši pokazali svoje talente Rok Smrdelj, Foto: Martin Verbanac ........ Prvi petek v državnem mesecu kulture so na Osnovni šoli Podgora v Kuteževem najmlajši iz enote vrtec, ki jo sestavljata dva kombinirana oddelka otrok, starih do pet let, na zelo originalen način otvorili likovno razstavo. Širši publiki so predstavili stvaritve, ki so jih ustvarjali v letošnjem šolskem letu. risalne liste, ampak tudi na platno, tekstil in karton. Likovna dejavnost najmlajših ustvarjalcev je bila izjemno razgibana, saj so se preizkusili z ogljem, fl o m a s t r i, jajčno tempero in čopičem, ustvarjali pa niso samo na Poleg tega so spoznali poklic slikarja, prelistali monografijo primorskega slikarja Jožeta Šajna, ki si je tudi sam ogledal likovne izdelke in jih izredno pohvalil, saj je dejal, da niso šablonske, ampak zelo izvirne. V uvodu večera so z melodijami otroških pesmi obiskovalce popeljali v svoj brezmejen svet in pokazali ne samo svoj slikarski talent, ampak tudi pevskega in plesnega. Mirjam Vrh, ravnateljica šole, je povedala, da je kulturne vrednote potrebno privzgajati tudi najmlajšim. Ravno v ta namen šola v zadnjem času organizira veliko prireditev, na katerih imajo tudi ljudje v vaškem okolju možnost medgeneracijskega povezovanja in kulturnega udejstvovanja. Največja pohvala za to dragoceno delo gre vzgojiteljici Barbari Malje-vac in Marini Grilj, ki sta otroke popeljali skozi faze ustvarjalnega procesa. Griljeva, ki je tudi sama besedna ustvarjalka, je dejala, daje »ustvarjanje bogastvo, ki nam omogoča posebno zadovoljstvo.« Tovrstne dejavnosti so za otrokov razvoj izrednega pomena, saj v tem obdobju prehodijo most iz družinskega okolja v širši svet, kjer se srečajo z ostalimi vrednotami, ki jih tekom socializacije ponotranjijo. Zato je pomembno, da jih zgodaj nagibamo k kreativnosti, saj tako izpopolnjujejo svoje imaginarno razmišljanje, ki bo njihova življenjska sopotnica za ved- no. februar 2011 IZ ŠOLSKI H KLOPI 19 OŠ DRAGOTINA KETTEJA Čas za branje Dragica Štemberger Maljavac Projekt Mi beremo Junija 2010, ko smo učitelji pripravljali letni delovni načrt za šolsko leto 2010/2011, smo se vprašali, kaj bi lahko naredili, da bi naši učenci več brali in spoznali užitek branja. Odgovor je bil preprost - ponudimo jim čas za branje. In res smo jim ga ponudili. V tednu od 31. januarja do 4. februarja smo vsak dan začeli z branjem. Vsako prvo šolsko uro so vsi učenci na šoli brali leposlovna dela. Od ponedeljka do četrtka so brali svoji starosti primerne knjige, ki so si jih sami izbrali. Učencem 1. in 2. razreda so glasno brale učiteljice, medtem ko so se ostali učenci potopili v branje tiho individualno. Seveda smo dejavnost z njimi delili tudi uči- prve šolske ure, je bil v teh dneh nadležen kot še nikoli. Prehitro se je oglašal. movini, saj smo se letos odločili vključevati domovinsko tematiko v različne dejavnosti skozi celo šolsko leto in s tem na svojstven način počastiti 20-letnico slovenske državne samostojnosti. Odziv učencev nam je sporočil, da je bila naša odločitev prava. V branju so uživali, želeli so, da bi jim za to dali na voljo več časa, starejšim učencem je odleglo, saj o prebranem ni bilo treba ničesar zapisovati, deseta pravica bralcev Da o prebranem molčimo (po Danielu Pennacu) jim je namreč pisana na kožo. Učenci so povedali, da doma nimajo časa za branje oz. da si ga ne znajo vzeti, čeprav so že ugotovili, da je velikokrat čas, ki ga preživijo pred televizijo ali računalnikom, čas, ki ga zapravijo. Časa s knjigo v roki pa prav gotovo ne zapravljajo, ampak si ga bogatijo. Kaj so o projektu zapisali učenci? »Meni je bilo zelo lepo, ker smo vsi brali v miru. Škoda, da je ura tako hitro minila. Knjiga me je pritegnila, da sem jo bral še cel odmor. (Marko Primc, 6. a) »Projekt Mi beremo je bil odlična zamisel. Dva dneva sem bil odsoten, pa mi je bilo tako žal.« (Jure Gustinčič, 6. a) »Doživel sem lep teden. Branje me je popeljalo v prasvet. Zahvalil bi se organizatorjem.« Tadej Spetič, 6. b) »Brali smo knjige po svoji izbiri. Knjig nisem imela rada, sedaj pa mi je bilo všeč in komaj čakam, da bi to ponovili. (Oksana Khomchuk, 7. a) »Sam sem zelo užival. Bilo je sproščujoče in pomirjujoče. Užival sem ves čas.« (Matija Čeligoj, 8. b) »Prijetno sem se počutila in komaj čakala naslednji dan, čeprav sem zaradi projekta več brala tudi doma. (Anita Janežič, 8. b) »Projekt Mi beremo je bil super. Mislim, da še nikoli nisem videla vseh svojih sošolcev tako brati. Zelo mi je bila všeč raznolika izbira knjig ter izmenjavanje mnenj o prebranem. Bilo je zabavno.« (Tina Renko, 9. a) »S tem projektom sem bil zelo zadovoljen, saj je bilo zelo zanimivo brati med poukom. Če bi ostal še eno leto na šoli, bi zagotovo želel, da bi se to ponovilo.« (Jaka Valenčič, 9. a) telji. Zbranost in osredotočenost je v petek smo vsi bra|| določena presenetila vse, učence in učitelje. besedi,a/ jn sicer so bHa t0 besedi-Solski zvonec, ki je naznanil konec |a 0 s,ovenskih krajih, ljudeh, do- Vabi na: Glasbena l / šola Ilirska \\ Bistiica w 60. let 1951 - 2011 KONCERT PIANISTKE SONJE PAHOR, v sredo, 2. marca 2011 ob 19. uri, v Dvorani Glasbene šole. PRIREDITEV OB 60. OBLETNICI GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA, v sredo, 9. marca 2011 ob 18. uri v Dvorani Doma na Vidmu. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo in šport, gospod dr. Igor Lukšič. SVEČANA PRIREDITEV Koncert pianistke m NASTOP UČENCEV GŠ OB DNEVU ŽENA, v ponedeljek, 7. marca 2011 ob 17. uri, v Dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica. Športna dneva v Lipici in na šoli Šolski novinarji ••• V ponedeljek, 24.1.2011, smo se Učenci OŠ Podgora Kuteževo odpravili v Lipico, kjer smo uživali v drsanju na ledu. Ob 8. uri nas je na šolskem parkirišču čakal avtobus. Hitro smo se vkrcali vanj in izlet se je začel ... Vsi smo bili polni pričakovanj, saj nas večina še ni drsala. Nismo vedeli, kaj nas čaka. Ko smo prispeli, smo najprej stekli k drsališču. Tam so nas učitelji razdelili v dve skupini. Prvi so drsanje preizkusili dečki, medtem pa smo šle deklice na sprehod. Ko smo prišle nazaj, smo vsi skupaj pojedli malico. Po malici pa smo se zamenjali. Sprva smo bili na drsalkah okorni in prestrašeni, vendar smo se hitro opogumili. Pod vodstvom učitelja Riharda smo se na ledu igrali tudi različne igre. Čas je hitro minil in morali smo domov. Sezuli smo drsalke in jih vrnili. Na avtobusu smo klepetali o drsanju in vseh , ne preveč hudih padcih. Bilo nam je zelo lepo, zato upamo, da bomo šli še kdaj. S športnimi dejavnostmi smo nadaljevali tudi 27.1., ko smo imeli športni dan v telovadnici. Pomerili smo se v različnih športnih disciplinah: odbojki, namiznem tenisu, košarki, badmintonu. Zimski tabor CŠOD Radenci Učenke 7. razreda ••••• Učenci 5., 6. in 7. razreda OŠ Podgora Kuteževo smo v ponedeljek, 24. 1.2011, polni pričakovanj odšli na zimski tabor v Radence ob Kolpi. Nastanili smo se v domu Radenci. Razporedili smo se v sobe in že popoldne odšli na zimski pohod. V petih dneh smo se preizkusili še v številnih in raznolikih športnih dejavnostih. Tek na smučeh je nekatere navdušil, drugim pa ni bil všeč. V taboru smo tudi plezali in vsem nam je uspelo priplezati do vrha plezalne stene. Naučili smo se streljati z lokom in zadnji dan smo pripravili pravo tekmo ter ugotovili, kdo je najboljši. Program je bil zelo razgiban, saj smo se tudi sankali. Spoznavali smo naravno in kulturno dediščino Bele krajine, predstavili so nam črnega močerila, ki ga najdemo samo v Beli krajini, izdelali smo prave belokranjske pisanice in vazelin za ustnice. Vsak večer smo imeli družabni večer, kjer smo spoznali dve nenavadni živali, in sicer kačo in pajkovko. Na ogled so imeli tudi morskega prašička ter mišjo družino. Hrana je bila zelo dobra, osebje pa zelo prijazno. Zadnji dan so nam podelili priznanja ter nam dali možnost, da izberemo ime želvi. V petek smo se polni novih izkušenj odpravili domov. V šoli v naravi smo se imeli zelo lepo. KOMENTAR Na osti kulture se kaže naše bogastvo »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja.« (France Prešeren, Glosa) PISMA BRALCEV Do kdaj še tako naprej? Sociologi definirajo kulturo v najširšem smislu kot skupek dosežkov civilizacije, ki zajema človekove materialne proizvode razvojnega procesa obvladovanja in prilagajanja naravi, znanje, verovanja, vrednote oz. pravila vedenja, moralo, umetnost, običaje ter druge sposobnosti in navade, ki se prenašajo iz roda v rod kot tradicija. Zagotovo ni veliko narodov na svetu, ki se lahko pohvalijo s svojim kulturnim praznikom. Slovenci ga praznujemo 8. februarja, v spomin na velikega pesnika Franceta Prešerna (5.12.1800-8.2.1849), ki je na ta dan preminil v Kranju. Da imamo svoj lastni kulturni praznik zagotovo ni naključje, saj sta materin jezik in kultura igrala v naši narodni samobitnosti pomembno vlogo. Kultura je temelj iz katere je izšel slovenski narod, kajti pogosto so se naši predniki za ohranitev slovenstva borili tudi z besedo in knjigo. Časi Metternichovega absolutizma, v katerih je ustvarjal pesnik poezijo, s katero ga brez sramu postavljamo ob bok svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem romantike so res za nami, a naša majhnost v evropskem in svetovnem merilu nam nalaga, da negujemo in ohranjamo zapuščino naše dedovine s pomočjo besede, pesmi in srčne ljubezni do naroda in domovine. Na llirskobistriškem neguje kulturno poslanstvo nekaj več kot trideset kulturnih društev in številni posamezniki, ki s prozo, poezijo, skozi fotografijo, s prepevanjem in drugače, vsako leto znova poskrbijo, da naš kulturni vrt ne usahne. Hkrati s tem pa prispevajo k večji prepoznavnosti občine in posledično na ekonomski doprinos. Vse do letošnjega leta smo imeli v občini občinski mesec kulture, v spomin na našega rojaka, velikana slovenske moderne, pesnika Dragotina Ketteja. Prvič doslej se je zataknilo pri financah. Kmalu za tem se je razširila vest, daje letošnja proračunska žaga močno zarezala v kulturno malho. Časi res niso najboljši in že stari marksisti so trdili, da se mora človek najprej prehranjevati, stanovati, se oblačiti... in šele nato se bo lahko ukvarjal s kulturo,športom... Zal hitra slika proračunskih rezov kaže, da žaga ni vedno spoštovala njihovih častitljivih naukov. Le nekaj dni pred slovenskim kulturnim praznikom smo bili občani preko radijskih valov po- vabljeni na občinsko proslavo. Načrtovalci dogodka so tokrat povabili k sodelovanju profesionalno ustanovo Glasbeno šolo Ilirska Bistrica, domača kulturna društva, ki delujejo na ljubiteljski osnovi, brezplačno, pa povsem zaobšli. Prav tako ni bil povabljen k sodelovanju nobeden izmed nekaj manj kot dvajset pevskih zborov oz. skupin, z izjemo pevk Komornega dekliškega zbora Vox llirica. Organizatorji so povabili v goste pivško pevsko skupino Studenec in jo za nastop baje nagradili z 250 EUR, česar ni bilo doslej nikoli deležno nobeno domače ljubiteljsko kulturno društvo. Med prireditvijo, ki jo je zaznamoval predvsem incident v preddverju na tihem protestu predstavnikov kulturnih društev, pa je gostinsko osebje, ki je pripravljajo pogostitev za udeležence občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, skrbno pripravljajo banketno mizo v sosednjem prostoru. Pogostitve naj bi bile eden izmed poglavitnih razlogov spora med občinsko upravo in izpostavo JSKD za organizacijo meseca kulture na llirskobistriškem in kar nekaj časa osrednja tema kontaktnih oddaj regionalne radijske postaje, kjer so poslušalke svetovale kdaj, kako in zakaj naj pevci konzumira-jo hrano in pijačo. A Občina Ilirska Bistrica se ni odpovedala pogostitvi udeležencev po proslavi ob 100-letnici povzdignitve Ilirske Bistrice v trg, niti po občinski proslavi na predvečer slovenskega kulturnega praznika, pa tudi na prireditev Pust je pršu ni pozabila, saj so društva že prejela dopis, naj pripravijo hrano, da obiskovalci predstavitvene prireditve, ki se bo odvijala v Domu na Vidmu, ne bodo ostali lačni in žejni. Je torej res strošek pogostitev jedro spora? V proračunu je za kulturo namenjen res zajeten kup denarja - a kaj, ko gre za sredstva za obnovo Doma na Vidmu... Strogo gledano sta plati medalje res dve, a nikoli ne vržeš v zrak dvakrat zapored iste medalje na enak način. Dejstvo je, da je za redno dejavnost nekaj več kot trideset kulturnih društev namenjenih 21.177 EUR (leta 2010 52.942 EUR). A tudi če bo obnovljen Dom na Vidmu na ravni Cankarjevega doma, ta društvom, ki bodo preživela, ne bo pomenil veliko, saj se že sedaj - zaradi za društvene razmere in finance visoke najemnine - občinskemu kulturnemu hramu izogibajo v velikem loku. Občan L. Šircelj ..... IZonec leta 2010 smo imeli v ob-Ivčini II. Bistrica lokalne volitve in izvolili novega župana ter občinski svet. Sestavljeni so bili tudi odbori in komisije v okviru OS. Formalno torej vse, kar je treba, vendar bi morali ob tem županu zastaviti nekaj vprašanj: Ali je - ali bo sestavil strokovno usposobljeno in motivirano občinsko upravo, ki ne bo po strankarski pripadnosti? Ali namerava župan izvesti revizijo finančnega poslovanja in zadolževanja občine v preteklih dveh mandatih? Neuradno se namreč sliši, da je vsak občan naše občine zadolžen za cca 1400 € x približno 14 300 prebivalcev, si lahko vsakdo izračuna, za koliko je občina zadolžena. Za gospodarsko nerazvito občino, kot je IL. Bistrica, je to resen problem, ki bo v bodoče bremenil prav nas davkoplačevalce. Glavni problem občine je v tem, da v zadnjih 20 letih od samostojnosti Slovenije pod taktirko dosedanjih županov ni bil izdelan, niti realiziran noben celovit strateški plan gospodarskega razvoja, ki je za občino in zaposlenost ljudi - predvsem mladih - neogibno potreben. Zato je nujno potrebno na osnovi strateških dokumentov izdelati tudi projekte za izdelavo obrtno-industrijskih con, spremljajočo infrastrukturo ter razvojne inkubatorje, kot to počnejo sosednje in druge občine. Izdelano infrastrukturo je treba ponuditi potencialnim investitorjem za odpiranje novih podjetij in s tem delovnih mest. Poudariti je treba, da je pri investiranju v infrastrukturo možno in je tudi treba izkoristiti sredstva iz evropskih skladov. Posebno prioriteto pri koriščenju evropskih sredstev v te namene imajo občine, ki imajo obremenitev Shengenske meje. Brez predhodno izdelanih projektov teh sredstev seveda ni moč koristiti. V občini II. Bistrica pa teh projektov očitno ni. Zavedati seje pa treba, da je omenjena sredstva možno koristiti le do leta 2013. Kakor berem, v proračunu za leto 2011 ni zaslediti v njem nobenih predvidenih sredstev za te namene! Ravno tako bi lahko s prizadevanjem bivših županov in občinskih svetov bili objekti bivše JNA -pridobljeni od Ministrstva za obrambo v občinsko last - dvajset let po odhodu slovenske vojske največji objekti v vojaških kompleksih (bili obnovljeni), ki bi lahko služili za gospodarske dejavnosti, sedaj samevajo in propadajo. Ti objekti so primerno protipotresno grajeni tudi za uvedbo kakšne poklicne tehnične stroke, ki je v II. Bistrici obstajala že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Pobudo za uvedbo srednješolskega centra v IL. Bistrici smo dali na OS že leta 1994, a se do danes ni zgodilo prav nič. Iz neuradnih virov obstaja informacija, da se iz naše občine vozi na delo v sosednje in tudi daljne občine (Ljubljana) 2850 ljudi, kar pomeni, da potrebujemo nekaj tisoč delovnih mest, ki jih ni! Med temi vozači so tudi visoko strokovno šolani kadri. In če se stanje v dogledni prihodnosti ne bo izboljšalo, bojo posledice katastrofalne, ker bo prišlo do množičnega izseljevanja najbolj vitalnega dela prebivalstva. Nujno je treba pristopiti k ureditvi prometa skozi mesto, ker se iz vseh smeri vali skozi center mesta. Najhuje je v turistični sezoni, ko pride še dodatni turistični tranzit, ki pešcem praktično onemogoča prečkanje cest. Vsa leta nazaj ni nihče od občinskih veljakov nič ukrenil za razrešitev tega problema. Že nekaj let je govora o obvoznici okoli mesta, ki je praktično že narejena, zgraditi je treba samo še nadvoz pri marketu Tuš ter narediti krožišče pri Spetiču. Že nekaj let nazaj so bile opravljene potrebne meritve, toda zgodilo se ne nič in se verjetno tudi ne bo. Če je drugače, kot je navedeno, je prav, da nas občina javno obvesti, kdaj bo realiziran ta projekt in ukinjen tovorni in tranzitni promet skozi center mesta. Ozko prometno grlo je tudi v križišču pri Matetu, kjer se steka promet iz pivške smeri ter magistralne ceste. Potrebno bi bilo to križišče semaforizirati. Nenavadno živahna medijska "zavzetost" za domače probleme se v naši občini pojavi le pred lokalnimi volitvami s predstavniki množice raznih strankarskih in nestrankarskih list - vsi s ciljem biti izvoljen za župana ali v občinski svet. Ko pa je kdo enkrat izvoljen, pozabi na obljube, ki jih je občanom dal. Biti izvoljen v OS, je preprosto brez vsake politične odgovornosti, je pa materialno zelo privlačno. Tako občinski svetnik v trajanju štiriletnega mandata prejme tolikšno plačilo sejnin, da si z njimi brez vsakega napora - razen sedenja in dviganja rok na sejah - s tem zasluži avto nižjega srednjega razreda. Ko je namreč bivši župan nastopil prvi mandat, je takoj svetnikom dvignil sejnine iz prejšnjih 100 D mark na sejo na 200 € na mesec, kar pomeni 400 bivših DM na mesec. V kolikor pa je več kot ena seja v mesecu, se sejnine pomnožijo z določenim koeficientom, kar omenjeni znesek še poveča. Podžupan kot volonter, je do sedaj prejemal 1300 € bruto na mesec, župan pa 64 000 bruto na leto. Zakaj je župan z dvigom sejnin pred osmimi leti močno obremenil proračun, je odgovor jasen: Pridno bodo dvigali roke pri glasovanju, ker drugega razloga ni videti, zato apeliram na novega župana, naj občinskim svetnikom takoj zniža sejnine na dejanske stroške urne postavke in prevoznih stroškov. V ilustracijo naj povem, da je v Pliberku na avstrijskem Koroškem župan javno izjavil, da njihova občina plača od 60 -70 € na sejo, se pravi 3x manj, kot v nerazviti občini Ilirska Bistrica! V bodoče bomo videli, ali bodo sedanji svetniki glasovali in pristali na znižanje sejnin z namenom tako prihranjena sredstva porabiti za kakšno boljo koristno naložbo v občini. Da je s temi sejninami res nekaj narobe, je lanskoletna podražitev komunalnih storitev v občini Ilirska Bistrica, ki so se izglasovale na predlog bivšega župana. Bilo pa je vseeno skoraj polovica svetnikov proti. Jeziček na tehtnici, ki je pripomogel k izglasovanju, sta bila prav svetnika stranke DeSUS. Čeprav se njihov predsednik v javnosti rad pohvali, da skrbi za upokojence, v bistriškem primeru podražitev upokojencem to ne drži. Zgodil se je paradoks na volitvah potem v jeseni, ko so volivci na lokalnih volitvah za to potezo celo nagradili stranko še za enega svetnika več. (Tipično za Butale!) Podražitev komunalnih storitev je za nas občane višja za več kot za 30 %, toda to še ni vse: na isti seji občinskega sveta je bila namreč izglasovana tudi dotacija taistemu podjetju v znesku 285 000 € letno, verjetno zaradi izgub podjetja. V občini II. Bistrica verjetno plačujemo najvišje cene komunalnih storitev v državi, tako da štiričlanska družina po novem dobi položnico v višini blizu 100 € na mesec za komunalne storitve, kar je resna obremenitev družinskega proračuna s 400 € prihodkov. Bistriški občani plačamo za kubični meter vode 1,60 €, v občini Divača plačajo za enako količino le 0,90 €, čeprav je njihovo zajetje v Brestovici na Krasu oddaljeno cca 30 km, naše pa je dobesedno pred nosom. Če je Komunalno podjetje občinsko - kar tudi je - potem bi morala Občina in občinski nadzorni odbor izvesti revizijski nadzor nad negospodarnim poslovanjem, v nasprotnem je treba zahtevati revizijo računskega sodišča in ugotoviti stanje poslovanja ter primerno ukrepati. Vse omenjeno, kar sem napisal, sem v upanju in pričakovanju, da se bo novoizvoljena občinska oblast vendarle prebudila iz predhodnega medvedjega spanja in prisluhnila kritičnemu pogledu stanja v občini Ilirska Bistrica ter se ga tudi lotila reševati. Osebno sem se odločil tole napisati predvsem zaradi kronične molčečnosti in pasivnosti občanov, ki se ali ne upajo javno izreči svojega nezadovoljstva s poraznim stanjem občine, ali pa so se - bognedaj - z njim celo sprijaznili. Takšnim je zlahka vladati in nakladati bremena, saj vse prenesejo brez kakršnega koli ugovora. Vprašanje, do kdaj!? - iMAJisJVJ - ; l/y j-j yj: -'JjL Uli-Ji . (ubjiuvi: - fM Z/l/JAVAJj-J SKBba mmmmm VABILO K V5ESLOVENS Star papir za novo upanje MM p dimna f APRIL 2011 Spoštovani, po uspešni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! vas v 'društvu Ekologi brez meja letošnjo pomlad vabimo k novi vseslovenski akciji, »Star papir za novo upanje«, v kateri bo lahko vsak prebivalec Slovenije dodal svoj list k boljšemu svetu. Znova je priložnost, da skupaj premikamo meje mogočega - tokrat bomo zbirali star papir. Čisto preprosto, vsi to znamo in poznamo. Torej dajmo - SKUPAJ! Akcija »Star papir za novo upanje« bo potekala ves mesec april 2011 po vsej Sloveniji. Skupaj s predelovalnim podjetjem Dinos k zbiranju papirja vabimo vse vrtce, osnovne in srednje šole, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. V primerjavi s preteklimi zbiralnimi akcijami bo to akcija na nacionalnem nivoju, njen izkupiček pa bo v celoti namenjen v dobrodelne namene. Zbrana finančna sredstva bomo namenili otrokom v Sloveniji in v Afriki. Slovenski otroci in mladostniki bodo v okviru natečaja, ki bo potekal v okviru projekta Star papir za novo upanje, sami izbrali, komu v Sloveniji naj se nameni polovica zbranih sredstev. Drugo polovico tako zbranih sredstev pa bomo namenili za gradnjo izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami. Za transparentnost finančnih transakcij bomo poskrbeli! Podjetje za predelavo odpadkov Dinos bo v času zbiranja papirja za en dan omogočilo vsem sodelujočim podjetjem oz. ustanovam možnost brezplačne dostave in najema zabojnika za star arhivski papir. V primeru, da gre za količino zbranega arhivskega papirja, ki ne presega 800 kg, vas podjetje Dinos prosi, da sami dostavite papir v njihovo najbližjo enoto za predelavo (najdete jih na njihovi spletni strani www.dinos.si) ali pa se povežete z lokalno šolo, kjer bo tudi stal Dinosov zabojnik za papir. Prosimo vas tudi, da dokumente, ki so strogo zaupne narave, ne odlagate med arhivski papir. Zbirne točke zabojnikov bodo objavljene na zemljevidu na spletni strani društva, kjer bo možno spremljati naraščanje količine zbranega papirja po Sloveniji. V zahvalo za vaš prispevek bomo na spletni strani društva Ekologi brez meja www.ebm.si objavili seznam in zahvalo vsem sodelujočim podjetjem in organizacijam. Ob prijavi prejmete tudi paket pasic, ki jih lahko namestite na spletni strani vaše organizacije. S tem dokazujete vaše sodelovanje pri projektu Star papir za novo upanje in družbeno ter etično odgovornost. PRIJAVE na akcijo - na akcijo zbiranja papirja se lahko prijavite od 18. 02. do vključno 18.03.2011 - za dodatne informacije smo na voljo na elektronskem naslovu star-papir@ocistimo.si ali na telefonskih številkah 08 3878 856 ter 040 255 433 Vsak list šteje! Društvo Ekologi brez meja in Dinos Jože Brenčič s.p. *mmm INŠTALATER SWW) ENERGETIK * «*] MSB HHMH Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 IMAII DeDietrich<> SOLARNI SISTEMI 150 €/m _________________E3 WUterm PEČI NA POLENA 1.500 € ____________TZft VALHER PEČI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € ___________TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE E3 sfiEBErELTRON sa*yo 1.000 - 2.000 € KDOR MISLI PAMETNEJE, TA SE GREJE NAJCENEJE // ......................................... PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net PROJEKT BOREO Notranjsko - kraško regijsko stičišče nevladnih organizacij Doris Komen ••• \ /torek, 15. februarja je v sejni V sobi na Jurčičevi potekalo srečanje, ki ga je organiziral BOREO. Gre za projekt Zveze društev Mladinski center Postojna, kije pridobil status Regionalnega stičišča nevladnih organizacij. V Sloveniji namreč že več let deluje enajst tovrstnih stičišč, letos pa se je tem pridružilo novo, dvanajsto stičišče, namenjeno nevladnim organizacijam Notranjsko - kraške regije. V to statistično regijo sodijo občine Pivka, Postojna, Loška dolina, Bloke, Cerknica in tudi Ilirska Bistrica. V okviru začetnih aktivnosti projekta so si predstavniki zadali obiskati vse lokalne skupnosti in druge pomembne organizacije v regiji z namenom seznanitve s stičiščem in preveritvijo možnosti sodelovanja. Predstavitev projekta sta v Ilirski Bistrici izvedla vodja programskega sveta Samo Vesel in koordinatorka projektov Tatjana Hvala. Vabilu na dogodek se je odzvalo enajst predstavnikov bistriških društev. Šlo je za predstavitev projekta, katerega poglavitna naloga je obstoj regionalnega podpornega stičišča, ki bo nevladnim organizacijam nudil informiranje, izobraževanje, svetovanje in povezovanje. Ena izmed prednosti BOREA naj bi bila ta, da se projekt popolnoma prilagaja potrebam uporabnika, članstvo in vse storitve pa bodo članom nudene brezplačno. Kot poslanstvo sta predstavnika projekta izpostavila usposabljanje nevladnih organizacij, povezovanje le teh na lokalni in regionalni ravni ter povečanje njihove vloge v skupnosti. Pomembno je predvsem zavedanje, da je poznavanje medsebojnega delovanja in organizacij na regijski ravni ključno za vsa nadaljnja vzajemna sodelovanja, hkrati pa je tudi primerno povezovanje društev na lokalni ravni tisti pomemben pogoj za uspeh in večji učinek ter kakovostno delovanje določene organizirane skupine. Cilji projekta BOREO so vzpostavitev boljših pogojev za delovanje nevladnega sektorja v regiji z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov financiranja in pridobivanja sredstev; izboljšanje komunikacije med organizacijami; ozaveščanje javnosti o pomenu in delovanju nevladnih organizacij; zagotovitev enakopravnega sodelovanja v sistemih odločanja, pri pripravah in sprejemanju razvojnih programov; usposobitev nevladnih organizacij za kompetentno opravljanje nalog, za katere so ustanovljene; vzpodbujanje k aktivnejšemu odzivanju na družbene razmere in skupnemu nastopanju; oblikovanje nabora skupnih projektov, ki bodo nevladni sektor v prihodnosti še okrepili. Iz predstavitvenih načrtov je bilo razvidno, da bo omenjeni projekt precej pozornosti namenil predvsem usposabljanju na področju servisne dejavnosti (računovodska, računalniška, oblikovalska usposabljanja), svetovanja (ustrezna prijava na razpise), moderiranja sestavkov, oblikovanja vizije... Organizirali bodo približno dvajset delavnic na temo računovodskih novosti, komunikacije, mirnega reševanja sporov in projektno akademijo. V kratkem bodo predstavniki projekta vzpostavili sistem povezovanja vseh včlanjenih nevladnih organizacij. Oblikovan bo programski svet, ki ga bodo sestavljali predstavniki vseh občin in tematske delovne skupine, vzpostavljen bo spletni portal, letno bo organizirana tržnica vseh nevladnih organizacij, največji izziv pa bodo skupni projekti, ki bodo pravzaprav pokazatelji vsega sodelovanja. Operacija je sofinancirana v okviru operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. Projekt sofinancirajo Evropski socialni skladi in pa Ministrstvo RS za javno upravo. Iz zadnjega dela srečanja bi izpostavila predvsem debato, ki se je razvila v smeri trenutno zelo vroče tematike v naši občini. Udeleženci so se na koordinatorko in programskega vodja obrnili z vprašanjem, kakšno vlogo bi tovrsten projekt zavzel v primeru aktualnega spora kulturnikov z županom. S strani organizatorjev srečanja je bilo poudarjeno to, da poznajo bistriško tematiko in se župani res premalokrat zavedajo vloge in pomembnosti delovanja kulturnih društev. Predlagana rešitev s strani gostov je bila pobuda za vzpostavitev Zveze kulturnih društev, vendar so se udeleženci strinjali, da je tovrstno povezovalno vlogo med društvi do sedaj v naši občini prevzemal JSKD. Udeleženci so izrazili potrebo po tem, da bi potrebovali organizacijo, ki bi se v spornih situacijah izpostavila namesto posameznikov in prevzela vlogo mediatorja. Prav v tem primeru so predstavniki BOREA uvideli možnosti sodelovanja, kjer bi kot posredniki reševali in spodbujali potrebni dialog, ki si ga v teh dneh vsi občani želijo in pričakujejo. Več o projektu BOREO si lahko preberete na spletni strani www. boreo.si VABILO NA POSVET ___________ ^ -VL-; TTI?;(ji e PROGRAMSKI ODBOR POSVETA Jurčičeva 1, Ilirska Bistrica • Datum: 16.2.2011 IVabilo na I posvet o športu Spoštovani, • Civilna športna iniciativa je s pomočjo Zveze športnih društev e Ilirska Bistrica konec leta 2010 predstavila pobudo, da bi športna društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s športno problematiko • v občini Ilirska Bistrica, pripravili dokument, ki bi predstavil sku- • pen pogled na bistriški šport, njegovo problematiko in kje vidijo možnost njene rešitve, kaj si mislijo o športni politiki občine, kako • vidijo upravljanje s športnimi objekti in načrtovanje novih športnih • investicij v občini. V začetku januarja so se zainteresirani predstavniki večjih šport- • nih društev prvič sestali in ustanovili programski odbor Posveta o e športu, ki je v nadaljevanju pozval vsa športna društva k sodelovanju pri pripravi osnutka programskega dokumenta, ki bo ključni • rezultat dogodka, na katerega vas prijazno vabimo. Z sprejetim • dokumentom bomo namreč seznanili občinsko upravo in enotno zahtevali spremembe v športni politiki občine Ilirska-Bistrica, ki so • nujno potrebne za boljše funkcioniranje športnih društev in njihovo e vlogo v občini. e Zato vas vljudno vabimo na POSVET O ŠPORTU, ki bo v petek, 25. februarja 2011 s pričetkom ob 18,00 uri v sejni sobi doma na Jurčičevi 1 v Ilirski Bistrici • Prihodnost športa v občini II.Bistrici z vašimi prispevki na samem e posvetu ali pa pismeno do pričetka posveta na e-mail rihard.udo- vic@guestarnes.si • Športni pozdrav 22 februar 2011 NASVETI IN OBVESTILA ENERGETIKA Investicijski ukrepi za odstranitev plesni Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 041 830 867. V lanskih treh številkah Snežnika smo spoznali vzroke nastanka plesni in brezplačne organizacijske ukrepezaodstranitevali zmanjšanje plesni. Danes bomo spoznali male in večje investicije. Zanje je obisk pri energetskem svetovalcu - še v fazi razmišljanja in iskanja možnosti - nujen, saj lahko z napačnimi rešitvami stanje še poslabšamo. Poiščite si svojega ENSVET svetovalca ali pokličite 041 830 867 in si v Cerknici privoščite razkošje dobrih, praktičnih in brezplačnih informacij. Pred ali po obisku lahko na NEP Slovenija najdemo obilico nasvetov, člankov, primerov dobre in slabe prakse, vprašanj in odgovorov. Na portalu lahko s štirimi iskalci poiščemo in potem obiščemo eno ali več od 350 stavb iz celotne Slovenije, da se potem z uporabnikom pogovorimo o dobrih in slabih plateh rešitev. Šele po odločitvah o tehničnih in postopkovnih podrobnostih pride na vrsto Eko sklad z ugodnimi krediti in subvencijami. Male investicije Stroškovno so različne, a nujne, če organizacijski ukrepi niso uspešni. Stanje spremljamo z natančnim higrometrom. Ogrevanje na višjo temperaturo nam niža % relativne vlage v zraku, plesen se pojavi nad 80 %. Ker nam vsaka višja °C zniža delež relativne vlage za 2,5 % nam dvig temperature za nekaj stopinj običajno zadostuje. Pri 4 stopinjah (26°C namesto običajnih 22°C) znižamo delež relativne vlage za 10 %, kar je običajno tudi dovolj. Ta ukrep vedno kombiniramo z rednim prezračevanjem na 1 uro (2-4 min, prepih, vsi prostori) in spremljanjem stanja na higrometru. Razvlaževalec zraka uporabimo v primerih, ko vzroka zračne vlage ni mogoče odstraniti. Skozi električni aparat struja vlažen zrak, ki na kondenzacijski enoti oddaja vlago. Ta gre v zbiralnik iz katerega jo odlijemo. Njihova cena je 200 - 400 €. Cenejši imajo kapaciteto okrog 10 litrov na 24 ur, močnejši okrog 20 litrov. Kvaliteten zrak nam zagotavlja tudi inovativni sistem lokalnega prezračevanja z rekuperatorjem MIKrovent v okenskem okvirju. Razvilo ga je podjetje MIK iz Vojnika, ki je bilo na sejmu MOS 2010 tudi nagrajeno. Večje investicije Investicija je smiselna, saj nam zagotovi kvalitetno življenje, od plesni pa se poslovimo za vse večne čase. Centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo (vračanjem odpadne toplote zraka nazaj) stane okrog 7.000 €, izdelava kvalitetne termo-izolacije fasade (ne pozabimo pa na strop in tla) debeline 20 cm stane na ključ okrog 50 €/m2. Oba ukrepa je potrebno dobro načrtovati, vgraditi in vzdrževati, zato »šušmarstvo« odpade. Termoizolacija oboda stavbe naj ima danes (2010) najmanj 15 cm termoizolacije v tlaku proti raš-čenemu terenu ali neogrevanemu prostoru (klet), 20 cm na obodnih stenah (fasadi), 30 cm na stropu proti hladni podstrehi in 40 cm v mLS dUSVET 3 ENERGETSKO SVETOVANJE stanovanja. Te debeline veljajo za termoizolacije z lambdo 0,041 W/m2K. Boljše imajo nižjo lambdo in večjo termo-izolativnost. Debelina je pomembna, še bolj pa izdelava brez toplotnih mostov. Na NEP Slovenija so napake prikazane v rubriki »Črna točka« in »Energetski kiksi«. Vgradnja centralnega prisilnega prezračevanja z rekuperatorjem je nujen v pasivni ali nizkoenergijski hiši, vse pogosteje se zanj odločajo tudi lastniki »navadnih« hiš. Dobro načrtovan, izveden in vzdrževan sistem nam zagotavlja vedno enako kvaliteto in vlažnost zraka, brez vonjav, prahu,... predvsem pa brez prepiha in šumenja. Sistem lahko primerjamo z našimi pljuči, ki jih uporabljamo celo življenje. Tako tudi rekuperatorja nikoli ne ugasnemo. Za lažje odločanje si na NEP Slovenija poiščite, preberite in obiščite enega od 17 predstavljenih primerov. Odstranitev plesni Pred opleskom sten se lotimo še odstranitve plesni z enim od namenskih preparatov. Pri vseh je potrebna previdnost ter zaščita telesa, rok, ust in oči. Predvsem pa je potrebno prebrati navodila rokovanja z agresivnimi kemikalijami. Po opravljenem delu je obvezno prezračevanje prostorov tudi zato, da se odpravi neprijeten vonj. V praksi se kot učinkoviti izkažejo: Bref z aktivnim klorom, Clox in nerazredčena varikina. DOBRODELNA AKCIJA V Ilirski Bistrici lahko zamaške oddate na naslednjih lokacijah: • Zdravstveni dom • Vrtci - - po samostojni odločitvi • Osnovne šole - po samostojni odločitvi • Gasilski dom Ilirska Bistrica • Zbirni center odpadkov Glo-bovnik • Krajevna skupnost Ilirska Bistrica Centralno zbirališče zamaškov pa je v prostorih Krajevne Skupnosti Ilirska Bistrica v Domu na Vidmu, Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica (ob ponedeljkih in petkih od 8.00h do 11.00h ter ob sredah od 8.00h do 11.00h ter od 13.00h do 15.00h. - dodatni telefonski dogovor za popoldanski prevzem ) kjer lahko oddate zbrana zamaške v večjih količinah. KONTAKTNE OSEBE: DEJAN TRAKOŠTAN EC 05 714 51 40 ANDREJA REBEC 05 711 21 32 več informacij najdete na spletni strani www.zamaski-mia.si/ Mačke, psi in paraziti Piše: Matic Bat, dr.vet.med. •••• S prihajajočim pomladanskim časom in dvigom zunanjih temperatur bomo s svojimi hišnimi ljubljenci verjetno več časa preživeli zunaj v naravi. Sočasno pa se bo povečala tudi aktivnost zunanjih zajedavcev, ki so odgovorni za veliko težav in obolenj katerih bi se morali zavedati in svoje živali temu primerno zaščititi. Psi in mačke so gostitelji celi vrsti zunanjih in notranjih parazitov. Ti jim s svojim načinom prehranjevanja in razmnoževanja škodujejo, jim odvzemajo hranila in slabijo imunski sistem. Med pogostejše zunanje parazite spadajo bolhe, klopi, garje, uši in demodeks. Bolhe in klopi so krvosesi insekti in s svojim premikanjem in pikanjem živalim povzročajo srbež in s tem nelagodje in nervozo. Preobčutljivostna reakcija na boljši pik oz. bolšjo slino spada med najpogostejše vzroke za kožna obolenja, saj se v tem primeru mesto pika vname, žival pa si ga s praskanjem in grizenjem še dodatno poškoduje. Če tega ne zdravimo, se težave nadaljujejo z izpadanjem dlake, pordelo in poškodovano kožo in celo obširnejšimi globokimi vnetji kože in podkožja. Kljub temu, da posamezen klop ali bolha spijeta le neznatno količino krvi, lahko pri močnejših in dalj časa trajajočih invazijah pride do slabokrvnosti, ki je sploh pri mlajših in starejših oslabljenih živalih lahko usodna. Večina bolšje populacije ne živi na živali ampak v špranjah njegovega ležišča in okolja, kjer se giblje. Zato je zelo pomembno, da pri odpravljanju bolhavosti ne pozabimo tudi na uničevanje le teh iz okolja. Klopi pa kot prenašalci nevarnih bolezni ne predstavljajo velike grožnje le nam ljudem, ampak tudi živalim, saj prenašajo za njih nevarne in težko ozdravljive bolezni kot so Anaplazmoza, Borelioza in Babezioza. Ugotavljanje in zdravljenje teh bolezni je drago, izid zdravljenja pa je negotov. Kožuh klopom pomeni odlično skrivališče, nam pa oteži njihovo odkritje in zelo zmanjša možnosti pravočasne odstranitve klopa. Preventivna zaščita z različnimi odganjale! (repelenti) res zahteva nekaj doslednosti in potrpežljivosti, je pa zelo dobra naložba v zdravje naših živali. Garjavost povzročajo majhne, očesu nevidne pršice, ki se prehranjujejo s kožo. Zaradi svojih alergenih izločkov povzročajo neznosen srbež, ki se brez terapije lahko razvije v obsežna krastava področja. Pri mucah so pogoste ušesne garje, ki se zadržujejo v zunanjih sluhovodih. Pozorni moramo biti na kavni usedlini podobno ušesno maslo, ki po navadi zapolnjuje celoten sluhovod, to pa spremlja močno praskanje po uhljih, nagibanje in otresanje z glavo. Stalno prisotni črevesni zajedavci (gliste, trakulje..) so prav tako pomemben obremenjujoč faktor slabljenju organizma in razvoju bolezni pri naših ljubljencih. Grizenje v področju zadnjika, drsanje po zadnjici, slabša kvaliteta dlake in v hujših primerih tudi hujšanje in kašljanje nas opozorijo na okužbo z notranjimi zajedavci. Kljub temu da lastniki psov ob cepljenju proti steklini enkrat letno poskrbijo za odpravo notranjih parazitov, je živalim priporočljivo dajanje antiparazitikov na vsake tri mesece. Naj omenim še to da, ker je ličinka bolhe vmesni gostitelj za trakuljo, je spet zelo pomembno odpraviti bolhe in notranje zajedavce, da popolnoma prekinemo razvojne kroge parazitov. Z dirofilariozo oz. t.i. srčno glisto se psi okužijo ob obisku morja. Prenašalci so komarji večih vrst, ki s pikom prenesejo razvojne oblike v psa. Razvoj do odraslega krvosesega parazita, ki naseli v krvnih žilah, v končnem stadiju v pljučih in srcu, traja 3-6mesecev in je lahko tudi smrten. Zato se priporoča v roku enega meseca po obisku morja tudi obisk veterinarja za antiparazitik. Moderni pripravki za odpravljanje parazitov pokrivajo vedno večji spekter notranjih in zunanjih parazitov in so vedno bolj preprosti za uporabo. Z rednim odpravljanjem zunanjih in notranjih parazitov skrbimo za zadovoljne, zdrave in vitalne živali, jih varujemo pred nevarnimi infekcijskimi in alergijskimi boleznimi sebi pa prihranimo marsikatero skrb in stroške, za kar nam bodo naši hišni ljubljenci nedvomno zelo hvaležni. EURO NIZKE GRADNJE 1 NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN Več informacij pri našem zastopniku: ROLAND KOMPAN. GSM: 041 688 663 FUTSAL II. Zimska Futsal Liga Za Krte Dejan Trakoštanec •••• V našem društvu smo se tudi letos podali v organizacijo in izvedbo ZFL-ja, katera je potekala v mesecu decembru in januarju 2010/11. V tem času večina igralcev, ki nastopajo v ligaških tekmovanjih opravlja zimsko "polnjenje baterij". Možnosti aktivnega druženja s tekmovalnim nabojem pa išče tudi večina rekreativnih športnikov. Letos je prijavo, pripravljenost in resnost za sodelovanje pokazalo šest ekip katere so tekmovale po ligaškem sistemu (vsak z vsakim). V celotnem tekmovanju smo gledali zanimive tekme z veliko lepimi in atraktivnimi športnimi potezami ter veliko zadetki. Razveseljivo dejstvo je bila korektna igra vseh ekip, fair play obnašanje igralcev na parketu in ob njem ter korektno športno spodbujanje s tribun. Do samega konca (zadnjih sekund zadnje tekme zadnjega kola) se ni vedelo kdo bo letošnji prvak. Ekipe so bile dokaj izenačene in vse so imele odprte možnosti za prvaka. Nekatere so "kalkulirale" in se jim ni izšlo, druge so pa pokazale resnost in korektno sodelovanje ter športen duh. Zasluženo glede na vsa odigrana kola, pokazano borbenostjo in prikazano igro ter z malo več sreče v zadnji tekmi katera je odločala je prvak letošnje II. Zimske Futsal Lige v sezoni 2010/11 v organizaciji društva KRT postala ekipa Bacek Jon Team katero so sestavljali fantje iz Podgrada. Prav tako se je z razpletom boja za prvaka razpletlo kdo bo zasedel drugo (Avtoshop) in tretje mesto (Romi Bar). Ekipe so za osvojitev od prvega do tretjega mesta prejele pokale, najboljša ekipa pa je prejela v začasno last prehodni pokal za obdobje enega leta. Končni razpored vseh ekip si oglejte spodaj v tabeli. Obiščite spletno stran društva KRT (http://www.futsal-bistrica.com/) na kateri pa najdete in lahko spremljate vse aktualno dogajanje glede futsala pod okriljem društva KRT pod zavihkom ZEL si pa lahko ogledate tudi slike s srečanj. Zmagovalna ekipa Klub Tekem Z N P Goli Razlika Točke BACEK JON TEAM 5 4 0 1 28:15 + 13 12 AVTOSHOP 5 3 1 1 23: 5 + 18 10 ROMI BAR 5 2 2 1 31:10 + 21 8 DOLINA UUBAVI 5 2 1 2 29:19 + 10 7 DOLENJE PEK 5 1 2 2 25:20 + 5 5 KOSEZE 5 0 0 5 6:73 -67 0 Zahvala gre tudi Občini Ilirska Bistrica ter vodstvu šole Antona Žnidaršiča in ostalim posameznikom, ki so pripomogli k celotni izvedbi ZFL-ja. Kakorkoli že, ZFL smo po začetnih težavah uspešno pripeljali do konca, v razmišljanju in pripravah pa je že organizacija prvomajskega turnirja na katerega ste vsi igralci in gledalci lepo vabljeni. Lep športen pozdrav. COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-320 fax: 05/71-41-124 [pacDLHasajm PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE ATLETIKA____________________ Ustanovljena sekcija atletskih sodnikov A. Samsa..... V okviru Tekaškega društva Bistre je v letu 2010 delovalo nekaj atletskih sodnikov, zato seje upravni odbor odločil, da v letu 2011 ustanovi Sekcijo atletskih sodnikov, ki bo delovala v okviru TD Bistre. Ustanovitvena seja Zbora atletskih sodnikov Ilirska Bistrica je potekala 7. januarja. Člani zbora so nekdanji atleti, ljubitelji atletike in pedagoški delavci. V sodniški sekciji je trenutno aktivnih 8 atletskih sodnikov z licenco - Vesna Mihelj, Jana Slavec, Vesna Boštjančič, Anica Samsa, Mato Dogančič Primož Vičič, Drago Seizovič in med njimi z največ izkušenj pri sojenju z mednarodno licenco Peter Urbančič. Člani Zbora smo vodenje le-tega zaupali Vesni Boštjančič. Glavna dejavnost sekcije atletskih sodnikov je izvajanje sojenja na atletskih tekmovanjih in skrb za izobraževanje in usposabljanje atletskih sodnikov. Prav tako pa zbor skrbi za strokovno izpopolnjevanje atletskih sodnikov z organiziranimi seminarji, posvetovanji ter obvešča člane zbora o novostih pravil za atletska tekmovanja. Skratka skrbi za organizacijo in delovanje sodnikov ter pomaga pri organiziranju atletskih in ostalih športnih prireditev v okviru Tekaškega društva Bistre in atletskih klubov v Sloveniji, saj smo si lepe izkušnje pridobili že v Postojni, Novi Gorici in Velenju. Atletski miting Vesna Boštjančič, TD Bistre.... V četrtek, 10. februarja 2011 smo v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča gostili mlade atlete in atletinje, ki tekmujejo znotraj Notranjsko - Kraške lige atletike v dvorani. Organizacija 2. mitinga zgoraj omenjene atletske lige je potekala pod okriljem Tekaškega Društva Bistre, ki veliko sredstev nameni za razvoj atletike v Ilirski Bistrici. Na mitingu je tekmovalo kar 130 osnovnošolskih atletov in atletinj iz TD Bistre, AK Postojna, AK Pivka, OŠ Cerknica, OŠ Miroslava Vilharja in OŠ Antona Globočnika iz Postojne ter OŠ Sežana.Tekmo so sodili atletski sodniki iz Ilirske Bistrice, kot tudi njihovi kolegi iz Postojne in Sežane. Veliko zaslug pa gre tudi prostovoljcem iz Tekaškega društva Bistre, ki smo s svojim prostovoljnim delom, energijo in voljo omogočili naši mladini nepozabno tekmovanje pred domačimi navijači. Otrokom, ki so vključeni v atletiko, so se treningi obrestovali saj se je izkazalo, da so konkurenčni svojim sovrstnikom iz sosednjih šol in klubov pri doseganju zavidljivih rezultatov in stopničk. V disciplini teka na 30 metrov so uvrstitev na prva tri mesta dosegli: Ana Samo-kec (2. mesto), Tara Meta Gartner (3. mesto), Luka Ferlež (3. mesto), Maja Ribič (1. mesto), Elena Morelj Rolih (2. mesto), Domen Ujčič (1. mesto), Domen Prosen (2. mesto) in Sebastjan Derenčin (3. mesto). V teku na 300 metrov so bili najbolj uspešni: Tisa Vičič (1. mesto), Elena Morelj Rolih (1. mesto), Maja Ribič (2. me- sto), Lea Morano (3. mesto), Domen Ujčič (1. mesto), Domen Prosen (3. mesto), Luka Samokec (3. mesto) in Teja Jenko (1. mesto). Poleg tekaških disciplin pa smo bili uspešni tudi v tehničnih disciplinah. V skoku v daljino z mesta so svojo eksplozivnost pokazali Ana Samokec (2. mesto), Tisa Vičič (3. mesto), Luka Ferlež (2. mesto), Lea Morano (1. mesto) in Polona Bizjak (3. mesto).. Starejše tri starostne kategorije so tekmovale tudi v suvanju težke žoge, kjer so na zmagovalni oder stopili: Luka Samokec (3. mesto), Kaja Boštjančič (1. mesto), Dej a Dekleva (2. mesto) in Polona Bizjak (1. mesto). Najzanimivejša disciplina atletskih mitingov pa so zagotovo štafete, ki jih atleti in atletinje nestrpno čakajo. Med pionirkami je naša ekipa dosegla odlično 2. mesto, medtem ko so bili naši pionirji 5. Z organizacijo 2. mitinga NKL lige smo zelo zadovoljni in želimo si, da v prihodnje gostimo še več atletov in atletinj - ne le v dvorani temveč tudi na stadionu! PUR|\^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net teles X Ilirska Bistrica z_ rmm DIGITALNA TV TELEVIZIJA + TELEFON 16,00 € na mesec TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 26,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali /7S 2J,(jD žL(qXD TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© — m Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© ■ - i . .... .A. AA.-: ■H Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 - * v URNIK NON-STOP 9-18 sobota 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO .. ■ iumm.isžess / m GOSTILNA s prenočišči I « T( I K Ema Deželak s.p. "-Dolenje 64 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 GSM: +386 (0) 41 / 747 657 r-: Razstava BO NSEIt BE 710 14 30 - ILIRSKA BISTRICA 788 60 10 - TRGOVINA in SERVIS 788 10 09 - AVTOSALON kali Ste r o SPOŠTOVANI OBČANI! OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI, KJER VAM NUDIMO: * UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK, * NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA * AVTOMEHANIČNE STORITVE: • PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED • SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL • VULKAN IZERSTVO • MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV Sobota Nedelja in prazniki H Delovni čas: Deavmk od 7:00 do 14:00 Dežurstva Deavmk Sobota Nedelja in prazniki Zakaj vlagati v Indijo? mag. Blaž Zupančič, ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana, www.ilirika-dzu. si. Vlagatelj se mora ob velikem obsegu naložbenih priložnosti, ki so na razpolago v svetu, vprašati, ali je vlaganje samo na razvitih trgih resnično (najbolj) varna naložbena usmeritev ali pa je morda že prišel čas za spremembo razmišljanja v smislu, da so tako imenovani razvijajoči trgi, s svojo makroekonomsko stabilnostjo in nadpovprečno rastjo, postali pomembna konkurenca razvitim trgom. V tem prispevku se bomo posvetili Indijskemu kapitalskemu trgu. Kot večina razvijajočih držav tudi Indija v zadnjem desetletju beleži visoko in stabilno gospodarsko rast. Še posebej v zadnjih letih krepi tudi obseg deviznih rezerv. Po poročanju Azijske razvojne banke znaša obseg indijskega kapitalskega trga 600 milijard ameriških dolarje in je tretji največji trg kapitala na razvijajočih azijskih trgih. Naj naštejem nekaj glavnih razlogov zakaj vlagati v Indijo: Velikost Indije Letna višina indijskega ; BDP znaša okoli 1300 milijard dolarjev. To pomeni, da je Indija po velikosti osmo največje gospodarstvo na svetu. Po pariteti kupne moči pa je Indija že sedaj enako veliko gospodarstvo kot je Japonsko, ki je na tretjem mestu. Kljub temu, da predstavlja Indija glede na pariteto kupne moči 7,5 odstotni obseg BDP v svetu, trenutno pritegne (v letu 2010) le 0,5% vseh naložb v svetu. Gospodarska rast Indijsko gospodarstvo trenutno raste po stopnji 8,9 odstotka letno. Večina analitikov pa pričakuje, da se bo ta rast v naslednjih 10 letih povečala na 9 do 10 od- \ stotkov letno, kar pomeni, da bo Indijsko gospodarstvo v naslednjih desetih letih zraslo za petkrat, BDP na prebivalca pa se bo predvidoma vtem času početveril. Razpršenost ; V primerjavi: z večino drugih razvijajočih gospodarstev, Indijsko gospodarstvo omogoča vlagatelju široko paleto možnosti za vlaganje. Na področju storitev je Indija v primerjavi z ostalimi razvijajočimi gospodarstvi še posebej močna. V Indiji imajo namreč storitve 50 odstotni delež v BDP. Demografija Prebivalstvo v Indiji je eno najmlajših, saj je povprečna starost Indijca 25 let (v Sloveniji 41 let). V naslednjih 20 letih se bo število delovno aktivnega prebivalstva povečalo za 240 milijonov. Indijci so še posebej v IT industriji znani po visoki usposobljenosti, poleg tega, za razliko od Kitajcev, bolje in v večjem številu obvladajo tuje jezike, še posebej Angleščino. Visoka stopnja prihrankov S stopnjo varčevanja v višini 37 odstotka BDP, Indijci zagotavljajo večino potrebnih sredstev za financiranje razvoja svojega gospodarstva. Le 20 odstotkov od celotnega javnega dolga financirajo tuji vlagatelji. Vlada namerava v naslednjih 10 letih pripraviti za 1700 milijard infrastrukturnih projektov, za naložbe v Indijsko infrastrukturo, kar pomeni veliko priložnost za gradbena in druga podjetja. Domača potrošnja Z vstopanjem vedno več prebivalcev v izšolano delovno silo, ki s tem pridobiva kupno moč in posledično z nastajajočim Indijskim sred- \ ILIRIKA J njim razredom, se Indijska domača potrošnja hitro krepi. Praktično vsak indijski potrošniški trg je v naglem vzponu, kar pomeni, da je Indija bolj odporna na razne zunanje šoke, kot ostale razvijajoče države. Merjeno s pariteto kupne moči, bo v naslednjih desetih letih v Indiji živelo 40 milijonov milijonarjev. Močan finančni sektor Indija ima robusten, razpršen in dobro reguliran finančni sistem (okoli 80 bank), ki je preživel finančno krizo brez večjih posledic. Kvalitetni finančni trgi Borza v Bombaju je, ob starosti 165 let, druga najstarejša na svetu. Na njej kotira veliko število visoko likvidnih delnic. Kdor je v zadnjih desetih letih vložil sredstva v Indijsko tržno premoženje, je, merjeno v Indijskih rupijah, realiziral povprečno preko 15 odstotno letno donosnost. Večina analitikov pa se strinja, da bo ta stopnja rasti v naslednjih desetih letih še višja. Zaradi hitre gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer ima Indija sorazmerno visoko stopnjo inflacije, ki seje v zadnje pol leta iz rekordnih 16,2 odstotkov letno, znižala na 9,7 odstotka. Vendar pa je osnovna inflacija v Indije še vedno visoka. Hkrati s tem zniževanjem se je višala referenčna obrestna mera, ki je trenutno na stopnji 5,25 odstotka letno. Analitiki pa pričakujejo, da se bo dvigovanje referenčne obrestne mere še nadaljevalo. Zaradi tega so v zadnjih mesecih delnice v Indiji nekoliko padle, kar pa lahko za pomemben krog vlagateljev pomeni lepo naložbeno priložnost. Frizerski studio Moj salon Na Bazoviški ulici v Ilirski Bistrici imamo nov frizerski salon. Salon je v stavbi, ki ji bistričani pravimo Stara pošta, v istem prostoru že dolga leta deloval. Z odhodom obrtnice Leje Zjačič v zasluženi pokoj, pa je lokal prevzela frizerka Mateja Ivančič. Svojemu salonu je dala lepo in izvirno Slovensko ime ter ga prenovila tako, da je danes to zagotovo eden lepših lokalov v mestu. Mateja, sicer frizerka z 15. Letnimi izkušnjami, pri svojem delu uporablja priznane izdelke Paul Mitchell, ki so znani po svoji kakovosti. V frizerskem studiu Moj Salon, boste dobrodošli vsi, tako predstavnice nežnejšega spola kot tudi moški in otroci. Poleg striženja in barvanja ter ostalih frizerskih stori- tev vam v studiu nudijo še masažo lasišča, barvanje obrvi in trepalnic po dogovoru pa tudi podaljševanje las ter make up za različne prilož- nosti. Za več informacij in naročila lahko pokličete na telefonsko številko 051 419 653. KRONIKA _ POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.01.2011 DO 15.01.2011 Karol Iskra, komandir, višji policijski inšpektor lil. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 14 kaznivih dejanj od tega 6 kaznivih dejanj tatvine, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari in po 1 kaznivo dejanje ponarejanje denarja, vloma, ogrožanje varnosti, odvzem motornega vozila, lahke telesne poškodbe in ponarejanje denarja. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 8 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vse navedene osebe so nedovoljeno vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške in so bile po končanem postopku predane hrvaškim mejnim organom. Policisti železniškega mejnega prehoda so obravnavali osebo, katera seje skušala izogniti mejni kontroli in sicer tako, da seje skrila med hlodi, ki so bili naloženi na vagonu. Policisti so v navedenem obdobju v dveh primerih zasegli prepovedano drogo ter obravnavali 8 travniških požarov in 1 požar v objektu oz. na vozilih, ki so se nahajala v garaži. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 8 prometnih nesreč, od tega 6 prometnih nesreč z materialno škodo in 2 prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami. Obravnavali smo še 9 primerov povoženja divjadi in 4 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 2 kršitelja, v 1 primeru pa je bilo zaradi večkratnih kršitev cestno prometnih predpisov kršitelju zaseženo vozilo. POSEBNA OPOZORILA: V prihajajočem pustnem času opozarjamo vse občane, da med vožnjo vozil ne uporabljajo pustnih mask, saj le-te zmanjšujejo vidno zaznavanje. V skladu z določbami Zakona o varnosti cestnega prometa je za tovrstni prekršek predpisana globa v višini 120,00 EUR. Prav tako pa velja opozorilo glede vožnje pod vplivom alkohola, saj je prav alkohol eden od poglavitnih vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. • •••••••••••••••• • Postojnska, bistriška in • postaja mejne policije Jelšane • imajo nove komendirje • Generalni direktor policije je 1. februarja, na predlog direktorja PU Postojna, za komandirja Postaje promet- • ne policije Postojna imenoval Mitjo Palčiča, ki je pred tem opravljal dela in naloge pomočnika komandirja. • Dosedanji komandir Karol Iskra, ki je postojnsko postajo vodil od novembra 2003, je bil imenovan za koman- • dirja Policijske postaje Ilirska Bistrica.. Dosedanji komandir Policijske po- • staje Ilirska Bistrica Aleksander Moran, • ki je bistriško policijsko postajo vodil od novembra 2007, pa je je bil ime- • novan za komandirja Postaje mejne 0 Policije Jelšane, saj se je tamkajšnji komandir, g. Zlatan Kovačevič, konec • lanskega leta upokojil. Karol Iskra vir: www.primorska info CENIK OGLAŠEVANJA V ČASOPISU SNEŽNIK VELIKOST OGLASA NOTRANJE STRANI ZADNJA STRAN BARVNO NASLOVNICA BARVNO GLAVA ČASOPISA PRVA STRAN 1/16 STRANI 55 110 120 200 1/8 STRANI 90 180 190 - 1/4 STRANI 180 260 360 - 1/3 STRANI 280 380 - - 1/2 STRANI 360 420 - - 1/1 STRAN 490 690 - - PROMOCIJSKI ČLANEK 'A STRANI -280 EUR - - OSMRTNICE IN ZAHVALE 1/8 STRANI -25 EUR - Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. S________________________ ____________________________r 26 februar 2011 OGLASI IN ODMEVI $s mora™ &mm m MEtra ■tudh >yvyw.me,rn Mra»vini d.o.o. SEŽANA Metra d.o.o., Sežana, trgovina na debelo in drobno, Cesta na Lenivec 37,6210 Sežana PEIL. BISTRICA, Vilharjeva c. 33A, 6250II. Bistrica, MALOPRODAJA, TEl.:05/714 25 05 Delovni čas: pon. ■ pet. 8.00-17.00 sob. 8.00-12.00 OLJE ZA ŽELEZNINA ji i«*i m\ PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net del programa bistriški kulturniki na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku pri naših prijateljih Slovencih na Reki, ki so združeni v Slovenski dom KPD Bazovica Reka. V začetnem delu programa v nabito polnem slovenskem domu na Reki so se predstavili domačini. Prikazali so utrinke iz njihovega kulturnega in izobraževalnega delovanja. Tako so s svojim nastopom presenetili tečajniki, ki obiskujejo ure slovenščine na Reki, nastopil pa je tudi pevski zbor pod nastop Igorja Štembergerja, ki je predstavil nekaj manj znanih Prešernovih nemških pesmi. Slovenščina je bila v Prešernovem času kot zahodno slovansko narečje pokrajinski jezik pastirjev, rokodelcev in kmetov. Zato je bil Prešeren dvojezičen. Doma se je naučil slovenščine, a šola in poklic sta ga naučila nemškega jezika. Zlahka se je izražal v obeh jezikih na vseh ravneh, bodisi v pogovoru, pismu ali pa v poeziji. Slišali smo pesmi, ki jih je France Prešeren napisal v nemškem jeziku, Janko Moder »Prešerna ljubiti se pravi ljubiti lepoto in resnico in pravico: ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja. Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Spoštovati Prešerna-pesnika in Prešerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo.« S temi besedami Otona Župančiča smo začeli svoj vodstvom zborovodkinje Maje Dobrila in folklorna skupina slovenskega društva Bazovica Reka, ki jo vodi Martina Mičetič. V bistriškem delu programa je nastopila Folklorna skupina Gradi-na, ki nas s svojimi plesi navdušuje od leta 2002. Največ nastopajo po Primorskem in Notranjskem, pa tudi drugod po Sloveniji in v zamejstvu. V prvem nastopu smo videli plese iz okolice Trsta z uvodnim plesom »Stu ledi«. Sledil je pa jih je prevedel v slovenščino. Gradina je na oder stopila še enkrat s spletom bistriških plesov iz njihove znane odrske postavitve »Gremo na kolač«. Uradni del prireditve smo zaključili z verzi iz Prešernovega največjega dela - »Krsta pri Savici«, druženje pa seje ob zvokih harmonike nadaljevalo še pozno v noč. Dolgoletne vezi med kulturnimi društvi iz občine Ilirska Bistrica in Slovenskim društvom Bazovica Reka se torej ohranjajo in poglabljajo, dokaz temu je tudi povratni obisk Slovencev z Reke z gledališko predstavo »Romeo in Julija«, 26. februarja v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Igor Štemberger Jubilejna vrata J Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hermann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: BLTlD.D.D. D ID INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA BLT D.O.O. IDRIJA Ulica Sv. Barbare 6, 5 2 a D Idrija TEL.: -i- + 386 (0)5 374 36 60 N.C. Fax: + + 3B6 (0)5 377 39 45 E-MAIL.: BLT@Bl-T.SI, WWW.BLT.SI vrata LPU z tiebelmo lamel 42 mm 929€ ^...............^ vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm 875€ AGROSERVIS Vode, Osredke 44, Dol pri Ljubljani vas vabi na hišni sejem od 24.- 27.2.2011, med 8-18 uro tel. 01/ 5639 - 320 www.agroservis-vode.si Motokultivatorji in različni priključki, drobilci vej, kosilnice ■ strižne in rotacijske, prikolice, prekop alniki, r~ finišerji, plugi, agregati, nadomestni motorji, PRIMORSKA: Hkrati ste vabljeni v prodajni center AGROMAURO ob istem času. Ulica ob spomeniku 10, Bertoki tel. 0^5395-332 ZARADI SPREMEMBE PROGRAMA VSI METRAŽNO BLAI