Podjetništvo Podravje • Število potnikov na avtobusih se je podvojilo O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 13. septembra 2016 letnik LXIX • št. 73 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Politika Kidričevo • Obeta se vroča jesen in - občinska valuta O Strani 8 in 9 Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Danes priloga Politika Ormož • Daljinsko ogrevanje bi gradili Avstrijci O Strani 8 in 9 Šport Nogomet • Sodniki niso videli 11-m za Aluminij, gol za Domžale so O Stran 11 Rokomet • Uvodni krog uspešen za Ormož, za Dravo ne O Stran 12 Motokros • V četrtek v Makolah veliki sprejem O Stran 13 Štajerski TEDNIH v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDNIH Podravje, Slovenija • Opustošenj sadovnjaki po pomladni pozebi Na trgovskih policah poljska jabolka? V Sloveniji bo zaradi pozebe kar 83 odstotkov manj jabolk kot leto poprej. Na drugi strani bodo nekatere evropske države letos pridelale 12 milijonov ton jabolk, kar je tretji najboljši letnik v zadnjih desetih letih. V Evropi izstopajo Poljaki, ki bodo letos pridelali štiri milijone ton jabolk, naslednje leto pa še milijon ton jabolk več. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik V središču • RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Kurilna sezona pred vrati, cene še neznanka S Strani 4 In 5 Izobraževanje • Ali res sodijo mobilni telefoni v šolo? S Strani 6 in 7 Ulica Jožefe Lackove • Ptuj - Bodo cesto razširili, garaže pa rušili? O Strani 4 in 5 r Kronika • Strojevodji ivaksaHI ■luč^preiskaval lenčeH^ rostan •- i Aktualno • Izgrac urgentnega centra vprašljiva O Strani 2 in 3i 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 13. septembra 2016 Podravje, Ptuj • Izgradnja urgentnega centra vprašljiva Ptujska bolnišnica v brezizhodni situaciji; Na tokratni seji sveta zavoda Bolnišnica Ptuj je bilo čutiti povsem drugačno vzdušje kot na preteklih sejah. Slišati je bilo precej zaradi zaposlovanja dodatnega nezdravstvenega kadra. Vedno bolj pa se Ptuju oddaljuje tudi uresničitev projekta izgradnje 18. redna seja sveta zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj je potekala minuli teden. Direktor Andrej Levanič je med drugim postregel z nekaj informacijami o poslovanju tega zavoda. Zadovoljen je, da so v letu 2015 prvič po več letih poslovali pozitivno, uspešno pridobili nove programe, izboljšali klimo med zaposlenimi in uporabniki ter začeli novi investicijski ciklus. Kot je poudaril, je bil ta nujno potreben, saj je v več kot 90 % amortizirana ali pripravljena celo za odpis. „Seveda je v skladu s finančnim načrtom za leto 2016 ponovno predvideno uravnoteženo poslovanje in s tem ustvarjanje presežka prihodkov nad odhodki v višini 77.000 evrov. Finančno poročilo za januar-junij 2016 kaže pozitiven rezultat 45.033 evrov presežka prihodkov nad odhodki. To je sicer v mejah pričakovanega, vendar pa ob odlični realizaciji delovnega programa nekoliko premalo," je pojasnil Levanič. Dodal je še, Uvodnik da analiza poslovanja v prvi polovici tega leta kaže zelo dobro realizacijo zadanih ciljev. Odlično so realizirali delovne programe, zdravili dobrih 8 % (skoraj 400) več bolnikov, opravili 114 operacij več, dvignila pa se jim je tudi tako imenovana utež, kar pomeni boljše plačilo programov. Največ težav imajo na odhodkovni strani, pri čemer pravijo, da gre za naraščanje tistega dela stroškov, ki niso pod njihovo kontrolo: sproščena napredovanja javnih uslužbencev, višji regres in dodatne zaposlitve na najbolj kritičnih mestih. To predstavlja okrog 600.000 evrov dodatnih stroškov. Dobavitelji grozijo z izvršbami Poslovno največja težava ostaja slabo likvidnostno stanje, saj svoje obveznosti do dobaviteljev plačujejo s povprečno šestmesečno zamudo. Situacija pa se še poslabšuje zaradi prepotrebnih investicijskih Puščajmo stopinje! Slediti stopinjam, ki so bile že odtisnjene, a hkrati ustvarja ti svoje in nove, je v Majšperku dejal prejemnik občinske plakete Milan Korže. In velike stopinje, ne glede na številko čevljev, vedno znova ustvarjajo slovenski športniki. Že zaradi lokalpatriotskosti moram izpostaviti našega motokrosističnega šampiona, soobčana in sokrajana Tirna Gajserja, čigar talent, nepopustljivost, jekleno voljo, pa tudi čut dobrodelnosti občuduje vsa Slovenija, kaj Slovenija - svet. Ne samo športniki, tudi kulturniki in glasbeniki puščajo za sabo velike stopinje, vsak od nas jih ustvarja, morda se tega še premalo zavedamo. Za vsebinsko bogato življenje je treba marsikaj storiti že danes, je še dejal prejemnik plakete. In ravno h kakovosti življenja ali bogatosti vsakdana pomembno prispevajo društva. Njihovo delo se ne vrednoti v denarju, niti zanj ne pričakujejo plačila, temveč si želijo, da bi njihov trud nekdo opazil, morda celo pohvalil. Kljub skromnosti njihovih želja pa te ostajajo pogosto neizpolnjene. Ta konec tedna je v Slovenski Bistrici potekal prvi vinsko-kulinarični večer. Na dvorišču gradu je bilo mogoče okusiti cvet slovenjebi-striškega vinogradništva in prisluhniti vrhunskim vinskim zgodbam, a število obiskovalcev na dogodku je bilo, milo rečeno, skromno. Na drugi strani je bila dvorana ob občinski prireditvi v haloški občini že pred uradnim začetkom proslave polna. Ne bi ugibala o razlogih, ki zagotovo niso v domeni organizatorjev, so pa pomenljivo dejstvo. Ob tem sem v teh dneh prebrala neko izjavo, ki pravi, radi se pritožujemo in ne naredimo ničesar, da bi stanje izboljšali. Mar ne drži? Jamranje je postalo nacionalni šport, pohvale tako redke kot zaposlitve za nedoločen čas, dejanja pa še redkejša. A nič od tega ne drži za športnike, kulturnike in druge, ki posegajo po tistem, kar je za večino nedosegljivo, pa tudi ne za prostovoljce, društvenike, ki vedo, da obstaja mavrična paleta barv, le zmešati jih je treba ter pustiti sled. Mojca Vtič vlaganj. Tako direktor kot vodja finančno-računovodske službe Boris Kmetec sta poudarila, da so vlaganja nujna in potekajo v skladu z načrtom. Povečuje pa se tudi dolg do dobaviteljev (lani 3,9 milijona, letos 4,9 milijona evrov). Zaskrbljenost je zato izrazil član sveta Miran Golub, ki je dejal, da od vodstva pričakuje ukrepe, saj da tako ne bo šlo v nedogled, da bodo dobavitelji začeli s tožbami, izterjavami ipd. Levanič je sicer vztrajal, da sami ne morejo narediti nič, da je ob tekočem poslovanju nemogoče kriti še izgubo iz prejšnjih let ter da je pomoč države nujna. Resnosti finančne situacije se zavedata tako direktor Le-vanič kot finančnik bolnišnice Kmetec. Slednji je celo dejal: „Vprašanje je, ali bomo to jesen preživeli. Imamo pet, šest dobaviteljev, ki resno grozijo z izvršbami. Potreben je resen pogovor z ministrstvom, ker sami ne bomo zmogli!" Urgentni center vedno bolj vprašljiv: ne dovolijo ne zadolžitve in ne prodaje zemljišča Nič bolj optimistično se ne razvijajo niti dogodki, povezani z načrtovano izgradnjo ur-gentnega centra na Ptuju. To je eden glavnih ciljev v letu 2016, a Bolnišnica Ptuj nikakor ne uspe zagotoviti Ministrstvo za zdravje svoj delež sredstev za izgradnjo urgentnega centra ima, Bolnišnica Ptuj pa ne. Člani sveta zavoda so bili tokrat precej 600.000 evrov lastnih sredstev, kolikor potrebujejo za začetek investicije (faze 1) v višini 3,4 milijona evrov. Kot je pojasnil Levanič, pristojno ministrstvo nasprotuje dodatnemu zadolževanju bolnišnice. Zataknilo pa se je tudi pri uresničitvi ideje, da svoja zemljišča bolnišnica proda Domu upokojencev Ptuj. „Kot ena od možnih rešitev je že podpisana skupna izjava s pobudo županov občin Sp. Podravja, naslovljena na Vlado Slovenija • Za pomoč po pozebi 3,5 milijona evrov Na trgovskih policah poljska in »Težki časi so za sadjarstvo,« je predsednik sekcije za sadjarstvo Boštjan Kozole začel sadjarski posvet subvencij in ruski embargo, temveč tudi pozeba, ki je določenim sadjarjem vzela ves pridelek. Direktor podjetja Plod Stanislav Pšeničnik iz Prelog pričakuje na slovenskem trgu poplavo poljskih jabolk. Foto: Mojca Vtič Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 13. septembra 2016 Aktualno TEDNIK 3 povsod naletijo na gluha ušesa nezadovoljstva članov sveta nad potezami, ki jih je v zadnjih mesecih potegnilo vodstvo bolnišnice. Izražena je bila zaskrbljenost urgentnega centra, ki je zelo vprašljiva. kritični do sanacijskih ukrepov vodstva bolnišnice. RS, da se najde način za prenos potrebnega dela sredstev iz nakopičenih denarnih sredstev v Domu upokojencev Ptuj oz. Ministrstva za delo, socialo in enake možnosti na Ministrstvo za zdravje, kot tudi pismo o nameri DU Ptuj in SB Ptuj o medsebojni me-njavi-nakupu-prodaji določenega stvarnega premoženja bolnišnice (zemljišča). Tako bi zagotovili, da bodo sredstva, zbrana v našem okolju, tudi v njem ostala. S tem pa bi omogočili takojšen začetek gradnje UC Ptuj," je pojasnil direktor. A da bi s to namero uspeli, je očitno majhna verjetnost; iz ministrstva za zdravje so nam namreč na novinarsko vprašanje jasno odgovorili: »Glede na to, da Dom upokojencev Ptuj spada v pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, SB Ptuj pa v pristojnost Ministrstva za zdravje, torej je v obeh primerih lastnik zavoda država Republi- ka Slovenija, predlagani način nakupa zemljišč ni mogoč. Ministrstvo ima zagotovljen svoj delež financiranja v višini 1.908.936,23 EUR z DDV, SB Ptuj pa še nima zagotovljenega vira pokritja svojega vložka financiranja investicije.« Levanič poudarja, da si Ptuj in regija ne moreta privoščiti, da do izgradnje ne bi prišlo. Ugotavljajo pa, da se zadeve ne odvijajo po njihovih željah in potrebah. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Je bilo zaposlovanje nezdravstvenega kadra res nujno? Direktor bolnišnice Andrej Levanič je med drugim poudaril, da je iluzorno pričakovati, da bo bolnišnica finančne probleme rešila sama. Kot rešitev vidi dokapitalizacijo ali najetje ugodnega dolgoročnega kredita, obenem pa pridobivanje novih dobičkonosnih programov. Toda članica sveta Elda Gregorič Rogelj je vodstvu vrnila žogico in vztrajala, da za reševanje teh stvari ni pristojen nekdo drug, temveč da morajo težave rešiti sami. „Ne morete vztrajati, da to ni v vaši moči," je bila jasna. Spraševala se je tudi, ali je zaposlovanje novega, predvsem nezdravstvenega kadra v teh časih res nujno in vitalno za delovanje bolnišnice. S pojasnilom direktorja, finančnika Kmetca in Aleksandra Vode, vodje upravno-tehničnih dejavnosti v ptujski bolnišnici, da so dodatne ljudi (informatik, kuharica ...) potrebovali in da so že nekaj let „delali na škrge", pa ni bila zadovoljna. Podoben dvom kot preostala člana sveta je izrazila tudi Sonja Žibrat, predsednica sveta zavoda, in dejala, da trend ni pravi in da ni v skladu s finančnim načrtom. Jasno je povedala, da od vodstva pričakujejo drugačne poteze. Iz odgovorov pa je bilo razbrati tudi, da je odprta še opcija, da bodo ljudje (nekateri imajo pogodbe za določen čas), ki so se na novo zaposlili v ptujski bolnišnici (nezdravstveni kader), ostali brez dela. Foto: CG italijanska jabolka? konec avgusta v Gornji Radgoni. Namreč sadjarjev nista prizadela le nižanje »Imamo 7,6 hektarja sadovnjakov, pridelamo približno 200 ton jabolk, letos zaradi pozebe ni ostalo niti pet odstotkov pridelka, kar pomeni, da bo morda 10 ton pridelka. Od leta 1978 sem že ne Prelo-gah, a še nikoli nismo doživeli takšne pozebe. Sprva smo imeli zavarovane sadovnjake proti toči in mrazu, nato smo postavili proti točne mreže, tako da površin nismo več dali zavarovati. Zavarovanje proti mrazu pa je možno le v paketu z zavarovanjem proti toči,« je povedal Stanislav Pšeničnik iz podjetja Plod iz Prelog pri Slovenski Bistrici. Pičel letošnji pridelek sicer ne bo zamajal temeljev podjetja, ki ima med drugim v lasti tudi Hotele v Rogaški Slatini, a na drugi strani Pšeničnik priznava: »Ko smo začeli s sadjarstvom, je bil v tej branži lep denar, sedaj se sadje prodaja po nizkih cenah.« Letos bodo odkupili jabolka od drugih manjših pridelovalcev. »Mnogi imajo sadovnjake po različnih lokacijah, kar jih je tudi rešilo.« Ali lahko manjši pridelek jabolk pomeni njihovo višjo odkupno ceno, smo vprašali izkušenega sadjarja in grosista. A ta je zmajal z glavo: »Na Poljskem, kjer se pridela največ jabolk v Evropi, je bila letina ugodna, tako da lahko pričakujemo na slovenskem trgu poljska jabolka, ki so najcenejša, in verjetno tudi italijanska.« Da bodo sadjarji še naprej vztrajali pri pridelavi slovenskih jabolk, breskev ..., pa Pše-ničnik vidi, tako kot vsi v kmetijstvu, v drugačnem odnosu potrošnikov do slovenskih pridelkov. »Pri nas bi morali bolj spoštovani slovenske pridelke, v Avstriji ne boš kupil slovenskega jabolka, dokler bo avstrijskih dovolj.« Kmetom po pozebi le drobtinice Spomladanska pozeba je v Podravju prizadela od vrtnin, pšenice, koruze ... do vinske trte in sadovnjakov. Po prvih ocenah ptujskega kmetijska zavoda naj bi škoda samo pri nas v prvi polovici leta znašala 36 milijonov evrov. Končna ocena škode bo znana šele čez kakšen mesec, saj na upravi za zaščito in reševanje končne podatke še zbirajo. Na podlagi končne ocene škode pa bodo kmetje lahko pridobili pomoč na podlagi julija sprejetega interventnega zakona, ki zagotavlja 3,5 milijona evrov za nujno pomoč. Zakon med drugim omogoča podaljšanje zakonsko predpisanega roka za vlaganje vlog za odpis ali zmanjšanje obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Na osnovi zakona lahko sklad kmetijskih zemljišč delno ali v celoti odpiše zakupnino na podlagi končne ocene škode (če je končna ocena škode na parceli v zakupu 50 odstotkov ali manj, se zakupnina ne odpiše). Nadalje, tistim vinogradniki, ki so utrpeli škodo po pozebi in snegu, je omogočen dokup pridelka grozdja tudi iz območij izven svojega vinorodnega okoliša. Še morda najbolj zanimiv in najbolj pričakovan ukrep pa je ukrep finančne pomoči sadjarjem in vinogradnikom. Do plačila bodo upravičeni tisti kmetje, ki so zabeležili izpad pridelka nad 60 %, upravičeni pa bodo do 20 % ocenjene škode oziroma pol manjše za nezavarovane nasade. Kmetije, ki so na podlagi ocenjene škode po pozebi in snegu najbolj prizadete, so upravičene do pomoči v obliki nepovratnih sredstev. Pomoč se ne dodeli tistim kmetom, kjer skupna vi- šina pomoči iz tega ukrepa ne presega 100 evrov. Na podlagi prve ocene po-škodovanosti sadovnjakov in vi- nogradov se z zakonom zagotavlja do 3.500.000 evrov iz sredstev proračunske rezerve 2017. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji pridelek mizeren, v Evropi med boljšimi Da je letošnja letina jabolk v Evropi ena izmed boljših, je na posvetu sadjarjev izpostavil tudi Boštjan Kozole. »Po zbranih podatkih bodo evropske države letos pridelale 12 milijonov ton jabolk, kar je tretji najboljši letnik v zadnjih desetih letih. V Evropi izstopajo Poljaki, ki bodo letos pridelali štiri milijone ton jabolk, njihova proizvodnja pa naj bi v naslednjem letu znašala še milijon ton jabolk več. Zaradi pozebe bo letos manj jabolk predvsem v Avstriji, Sloveniji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Sloveniji bo zaradi pozebe kar 83 odstotkov manj jabolk kot leto poprej! V lanskem letu je bil pridelek jabolk v naši državi 71.000 ton, letošnja letina pa naj bi znašala 12.000 ton jabolk,« je podatke predstavil predsednik sekcije za sadjarstvo. Prav zaradi primanjkljaja jabolk si slovenski sadjarji želijo dosledno kontrolo nad prodajo jabolk tujih trgov v trgovskih centrih, predvsem glede porekla. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 13. septembra 2016 Ptuj • Kurilna sezona pred vrati, proizvodnja toplotne energije z veliko neznankami Obnova kogeneracije bi zahtevala vsaj 1,3 Na Ptuju je na sistem daljinskega ogrevanja priključenih 2.142 uporabnikov oz. odjemalcev. Od tega 2.102 gospodinjstev (dve individualni kih) in 40 drugih uporabnikov. Med temi so večji bolnišnica, zdravstveni dom, šolski center in gimnazija ter enota Vrtca Ptuj na Potrčevi Ljudevita Pivka, v prihodnje načrtujejo širitev distribucijskega omrežja v smeri poslovne cone Marof. Upravljavec sistema daljinskega ogrevanja in distributer toplotne energije so Javne službe (JS) Ptuj. Del toplotne energije za oskrbo uporabnikov pridobijo iz lastnih kurilnih naprav, del je kupijo pri družbi Top energija, hčerin- skem podjetju Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Top energija toplotno energijo prideluje s kogeneracijsko napravo 1,4 mio evrov prihodkov in izguba 50.000 evrov Na območju MO Ptuj je bilo lani 205 in predlani 214 ogrevalnih dni. Leta 2014 so JS Ptuj 6.700 MWh toplotne energije prodale gospodinjstvom in 4.600 MWh preostalim odjemalcem. Lani je bila prodaja višja: 7.500 MWh so porabila gospodinjstva in 5.000 MWh drugi uporabniki. Aprila 2015 je distributer dvignil variabilni del cene z 69,68 na 71,38 evra za MVVh topotne energije. Iz dejavnosti daljinskega ogrevanja je podjetje JS Ptuj v letu 2015 ustvarilo 1,4 milijona evrov prihodkov in izgubo v znesku 50.000 evrov. Foto: Črtomir Goznik SPTE - sočasna proizvodnja toplotne in električne energije, ki je bila po vseh testiranjih in poskusnem obratovanju v uporabo predana konec leta 2006. Proizvodnja toplotne energije je nato stekla januarja 2007. Kogeneracijska naprava se napaja z zemeljskim plinom. Proizvedeno električno energijo družba Top energija dovaja v elektro omrežje in jo prodaja elektro distributerju, s katerim imajo dolgoročno pogodbo sklenjeno do konca tega leta (Elektro Maribor). Toplotno energijo, ki služi daljinskemu ogrevanju, prodajo družbi JS Ptuj. Ker po desetih letih za napravo poteče zakonsko predpisan rok njenega delovanja in državno subvencioniranje za proizvodnjo energije, je možno, da se bo cena daljinskega ogrevanja za končne uporabnike z novim letom povišala. »Zakonodaja predpisuje 10-letno obdobje za delovanje kogeneracijskih postrojenj in subvencioniranje proizvodnje električne energije. Delovanje kogeneracije po 10-letnem ciklu zakonodaja prav tako dovoljuje, vendar le, če se naprava obnovi (vložek vsaj 50 odstotkov nominalne vrednosti, kar bi v tem primeru zneslo najmanj 1,3 milijona evrov) in s tem pridobi status obnovljene kogeneracije. Javne službe Ptuj okrog 53 odstotkov toplotne energije proizvedemo v lastnih proizvodnih Ptuj • V katero smer se lahko peljete v Ulici Jožefe Lackove Bodo cesto razširili, garaže pa rušili? Redkokatera sprememba prometnega režima v občini je dvignila toliko prahu kot v Ulici Jožefe Lackove. Morda, povsem slučajno tudi zato, ker je to ulica, ki vodi na ptujski „Beverly Hills", kjer živijo številni vplivneži. Bo poslej ta ulica enosmerna ali bo promet ponovno tekel v obe smeri? Če bo obveljal dvosmerni režim, bo to lahko pomenilo tudi, da bodo tisti, ki imajo garaže in nadstreške, morali rušiti svoje črnogradnje, da bo cesta končno dovolj široka za voznike in pešce. Že takoj po spremembi prometnega režima v delu Ulice Jožefe Lackove - iz dvosmerne v enosmerno - je postalo jasno, da številni stanovalci na tem hribu te juhe ne bodo kar zlepa pojedli. Poročali smo že, da se od poletja naprej z avtomobilom od šole Ljudski vrt po Vodovi ulici pripeljete le še do križišča z Muršičevo ulico. Na mestu, kjer se prične Ulica Jožefe Lackove, pa je postavljen prometni znak, da je od tam naprej enosmerna cesta. Na občini so sicer pojasnili, da gre za začasno rešitev, katere namen je umirjanje in zmanjšanje tranzitnega prometa skozi naselje, ob tem pa seveda tudi izboljšanje prometne varnosti na tem območju. Svoje stališče so konec meseca na redni seji četrtne sku- pnosti nasprotniki takšnega prometnega režima izrazili jasno in glasno. Petim prisotnim svetnikom četrtne skupnosti takrat ni preostalo drugega, kot da prisluhnejo glasu ljudstva: soglasno so sprejeli sklep, da se prometni režim povrne v staro stanje, da torej ulica ponovno postane dvosmerna. A le nekaj ur za tem je predsednica četrtne skupnosti Tanja Svet ČS ne more odločati o prometnem režimu! Foto: DK Janez Merc Svet četrtne skupnosti, kar so nam potrdili tudi na ministrstvu za javno upravo, sploh ni pristojen sprejemati odločitev o spremembi prometnega režima. Lahko poda le pobude in predloge. „0 prometnem režimu odloča mestni svet z odlokom, svet ožjega dela lahko k predlogu rešitve poda mnenje. Način odločanja sveta ožjega dela določa njegov poslovnik (ali poslovnik mestnega sveta, če ga svet ožjega dela smiselno uporablja). Zakonodaja te materije ne ureja," so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Janez Merc je jasno povedal, da četrtne skupnosti podajajo le pobude in predloge, ki pa za občino niso zavezujoči. Anka Ostrman, Boštjan Šeruga in Danica Starki so svetniki četrtne skupnosti Ljudski vrt. Občane, ki so si prilastili del ceste, bo pač treba razlastiti Anka Ostrman, svetnica četrtne skupnosti, je poudarila pomembno dejstvo, da je bila ulica dana v uporabo leta 1972 in je bila takrat izmerjena na 8 metrov širine. Tudi stanovalci brega so povedali, da so se nekateri precej razširili na cesto s svojimi nadstreški in garažami, s čimer so seznanjeni tudi na občini. Bistveno pa se je v ulici seveda povečalo tudi število hiš. „Cesta mora biti varna, na strokovnih službah pa je, da najdejo rešitev, kako to zagotoviti. Najboljša rešitev bi bili pločniki, kar je pokazala že študija iz leta 2011. Tisti, ki so na občinski cesti, jih je pač treba razlastiti in si tudi od preostalih pridobiti soglasja, da bo to možno," je bila jasna Ostrmanova. Da so v proračunu pred leti že imeli denar za to investicijo, pa niso uspeli zagotoviti potrebnih soglasij, je poudaril tudi mestni svetnik Rajko Fajt, ki se je udeležil seje. Foto: DK torek • 13. septembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 milijona evrov stanovanjski hiši, preostalo stanovanja v blo-cesti. Letos so na sistem priključili novo šolo dr. Foto: Črtomir Goznik Toplotna energija za sistem daljinskega ogrevanja se proizvaja v šestih kurilnicah: na Volkmerjevi cesti, Rimski ploščadi, v Prešernovi, Kvedrovi in Ttstenjakovi ulici. S sistemom daljinskega ogrevanja je na Ptuju pokritega za okrog 7,5 km2 območja, dolžina primarnih in sekundarnih vodov je okrog šest kilometrov, v omrežju sta dve črpališči. napravah, 47 odstotkov je kupujemo od Top energije. Če se zgodi, da bi slednji z dobavo toplotne energije prenehali, bomo vso toplotno energijo primorani proizvesti sami. V tem primeru bodo proizvodni stroški višji. Kaj konkretno bi to lahko pomenilo za ceno, je v tem trenutku preuranjeno govoriti, saj je končna cena odvisna od več dejavnikov. Med drugim nabavne cene zemeljskega plina, električne energije ... V tem trenutku še vedno upamo na možnost podaljšanja obstoječih spodbud, a pogoji od države zaenkrat niso določeni,« je pojasnil direktor JS Ptuj Alen Hodnik in dodal, da ravno v tem času z javnim razpisom iščejo ponudnike za dobavo energentov - zemeljskega plina in električne energije: »Predvidevamo, da bo nova cena zemeljskega plina nižja od trenutne. Za koliko, je do zaključka javnega naročila nemogoče napovedati.« O alternativah razmišljajo, odločitve še na tehtnici Zanimalo nas je, ali na Ptuju morebiti za prihodnje obdobje razmišljajo o zamenjavi naprave in energentov za pridobivanje toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja. »Za pregled obstoječega sistema daljinskega ogrevanja, analizo trenutnega stanja in priprave predlogov nadgra- dnje je župan mestne občine (MO) Ptuj imenoval strokovno komisijo, ki je pripravila primerjavo različnih opcij. Na podlagi ugotovitev je Lokalna energetska agentura v sodelovanju s predsednico komisije Andrejo Komel pripravila predlog nadgradnje obstoječega sistema. O višinah investicij je težko govoriti, saj so precej odvisne od lokacije postavitve naprav, ki pa še ni znana. Izgradnjo javne infrastrukture praviloma financira občina kot lastnica te infrastrukture. V kratkem je pričakovati javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, kot so že bili v preteklosti, na primer javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Izgradnjo naprav in omrežja bi praviloma lahko prijavili na enega izmed teh. Seveda je ob predpostavki rentabilnega poslovanja možna tudi nabava naprave z lastnimi viri,« dodaja direktor Hodnik. Kotli, ogrevalne naprave in oprema stari 30 let Če se na kogeneracijski napravi in sistemu ogrevanja ne naredi nič - kaj konkretno bi to pomenilo za uporabnike, kratkoročno in dolgoročno? »Če bi prišlo do zaustavitve kogeneracijske naprave, bo treba vso toploto proizvesti iz lastnih proizvodnih virov. Naprave v obstoječih energetskih objektih so bile nabavlje- Bolnišnica stroške ogrevanja plačuje z nekajmesečno zamudo Na dejavnosti ogrevanja se JS Ptuj soočajo tudi z neplačevanjem storitev. Direktor Alen Hodnik: »Neplačnikov je na dejavnosti oskrbe s toplotno energijo nekoliko več kot na drugih dejavnostih. K temu v primerjavi z drugimi dejavnostmi najverjetneje doprinesejo nominalno višji zneski položnic, pa tudi dejstvo, da toplote posamezni stranki ni mogoče prenehati dobavljati, saj instalacije po blokih tega ne omogočajo. Neplačnike se poziva k plačilom z rednimi opomini, v skrajnem primeru pa tudi z izvršbami.« Med odjemalci, ki svoje obveznosti do dobavitelja poravnavajo z nekajmesečno zamudo, je tudi Splošna bolnišnica Ptuj. Hkrati je bolnišnica eden izmed večjih odjemalcev, ki so priključeni na sistem. »Med uporabniki iz javnega sektorja so v letošnjem letu težave z neplačili ogrevanja pri Splošni bolnišnici Ptuj in Gimnaziji Ptuj. Bolnišnica nam v tem trenutku dolguje dobrih 58.000 evrov, za obdobje od maja do avgusta tega leta. Vendar je potrebno izpostaviti, da se je dolg v zadnjem času vsaj razpolovil in da je tudi dinamika plačil izboljšana. Gimnazija Ptuj nam dolguje dobrih 20.000 evrov, za obdobje od marca 2016 naprej. Ostali zavodi in javne ustanove v zadnjem času plačujejo bolj ali manj redno, morebitne zamude so le nekajdnevne,« je povedal direktor Hodnik in pojasnil, da zaostanki tako velikih plačil vplivajo tudi na poslovanje podjetja. »Zaradi zamud pri plačilih smo v preteklosti že morali najeti kratkoročni likvidnostni kredit.« ne med letoma 1983 in 1988. Danes terjajo izjemno visoke stroške vzdrževanja, zaradi starosti obstaja možnost prenehanja obratovanja katerega izmed kotlov. Že nekaj let pri pripravi letnih načrtov MO Ptuj kot lastnico infrastrukture opozarjamo na stanje naprav. Žal se do danes v proračunu MO Ptuj še niso našla ustrezna finančna sredstva. Sam sistem je sicer redno vzdrževan, proizvodni rezultati pa niso takšni, kot bi si jih želeli. MO Ptuj preko Komisije za energetiko išče možnosti nadgradnje trenutnega sistema, s komisijo sodelujemo tudi predstavniki JS in KP Ptuj,« je še poudaril sogovornik. Mojca Zemljarič Meško Tonejc vsem svetnikom četrtne skupnosti poslala pošto skliče ponovno sejo na isto temo, saj s sklepom o ponovni vzpostavitvi dvosmernega režima prometa, ki naj bi ga zahtevalo le nekaj krajanov, očitno ni strinjala. Da se z njo ne strinja, ji je takoj povedal svetnik četrtne skupnosti Boštjan Šeruga. Dejal je, da so bili sklepčni in da se mu ne zdi smiselno odločanje o zadevi, o kateri so že odločali. Proti ponovni razpravi o tej temi je bil tudi v četrtek, ko je kljub njegovemu nasprotovanju in nestrinjanju še nekaterih svetnikov Meško Tonejčeva vendarle sklicala izredno sejo. „Ni utemeljenega razloga, da sedimo tukaj. Sklep je sprejet, tudi vi ste glasovali zanj in stvar je končana. Te moči v demokraciji nimate, da veljavne sklepe po svoji volji spreminjate. Pričakovali bi, da se boste pred sklicem izredne seje z nami posvetovali. Če je tako, da boste delali mimo nas, potem bom sam odstopil s tega mesta, ker ne vidim smisla," je Meško Tonejčevi zabrusil Šeruga. Izvirni greh: nekateri so se širili na občinsko zemljo, tudi zato ni pločnikov ... Čeprav se je tokrat zbralo nekoliko manj občanov, je bilo slutiti, da bodo povedali podobno kot zadnjič. In tudi so. Svoje izkušnje in težave, ki jih imajo zaradi uvedbe enosmernega prometa, so predstavili Janezu Mercu, vodji sekretariata za splošne zadeve in v. d. direktorja občinske uprave. Ta je že na začetku poskušal pomiriti precej vnete strasti. Dejal je, da je debata kontraproduktivna in da so sprejeti sklepi veljavni, a za občino nezavezujoči; končni odločevalec so občinske službe. Merčevo stališče je bilo, da je ljudem treba prisluhniti, ugotoviti stanje na terenu in nato sprejeti strokovno odločitev. Kakšna bo ta, ni želel povedati. Poudaril je le, da si ne želi razprtij in da bodo na občini sprejeli najboljšo in najvarnejšo rešitev. Čeprav ni izrecno povedal, je bilo iz njegovih besed razbrati, da bo promet najverjetneje ponovno stekel dvosmerno. Velikokrat je sicer bilo postavljeno vprašanje, kdaj, a odgovora ni bilo. Za zdaj sicer Ulica Jožefe Lackove ostaja enosmerna, a najbrž ne za dolgo. Aleš Grego-rec iz oddelka za gospodarske dejavnosti MO Ptuj, je poudaril še, da je treba za ureditev tehnične rešitve čakati približno mesec dni, roka, do kdaj bo prometni režim (če sploh) povrnjen v staro stanje, pa ni izdal, češ da je treba promet spremljati in poiskati nove ukrepe za umirjanje prometa. Podanih je bilo precej možnih rešitev; ključna pa ostajajo pločniki. Dženana Kmetec Trnovska vas • V teku rekonstrukcija ceste Trnovska vas-Pesjak Za 1.300 metrov ceste okoli 275.000 evrov V teh dneh v občini Trnovska vas poteka rekonstrukcija lokalne ceste Trnovska vas-Pesjak, ki je ocenjena na približno 275.000 evrov. V občini Trnovska vas dobršen del letošnjega proračuna namenjajo obnovi cestne infrastrukture. V teku je tako izgradnja prehoda za pešce preko regionalne ceste v naselju Biš v vrednosti 17.000 evrov. Pred približno mesecem dni pa so se lotili še celovite obnove ceste Trnovska vas-Pesjak v naseljih Bišečki in Trnovski Vrh. Kot je pojasnil direktor občinske uprave občine Trnovska vas Jože Potrč, gre za rekonstrukcijo 1.300 metrov dolgega cestnega odseka: »Investicija je potrebna zaradi dotrajanosti ceste in slabe preglednosti. Poleg tega pa je bilo vozišče preozko«. Na novo asfaltirana cesta, ki mora biti končana do oktobra, bo imela vozni pas širine štiri metre. V sklopu projekta bodo uredili tudi odvodnjavanje ter zgradili kolesarsko stezo in pločnik, javno razsvetljavo in vode za širokopasovno omrežje. Skupna vrednost investicije je ocenjena na približno 275.000 evrov, od tega znašajo gradbena dela okoli 225.200 evrov, ki jih Ponudnik Cena v € Cestno podjetje Ptuj, d. o. o. 225.241 Asfalti Ptuj, d. o. o. ^254.710 SGP Mesner, d. o. o. 283.130 kot najugodnejši ponudnik izvaja Cestno podjetje Ptuj. Večji del sredstev, približno 195.000 evrov, bo zagotovila občina. Preostanek, okoli 80.000 evrov, pa bodo financirali preko 23. člena zakona o financiranju občin (delež nepovratnih sredstev je planiran v višini 32.000 evrov, delež povratnih pa v višini 49.000 evrov). Kot je še izpostavil Potrč, pa se v kratkem nameravajo lotiti tudi obnove več krajših cestnih odsekov. »V letošnjem letu bomo asfaltirali še štiri odseke cest, in si- cer cestni odsek v centru Trnovske vasi v dolžini 60 m ter tri cestne odseke v naselju Biš v skupni dolžini 410 m.« Sicer pa so pred pričetkom novega šolskega leta v tamkajšnji osnovni šoli zgradili novo učilnico. Načrtujejo še ureditev vodotoka zaradi zamuljenosti in zarasti v Črmlji v dolžini enega kilometra. Naložba je ocenjena na okoli 40.000 evrov, stroške pa si bosta razdelili občina in Agencija RS za okolje. Monika Levanič Vir: Občina Trnovska vas Na ponovljeno javno naročilo za rekonstrukcijo ceste Trnovska vas-Pesjak so prispele tri ponudbe. Najcenejša ponudba je bila v primerjavi z najdražjo ugodnejša za slabih 58.000 evrov. .. i v Rekonstrukcija ceste Trnovska vas-Pesjak bo trajala do oktobra. Foto: ML 6 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek m 13. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Sodijo mobilni telefoni v šolo? Mobilni telefon kot vzrok medvrstniskega Kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko učenci v šoli uporabljajo mobilni telefon, urejajo šole z internimi pravili. Večinoma je uporaba ravnatelji ukrepajo v primeru nespoštovanja pravil? Lahko otroku odvzamejo mobilni telefon? Nemalokrat so skrb vzbujajoče Področje rabe mobilnih telefonov šola ureja z internimi pravili: hišni red, šolski red, vzgojni načrt, sklepi strokovnih aktivov za uporabo pri pouku posameznega predmeta. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pravijo, da nadzori inšpekcij kažejo, da imajo šole to področje urejeno, da so pravila dokaj jasna in tudi ustrezno posredovana učencem in njihovim staršem. Očitno pa so si tudi ravnatelji v večini enotni: mobilniki v šole ne sodijo iz različnih razlogov. Ravnatelji o pametnih telefonih v osnovnih šolah Helena Ocvirk, OŠ Olge Meglič: „Učenci mobilnega telefona ne potrebujejo. Mnogokrat se je pripetilo, da starši niso prišli po telefon tudi več kot teden dni. Odzivi staršev ob odvzemu telefona pa so bili odobravajoči." Bogomir Širovnik, OŠ Mladika: Dokler ne bomo dvignili ravni kulture uporabe mobitelov, sem za popolno prepoved uporabe, saj je ravno nekontrolirana, nedovoljena uporaba osebnih podatkov (zlasti fotografij ...) vzrok številnih primerov medvrstniškega nasilja.« Tatjana Vaupotič Zemljič, OŠ Ljudski vrt: »Večina otrok od 4. razreda naprej ima svoj mobilni telefon. Govorimo pretežno o dragih pametnih telefonih, ki med učenci velikokrat predstavljajo tudi statusni simbol." „Z letošnjim šolskim letom smo pravila posodobili in dopolnili. Oblikovali smo jih skupaj z učiteljskim zborom, učenci in starši. Dokončno jih bo v septembru potrdil svet zavoda. V pravilih imamo zapisano, da je uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav v šoli prepovedana, razen v primeru dogovora z učiteljem. Zavedamo se, da je šola prostor, ki ob učnem okolju učence tudi vzgaja, zato je prav, da jih navajamo na medsebojno komunikacijo, sodelovanje, druženje, skupno igro ipd. Na ta način otrok razvija obče človeške vrednote, kot so strpnost, sodelovanje, spoštovanje," pravi Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Sprememba pravil hišnega reda je narejena na podlagi ankete o uporabi oz. nošenju mobilnega telefona v šolo. Ta je pokazala, da tisti učenci, ki imajo telefon z vednostjo staršev v šoli, ga imajo Foto: Črtomir Goznik Velika večina ravnateljev in učiteljev je prepričana, da mobilniki ne sodijo v šolo. Slovenija, Podravje • Število potnikov na avtobusih se je podvojilo Prihranki s subvencioniranimi vozovnicami od Pred okenci avtobusnih prevoznikov in na železniških postajah so se tik pred začetkom šolskega leta vile dolge vrste dijakov. Dijaki z Bistriškega staja) čakali tudi do šest ur. Razlog za nerazumno dolge vrste je bil, da se je predprodaja vozovnic za dijake in udeležence izobraževanja odraslih začela šele 29. avgusta. Dijaki so sicer lahko na prodajnem mestu prevoznika za hitrejši postopek predložili izpis spletne vloge, a kot so pojasnili na ministrstvu, se večina dijakov za to ni odločila. So pa letos dijaki v vrstah čakali zgolj pred enim ponudnikom javnega prevoza, saj je ministrstvo uvedlo eno- tno kartico za javni promet. Z njo lahko potniki brez potrebe po kupovanju posamičnih vozovnic nemoteno uporabljajo različne vrste javnega prevoza. To pomeni, da enotna subvencionirana vozovnica omogoča na izbrani relaciji (npr. MB-LJ) uporabo vseh voznih sredstev (vlak ali avtobus) pri različnih prevoznikih vključno s prestopanjem. Ob tem enotna vozovnica v obliki čip kartice velja za različne oblike javnega prevo- Cena subvencionirane mesečne vozovnice za upravičenca: -1. razred oddaljenosti od 2 do 60 km: 25 evrov; - 2. razred oddaljenosti od 60 do 90 km: 35 evrov; - 3. razred oddaljenosti od 90 km dalje: 55 evrov. Upravičenec lahko kupi tudi vozovnico za 10 voženj, ki je namenjena prevozu med krajem stalnega ali začasnega prebivališča do naslova bivanja med izobraževanjem. Cena vozovnice za 10 voženj na mesec je za upravičenca 20 evrov. Razlika do polne cene vozovnice je subvencija države Višina subvencija vozovnice za deset voženj na mesec je različna, npr. od 2 km do 60 km je subvencije od 10,40 do 50,40 evra; nad 60 do 90 km je državna subvencija od 53,60 do 66,40 evra, nad 90 km je subvencija od 69,60 evra navzgor. Število dijakov (z zeleno) in študentov (z modro) s subvencionirano vozovnico 49.683 W//////////////ZI 60.000 50.000 40,000 30.000 20.000 10.000 2012/2013 za in v enoten sistem vključuje uporabo medkrajevnega in mestnega prometa, slednjega je treba po potrebi doplačati. Sicer pa cene subvencioniranih vozovnic ostajajo enake kot v lanskem šolskem oziroma študijskem letu. Najprej subvencionirane vozovnice za dijake in študente Projekt integriranega javnega potniškega prometa, ki je stal nekaj manj kot štiri mili- 53.274 53.953 53.380 jone evrov, pa ne zajema zgolj uvedbe enotne subvencionirane vozovnice za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih. »Ker gre za najštevilnejšo skupino uporabnikov javnega prevoza, smo se odločili, da storitev enotne vozovnice najprej ponudimo njim. Kasneje pa se bo sistem širil še s preostalimi produkti, ki bodo namenjeni ostalim kategorijam potnikov javnega prevoza v Sloveniji,« je povedala Suzana Habjanič iz infrastrukturnega ministrstva. Projekt podpirajo tudi v združenju za promet na gospodarski zbornici, saj so prepričani, da bo sistem eno- 2012/2014 2014/2015 2015/2016 Foto: Črtomir Goznik torek • 13. septembra 2016 Izobraževanje Štajerski FEDNIK 7 nasilja v šolah mobilnikov med poukom v celoti prepovedana. Kako pa učitelji in reakcije staršev. Predvidenih ukrepov ni Na vprašanje, kakšno je stališče ministrstva glede uporabe mobilnih telefonov v šolah in ali pripravljajo kakšne ukrepe na tem področju, so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport odgovorili: „Posebnih ukrepov ne pripravljamo. MIZŠ v okviru projektov in v obliki različnih usposabljanj krepi kompetence učiteljev, da lahko učinkovito in smiselno uporabljajo telefone in aplikacije oz. e-gradiva. Prav tako je ena izmed tem na usposabljanjih tudi varna raba." zgolj zato, da se lažje organizirajo in dogovorijo o odhodu iz šole. Starejši učenci pa so občasno uporabili mobilni telefon za izvajanje računskih operacij, kadar so pozabili žepni kalkulator. A to po mnenju Ocvirko-ve ni zadosten argument, da bi otroci lahko imeli mobilnik nenehno pri sebi. Poudarja, da lahko vsak otrok zmeraj uporabi šolski telefon v tajništvu šole, da pokliče starše. Imeli pa so kar nekaj primerov, ko so kljub prepovedi učenci mobilni telefon pri pouku uporabljali. Sankcija: telefon se odvzame in ponj pridejo starši. „Mnogokrat se je pripetilo, da starši niso prišli po telefon tudi več kot teden dni. Odzivi staršev ob odvzemu telefona pa so bili odobravajoči," o izkušnjah s starši pravi Ocvir-kova, ki je prepričana, da v šoli učenci mobilnega telefona sploh ne potrebujejo. Mobilnik kot statusni simbol Podobne prepovedi so tudi na OŠ Mladika. V šolski stavbi, telovadnicah in na vseh površinah, kjer se izvaja pouk, velja popolna prepoved uporabe mobitelov in drugih multi-medijskih naprav (izjemoma je dovoljena uporaba po dogovoru in navodilih strokovnega delavca samo zaradi potreb učne ure). Brez soglasja strokovnih delavcev šole je prepovedano tudi fotografiranje, snemanje in objavljanje nastalih posnetkov. Kot pravi ravnatelj Bogomir Širovnik, je razlogov za prepoved uporabe mobitelov več, izpostavlja dva osnovna: „Učenec, ki med poukom uporablja mobitel, ne more slediti pouku in z njegovo uporabo moti sošolce. Mo-biteli omogočajo hitro izdelavo fotografij kot posnetkov ter njihovo objavo na svetovnem spletu, pri čemer gre praviloma zmeraj za kršenje zasebnosti učencev, zaposlenih ali tudi obiskovalcev šole." Širovnik še dodaja, da ima sicer 70 % otrok (večina v 2. in 3. triadi) v šoli prenosne telefone, ki pa morajo biti v času pouka izklopljeni in v garderobni omarici. V preteklem šolskem so zabeležili 21 kršitev uporabe mobitela, zaradi ponavljajočih se kršitev pa so otroku mobi-tel odvzeli in ponj so morali priti starši. „Odzivi staršev so različni, vendar se v veliki večini strinjajo, da mobitel ne sodi v šolo. Pametni telefoni bodo prej ali slej vstopili tudi v šolo v neposredno vzgojno-izobraževalno delo. To se ne bi smelo zgoditi vse dotlej, dokler ne bodo imeli vsi učenci primerljivih telefonov in ne bo njihov nakup predstavljal dodatnih stroškov "brezplačnega" šolstva. Trenutno v šoli mobiteli niso potrebni, saj imajo starši v nujnih primerih možnost poklicati tajništvo, šolsko svetovalno službo, pomočnico ravnatelja ali ravnatelja, ki bodo učencem prenesli sporočilo staršev. Prav tako pa lahko učenci v nujnih primerih brezplačno pokličejo svoje starše - telefon imajo na razpolago pri informator-ki, šolski svetovalni službi ali v tajništvu. Dokler ne bomo dvignili ravni kulture uporabe mobitelov, sem za popolno prepoved uporabe, saj je ravno nekontrolirana, nedovoljena uporaba osebnih podatkov (zlasti fotografij ... ) vzrok številnih primerov medvrstniške-ga nasilja," je jasen Širovnik. Uporaba mobitelov je omejena tudi na OŠ Ljudski vrt, kjer je prepovedano vsako snemanje in uporaba mobite-la med poukom. Tudi pri njih, če učenec pravil ne upošteva, mora ugasniti telefon in ga predati učitelju, ki ga odnese v tajništvo, kjer ga prevzamejo starši. To se zgodi približno dvakrat tedensko. „Po telefon nato pridejo starši. Večinoma razumejo, da je treba spoštovati pravila, se pa najdejo tudi takšni, ki se zelo razburijo," pravi Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ki je tako kot vsi ravnatelji in učitelji prepričana, da je telefoniranje med poukom nesprejemljivo in moteče. Snemanje sošolcev ali delavcev šole in kasnejša objava na družbenih omrežjih pa lahko tudi povzroči škodo posameznikom, ki so na posnetkih. Vaupotičeva ocenjuje, da ima večina otrok od 4. razreda naprej svoj mobilni telefon, pri čemer je nezanemarljivo še eno dejstvo: „Govorimo pretežno o dragih pametnih telefonih, ki med učenci velikokrat predstavljajo tudi statusni simbol." Ravnateljica največje ptujske šole še dodaja, da telefon sicer olajša komunikacijo otrok s starši, ki imajo po pouku različne dejavnosti izven šole, a se da tudi brez njega stvari urediti. Tako kot so se urejale, ko še mobilnikov sploh ni bilo. Dženana Kmetec 800 evrov navzgor so pred zabojnikom (tako namreč izgleda slovenjebistriška avtobusna po- tne vozovnice za vse oblike javnega prometa koristen za potnike in bo pritegnil večje število uporabnikov javnega prevoza. Ne enotna vozovnica, nižja cena je razlog za več potnikov A da je prej kot enotna vozovnica cena tista, ki pripomore k množičnejši uporabi javnega prevoza, kažejo številke prepeljanih potnikov, odkar je bil leta 2012 uveden enoten sistem subvencioniranih prevozov dijakov in študentov, ki je prijaznejši do njihovih žepov. In cenovno ugoden javni prevoz je bil eden izmed ciljev spremembe zakonodaje. »Z minimalnimi cenami vozovnic, ki Obseg subvencioniranja dijaških in študentskih vozovnic iz državnega proračuna po letih Leto Prispevek države 2012 13.675.619 € 2013 42.412.218 € 2014 38.212.535 € 2015 38.395.577 € 2016 31.984.837 € Arriva: Število potnikov se je podvojilo Da je novi sistem subvencioniranja šolskih vozovnic pripomogel k večjemu številu potnikov, so priznali tudi v Arriva Štajerska. »Zaradi povečanega števila potnikov smo prevozniki začeli povečevati obseg izvajanja javnega linijskega potniškega prometa. Posledično so zaradi boljše kakovosti linijskega potniškega prometa, v smislu bolj pogostih odhodov na linijah in večje dostopnosti storitve, začeli javni prevoz pogosteje uporabljati tudi preostali uporabniki, tako smo zabeležili tudi večje število prodanih osnovnih mesečnih vozovnic. Po naših ocenah se je število potnikov od uvedbe subvencioniranja šolskih vozovnic podvojilo.« Enako ugotavljajo tudi v podjetju Izletnik Celje, kjer pa dodajajo: »Žal pa število drugih potnikov še vedno pada. Da bi ta trend obrnili navzgor in torej v večji meri vključili tudi zaposlene in preostale potnike, bi verjetno morali tudi zanje uvesti cenejše vozovnice in več linij. Tudi tukaj pa mora nastopiti država.« jih plačajo upravičenci, je ta cilj zagotovljen. Prihranki družin, ki imajo enega upravičenca za subvencionirano vozovnico, so na razdaljah do 20 km od doma do izobraževalne organizacije od 800 do 1000 evrov letno, na razdalji do 50 km pa se povečajo na 1500 do 2000 evrov. Drugi cilj je bil, da se k uporabi javnega prevoza pritegne čim več mladih. Natančna primerjava z obdobjem pred uvedbo subvencionirane vozovnice ni možna. Na podlagi podatkov o številu mesečnih vozovnic in kuponskih vozovnic so bile narejene ocene, da je javni prevoz uporabljalo 32.000 dijakov in 18.000 študentov. Da je bil ta cilj dosežen, se vidi tudi iz statističnih podatkov o uporabi javnega prevoza, ki jih objavlja Statistični urad RS, saj se v zadnjih letih število potnikov povečuje približno za 6 % letno. S povečanjem števila potnikov se je začel optimizirati celoten sistem javnega prevoza in začelo se je povečevati število linij,« so o izpolnitvi ciljev, ki so si jih zadali ob spremembi zakona, povedali na ministrstvu. Mojca Vtič Slovenija • Plače javnega sektorja na Portalu plač »Davkoplačevalci imajo pravico vedeti« Te dni je zaživelo novo spletno orodje - Portal plač, ki omogoča vpogled v podatke o plačah zaposlenih v javnem sektorju. Na portalu so objavljeni podatki o plačah za vsako delovno mesto, a brez osebnih podatkov. »Zavzemamo se za odprtost podatkov in transparentnost javnega sektorja. Če je delovanje javnega sektorja transpa-rentno, javnosti dostopno, je možnost izvajanja nezaželenih praks manjša, saj je prisotnega več nadzora. Za doseganje tran-sparentnega delovanja smo javno odprli že veliko podatkov. Portal plač daje javnosti na voljo vse podatke o plačah javnega sektorja, seveda brez osebnih podatkov,« je ob predstavitvi novega spletnega portala povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Portal je precej kompleksen, uporabnikom pa sicer ponuja ogromno količini podatkov. »Podatki so nafta prihodnosti,« je prepričan minister, ki je na novinarski konferenci ob predstavitvi portala posebej poudaril, da ne gre za razkrivanje osebnih podatkov, saj ni namen vpogled po plačah posameznikov, pač pa po organih in delovnih mestih. Portal plač omogoča vpogled v podatke za vsakega proračunskega porabnika v javnem sektorju, posebej za vsako delovno mesto. »Gre za javni izdatek, ki ga plačajo davkoplačevalci in imajo zanj pravico vedeti,« je še poudaril minister Koprivnikar. MZ LJUDSKA UNIVERZA Ptuj IZOBRAŽEVALNE ŽELJE? INFO: 02 749 21 50 LUPTUJ@SIQL.NET www.lu-ptuj Vir: MZI 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 13. septembra 2016 Kidričevo • Obeta se vroča jesen Znani bodo rezultati vzorčenja tal, pa Na septembrski seji, ki je bila glede na dnevni red še precej počitniška, so občinski svetniki potrdili 342.000 evrov vreden Svetniki so tudi sprejeli idejno dokumentacijo za pre-plastitev, ureditev bankin in odvodnjavanje ceste Pleter-je-Lovrenc v dolžini 2040 metrov. »Izpeljali smo že postopek izbire izvajalca, to je podjetje Asfalti Ptuj, sedaj potekajo vpogledi v ponudbe. Z rebalansom smo za to investicijo zagotovili 100.000 evrov, prihodnje leto pa moramo v proračunu za dokončanje projekta rezervirati še približno 250.000 evrov,« je pojasnil župan Anton Leskovar. Na septembrski seji so svetniki tudi sklenili, da se za upravljavca večnamenske športne dvorane v Kidričevem določi OŠ Kidričevo. »Bili smo tik pred tem, da športno dvorano oddamo v upravljanje NK Aluminij, ki pa so nato obvesti- li, da z dvorano ne bodo upravljali, zato smo se obrnili na šolo,« je povedal župan. Več pozornosti so svetniki namenili predlagani zamenjavi zemljišč med občino in agrarno skupnostjo Mihovce. Svetniki so menjavo zavrnili. Župan je pri tem poudaril: »Gre za predlog menjave, ki je všečna lastnikom agrarne skupnosti in slaba za našo občino, namreč zamenjali bi neprimerljiva zemljišča. Ne moremo dati dva hektarja orne zemlje za nekaj arov poljske ceste in zemljišča, ki ni rodovitno.« Milan Strmšek je oporekal tovrstnemu razmišljanju in dodal, da je sedaj priložnost, da se reši lastništvo ceste, ki je v lasti agrarne skupnosti, uporabljajo pa jo tudi drugi. »Tudi športno igrišče v Mihovcih je v treh četrtinah v lasti agrarne skupnosti, tudi tukaj bi lahko občina pristopila k rešitvi lastništva. Namreč člani agrarne skupnosti so tudi občani.« Pogovarjali so se tudi o oddaji 30 m2 velikega zemljišča v najem za deset let v Cirkov-cah. »Prva ponudba za najem je znašala 600 evrov in je padla v vodo, sedaj smo pred drugo, upam, da na naslednji seji ne bomo iskali tretjega ponudnika,« je v razpravi dejal Milan Fi-deršek. Namreč občina je zbirala ponudbe za najem zemljišča, prispele so štiri ponudbe. Podjetnik, ki je ponudil 600 evrov, je odstopil, sedaj bodo ponudili zemljišče podjetniku Alji Belkisu iz Lovrenca, ki je za zemljišče ponudil 265 evrov letne najemnine. Svetniki so na seji podvomili, da Benedikt • Pridobitev stala okoli 2 milijona evrov Nov vrtec dokončan Kdo bo direktor občinskega podjetja? Na julijski seji je bilo svetnikom povedano, da naj bi na prvi popočitniški seji potrdili direktorja občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje. Na razpis je prispelo 14 vlog, šest jih je šlo v drugi krog. Kandidat je izbran, a njegovo ime za zdaj ostaja še neznanka, saj ga župan Anton Leskovar ni želel razkriti, češ da še niso dorečene podrobnosti glede njegovega financiranja. Namreč nekdanji direktor Andrej Intihar, ki je domnevno odstopil z direktorskega mesta zaradi neposlušnosti in samovolje zaposlenih, je sedaj v podjetju zaposlen kot vzdrževalec, pred tem pa se je financiral iz naslova delovanja kanalizacije. Izbiro kandidata pa je direktor občinske uprave Damjan Napast pokomentiral: »Predlagani kandidat ima izkušnje iz gradbenih podjetij, licenco za opravljanje gradbenih nadzorov in na samem razgovoru nas je prepričal.« bo tudi ta ponudba obveljala, saj je bila izhodiščna cena 180 evrov letno. »Postopek bomo tako dolgo nadaljevali, dokler ne bo sladoledar tudi v Cir-kovcah, mogoče malo za šalo. Očitno pa je, da je interes za ta prostor velik,« je pokomentiral Strmšek. Petrol bo občanom za lansko zimo poslal poračune Župan je na seji še dodal, da bo na naslednji seji, predvidoma 20. oktobra, prvo branje proračuna in da imajo svetniki Na prvi šolski dan je novi vrtec v Benediktu prvič napolnil otroški vrvež. Po treh letih gradnje in finančnih zapletov je namreč dokončan. Novi vrtec je v primerjavi s starim veliko prostornejši. Razteza se na dobrih 950 kvadratnih metrih površine, tako da bo v njem prostor za sedem oddelkov in vse otroke iz Benedikta, ki bodo to želeli. V starem vrtcu so se namreč spopadali z veliko prostorsko stisko, saj so dva oddelka morali gostiti v osnovni šoli. »Novi vrtec zagotavlja bistveno boljše razmere za otroke in zaposlene. Prostori so sodobnejši, svetlejši in večji. Končno bo dovolj prostora tudi za zaposlene. Imamo tudi bistveno več zunanjih igral. Najpomembnejše pa je, da imamo vrtec na eni lokaciji,« je pojasnil ravnatelj OŠ Benedikt Milan Gabrovec in še dodal, da je v vrtec letos vpisanih kar 133 otrok. Novi vrtec je tudi energetsko varčen. Kot je še povedal ravnatelj, so v nove vrtčevske prostore zaradi nezgode 1. septembra premestili le štiri oddelke v prvo nadstropje. V pritličju stavbe je namreč zaradi počene cevi prišlo do izlitja vode, a bo to sanirano v teh dneh, do sanacije pa bodo trije oddelki nameščeni še v starem vrtcu. 12 milijonov evrov za otroke Nezgoda ni pokvarila pozitivnega vzdušja, ki je vladalo v novem vrtcu prvi šolski dan. Otroci so namreč uživali v sodobnih prostorih in na bogato opremljenem otroškem igrišču. Veselje je bilo še toliko večje, saj so na ta vrtec čakali dolga tri leta. Kot smo namreč že večkrat poročali, je zaradi finančnih težav občina pogodbo s prvotnim izvajalcem VG5 iz Ljubljane morala prekiniti. Gradbinci iz podjetja SGP Pomgrad Murska Sobota pa so se na delovi-šče ponovno vrnili šele letos, potem ko je občinska oblast primanjkljaj sredstev uspela zagotoviti z odkupom terjatev. »S Prvo finančno agencijo iz Maribora smo se dogovorili, da nas pri investicije finančno podpre. Mi bomo sicer investicijo finančno zaključili leta 2017 z najemom dolgoročnega kredita. Takrat bomo namreč ponovno kreditno sposobni,« je pojasnil župan občine Benedikt Milan Gumzar. Naložba je skupaj z zemljiščem, vso potrebno dokumentacijo, gradbenimi deli in opremo stala slaba dva milijona evrov, od tega je evropski sklad za regionalni razvoj primaknil okoli 400.000 evrov, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa slabih 190.000 evrov. »V zadnjih desetih letih smo obnovili osnovno šolo, imamo dobro telovadnico in zdaj vrtec. Za vse te naložbe smo porabili nekaj manj kot 12 milijonov evrov in to je velik vložek v osnovno- in predšolsko izobraževanje. A če se to ne bi zgodilo, danes ne bi imeli več kot 2500 občanov. V zadnjih desetletju se je namreč k nam preselilo nekaj čez 500 ljudi,« je povedal Gumzar. Monika Levanič Otroci se v novem vrtcu že veselo igrajo. Benedikt • Za 900 metrov ceste 85.000 evrov Do Spodnje Bačkove in Drvanja kmalu po asfaltu V delu naselij Drvanja in Spodnja Bačkova v občini Benedikt poteka rekonstrukcija ceste. Obnove so še posebej veseli tamkajšnji prebivalci, saj se bodo do svojih domov kmalu lahko pripeljali po asfaltirani cesti. Občina Benedikt je sredi julija podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem del SGP Pomgrad iz Murske Sobote o rekonstrukciji javne poti Dr-vanja-Zagajski Vrh-Bačkova. Gre za 900 metrov dolg cestni Ponudniki in cene v evrih Ponudnik Cena SGP Pomgrad 85.377 Komunala Slovenske gorice 88.138 Asfalti Ptuj 90.293 odsek v naselju Drvanja, ki je bil doslej makadamski. Nova, asfaltirana cesta bo imela vozni pas širine 3,5 metra oziroma 3 metre, kjer širitev ni mogoča. Uredili bodo odvodnjava-nje cestišča ter prepuste, ki so dotrajani ali pa neustrezno dimenzionirani, postavljena pa bo tudi ustrezna prometna signalizacije. Vrednost del, ki morajo biti končana do konca septembra, je ocenjena na 85.000 evrov. Obnovo bodo fi- nancirali iz sredstev, pridobljenih po 22. oz. 23. členu zakona o financiranju občin. »Rekonstrukcija ceste bo pozitivno prispevala k izboljšanju turistične in prometne infrastrukture, dvignila raven varnosti in kakovosti življenja lokalnemu prebivalstvu in prispevala k boljšemu estetskemu videzu in večji urejenosti podeželskega okolja,« so sporočili z občine. ML Vir: Občina Benedikt Na javni razpis za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo javne poti Drvanja-Zagajski Vrh-Bačkova so prispele tri ponudbe. Najnižjo ceno je postavilo podjetje SGP Pomgrad iz Murske v Sobote. Dela so v polnem teku. Foto: ML Foto: ML torek • 13. septembra 2016 Politika Štajerski TEDNIK 9 tudi poračuni za ogrevanje Kidricanov projekt ureditve ceste Pleterje-Lovrenc, razglabljali so o nepremičninskih zadevah ter lokalni valuti sternthal. še do konca septembra čas, da podajo predloge. »Proračun bo težil na načrtu razvojnih programov, tako da velikega manevrskega prostora tako ni.« Dodal je tudi, da bo 19. septembra tiskovna konferenca okoljskega ministrstva, ki bo predstavilo rezultate vzorčenja tal. »Lahko zagotovim, da živimo v zdravi občini,« je dodal župan. Informacije o aktualnih projektih je zbranim podal direktor občinske uprave Damjan Napast. Med drugim je povedal: »Glede na sušo v Sloveniji na področju razpisov, smo se prijavili za sofinanciranje nakupa športne opreme za fitnes na Foto: Mojca Vtič prostem. Vprašanje je, ali bomo uspešni, namreč ministrstvo je prejelo 500 vlog. Iz Petrola pa so nas obvestili, da bodo občani začeli prejemati poračune za lansko ogrevalno sezono, ki naj bi bila daljša in hujša kot predlanska, zato bo več doplačil. Tako da bo živahno,« je dodal. Mojca Vtič Kidričevo prva slovenska občina z lastno valuto Predlog uvedbe lokalne valute, imenovane sternthal, je na prvi popočitniški seji doživel podporo vseh svetniških skupin. Svetniki so prepričani, da bodo z uvedbo lokalne valute, ki bo povezala občino, občane in lokalne podjetnike, dvignili zavest o lokalni samooskrbi, na drugi strani pa so svetniki izpostavili predvsem problem morebitnega ponarejanja sternthala. »Nismo prvi, ki bi uvedli lokalno valuto, saj to že imajo nekatere avstrijske občine, bi pa bili prvi v Sloveniji. Cilj pa je, da se prepreči odtekanje denarja iz lokalne skupnosti ter da se posledično spodbuja lokalno gospodarstvo in trgovino. V Avstriji za polovico manjše občine od naše zabeležijo do 30.000 evrov mesečnega obrata, res pa je tudi, da lokalna valuta ni vsepovsod zgodba o uspehu, saj jo mora podpreti več akterjev,« je v uvodu povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Da bi občina prebivalce spodbudila k rabi sternthalov, bo iz proračuna zagotavljala petodstotni dodatek. Torej če se bo nekdo odločil 100 evrov zamenjati v lokalno valuto, mu bo občina dodala še pet odstotkov sternthalov. In kako daleč je občina z udejanjenjem tega projekta? Sedaj so svetniki potrdili idejo, naloga odbora za gospodarstvo pa bo, da uskladi grafično podobo in odgovori na vsa odprta vprašanja - predvsem glede zavarovanja valute pred ponarejanjem, njene uporabe za nakup alkohola ali tobaka ... Kot omenjeno, pa je za obstoj valute potrebnih več partnerjev. Tako občino sedaj čaka najtežja naloga, prepričati lokalne podjetnike in seveda nato še občane. »Ideja lokalne valute je zelo dobra. Vidim velike možnosti povezovanja in sodelovanja med ljudmi. Upam, da bodo naši podjetniki, kolikor jih imamo, to sprejeli, nato še naši občani,« je o predlogu dejal Milan Fideršek. Opozicijski svetnik Milan Strmšek je poudaril, da se s tem spodbuja lokalna pripadnost. »Spodbuja se lokalni patriotizem, ki ga naši sosedje že imajo. Ker pa bodo imeli občani še pet odstotkov popusta, je uporaba lokalne valute še bolj zanimiva.« Ormož • 16. redna seja občinskega sveta Daljinsko ogrevanje bi gradili Avstrijci Člani in članice ormoškega občinskega sveta so na prvi seji po poletnih počitnicah obravnavali 15 točk dnevnega reda. Podlehnik • 11. redna seja občinskega sveta Denar tudi v gričevnati del občine, ne le v nižinski! Člani sveta občine Podlehnik so se minuli četrtek sestali na 11. redni seji. Na dnevnem redu so bile štiri točke. Najpomembnejši sta bili potrditev rebalansa letošnjega proračuna in smernic ter ukrepov za objavo javnega razpisa za sofinanciranje gospodarstva. Vodja medobčinskega re-darstva Robert Brkič je navzočim na seji predstavil oceno izvajanja občinskega programa varnosti v letu 2015. V nadaljevanju seje so svetniki v drugem branju potrdili odlok o podrobnem prostorskem načrtu za ureditev vinske kleti Verus. V prvem branju so se seznanili z vsebino odloka o oskrbi s toplotno energijo (daljinsko ogrevanje). Občina Ormož sistema daljinskega ogrevanja nima. V skladu z vsebino odloka naj bi ga v prihodnjem obdobju gradili v sodelovanju z zasebnim partnerjem. Ponudbo je občini Ormož predložil avstrijski investitor. Ponudba obsega izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso na občinski parceli na Ope-karniški ulici. V prvi fazi bi na sistem priključili objek- te gimnazije Ormož, OŠ dr. Stanka Vraza, doma kulture, glasbene šole, grajsko pristavo, grad, policijsko postajo, vrtec, OŠ Ormož, knjižnico, občinsko stavbo, zdravstveni dom, center za starejše občane in psihiatrično bolnišnico. Predvidena priključna moč je 3,44 MW. Celotno investicijo, ki obsega izgradnjo kotlovnice oz. energetskega objekta, toplovodov, toplotnih postaj in priključkov do uporabnikov, bi izvedel investitor. Javni objekti, ki smo jih našteli in bi se predvidoma priključili na sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, se trenutno ogrevajo z zemeljskim plinom. Letni strošek ogrevanja za vse objekte znaša 308.000 evrov. Če bi se ogrevali po novem daljinskem sistemu, bi bil strošek na letni ravni nižji za 22.000 evrov (7%). Za delo medobčinske uprave 208.000 evrov Svetniki so se med drugim seznanili tudi s poročilom o delu medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž v letu 2015. Občine ustanoviteljice so za delo skupne uprave namenile 208.000 evrov, največ občina Ormož (158.000 evrov), občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi pa vsaka dobrih 25.000 evrov. Del denarja, ki ga občine zagotavljajo za delovanje medobčinske uprave, jim država povrne. Odhodki za plače in socialno varnost petih zaposlenih na medobčinski upravi so znašali 176.000 evrov, izdatki za blago in storitve pa 31.000 evrov. Mojca Zemljarič Z rebalansom proračuna so nekatere postavke združili, na nekaterih so sredstva znižali, na drugih dvignili. Prihodki proračuna se z rebalansom za 7.000 evrov znižujejo in bodo znašali dobrih 1,9 milijona evrov. Odhodki proračuna bodo višji za skoraj 77.000 evrov. Med najpomembnejšimi razlogi za sprejetje rebalansa je nova postavka za sanacijo plazu na cesti Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje-Podlehnik (84.000 evrov). Na novi postavki za izgradnjo kanalizacije v Podlehniku - kanal in črpališče - so z rebalansom proračuna zagotovili 202.000 evrov. Svetnik David Arnuš je izpostavil, da bi bilo v proračunu treba sredstva zagotoviti tudi za manjše sanacije plazov. »Kako bomo sanirali manjše plazove, če smo sedaj sredstva prerazporedili na postavko za sanacijo velikega plazu. Sredstva za sanacije plazov bomo v prihodnje morali poviševati. Denar moramo zagotavljati tudi za gričevnati predel naše občine, ne samo za nižinskega. Krajanom v hribovitih predelih moramo prav tako omogočiti dostop do njihovih bivališč,« je dejal svetnik Arnuš. Podžupanja Svenškova, ki je vodila sejo v odsotnosti župana, se je s povedanim strinjala. Svetnice in svetniki pa so potrdili tudi smernice za objavo javnega razpisa za področje gospodarstva. Prijavitelji lahko vloge oddajo do 26. septembra. Občina Podlehnik bo z razpisom razdelila 15.000 evrov. Za spodbujanje začetnih investicij, širjenje dejavnosti in vlaganje v razvoj bodo namenili 10.000, za odpiranje novih delovnih mest in samozaposlo-vanje 3.000, za prijave podjetij na razpise 1.000 in 1.000 evrov za izobraževanja, usposabljanja in promocije. Svetnik Stojan Kojc je predstavil vsebino razgovorov seje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Poudaril je, da težki tovorni promet, ki služi gradnji avtoceste, poteka skozi središče občine po lokalnih cestah, zaradi česar je prometna varnost zelo zmanjšana. Dodal je, da je bila na seji beseda tudi o slabi prometni signalizaciji za potrebe gradbišča avtoceste. Mojca Zemljarič 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 13. septembra 2016 Sp. Podravje, Ptuj • 6. Folklorni kimavčevi večeri V mesto je prišla mednarodna povorka folklornih skupin Na Ptuju in v okoliških krajih se je zaključil bogat program v okviru že šestega mednarodnega festivala Folklorni kimavčevi večeri, kjer se je letos predstavilo kar 15 folklornih skupin in ena skupina ljudskih pevk. Festival, ki ga skupaj s posameznimi društvi organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, vsak september Ptuj in okoliške kraje spremeni v številna prizorišča bogatih plesnih večerov. Letošnje, že šeste folklorne kimavčeve večere so začeli sredi minulega tedna, sklenili pa so jih v soboto. Festival je ponudil pisano bero dogodkov. V sredo so se v Domu krajanov Rogoznica poleg članov domače folklorne skupine KD Rogoznica predstavili še FS Jitrenka iz Češke, FS KUD Vido-vec iz Hrvaške in FS Jure Vodov-nik Skomarje; v večnamenski dvorani v Podlehniku pa Folklorni ansambel Ardeleana iz Romunije, TD Podlehnik in FS FD Rožmarin Dolena. V četrtek je bilo veselo na kar treh prizoriščih. Oder kulturne dvorane Sela so namreč zasedli člani FS KUD Ekrem Mujkič (Sarajevo) iz Bosne in Hercegovine ter FS FD Lancova vas; večnamensko dvorano v Cirkulanah domači folklorniki (FS KD Cirkulane) in češka FS Jitrenka, kulturno dvorano na Destrniku pa člani FS KD Destrnik in Folklorni ansambel Ardeleana iz Romunije. Slednji je nastopil tudi v petek na odru kulturno poslovnega centra v Majšperku, kjer so se predstavili še člani FS KD Sv. Ana v Slovenskih goricah in FS Ptuj • Premiera performansa Slikar pravzaprav pesnik, igralci v resnici plesalci ... Teater III je v sodelovanju z akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem v okviru Dnevov poezije in vina v Stari steklarski delavnici predstavil svojo četrto letošnjo premiero, umetniški performans z naslovom 0102962500320. Slikar, pa tudi kustos in profesor Fišer je plesno-pesniški performans s prostorsko postavitvijo naslovil kar s svojo EM-ŠO-številko, kot del video projekcije in za gledališki list pa izbral poročno fotografijo svojih staršev. Pojasnjuje, da je sprva za predstavo nameraval pripraviti le umetniško instalacijo: »Ko pa smo iskali poezijo, ki bi bila primerna za ta projekt, sem omenil, da imam sam kar nekaj materiala ... Poezijo sem pisal že v študentskih letih, a še nikoli nisem ničesar objavil. Instalaciji in poeziji smo dodali še video, glasbo in ples, tako da je nastal kompleksen preplet večmedijske strukture.« Mojca Prigl je v gledališkem listu zapisala, da gre pravzaprav za hibridno zvrst med Četrta dimenzija v osi ukrivlja potrebo po globini in prožnost dimenzionira brezskrbnost do prostora časa Upogljivost toplote greje okus praznih lukenj milijon je več kot kanec nečesa v ravnini Dušan Fišer, odlomek pesmi Dimenzija KPD Stoperce. Bogata folklorna večera sta se v petek zvečer odvila še v Markovcih, kjer so se poleg domačih folklorni-kov (FS FD Anton Jože Štrafela Markovci) znova zavrteli tudi člani gostujoče češke folklorne skupine, ter v Podgorcih, kjer sta nastopili FS KUD Ekrem Mujkič (Sarajevo) in FS KD Podgorci. Še posebej zanimivo je bilo v soboto, ko je po ptujskih mestnih ulicah potekala mednarodna povorka folklornih skupin. Festival so sklenili ob 19. uri v dominikanskem samostanu z nastopom Ljudskih pevk FS Franceta Marolta, Iz leta v leto bogatejši program in večje število obiskovalcev Kot je poudarila vodja ptujske območne izpostave JSKD Iva Ferlinc, so folklorni ki-mavčevi večeri mednarodna predstavitev ljudske kulturne dediščine, kjer se vsako leto predstavljajo folklorna društva iz Spodnjega Podravja in tuje gostujoče skupine: »Na srečanju je moč prepoznati bogato kulturno raznolikost Evrope, saj imajo vsaka država, vsaka regija in celo vsaka vas svoje specifike oblačilne kulture, dojemanja nekaterih najbolj značilnih običajev preteklih stoletij, razvidne so raznolikosti v jeziku, narečjih, pesmih ... Plesalci, pevci in godci predstavljajo svojo dediščino, svoje noše in običaje otrokom v osnovnih šolah, širši publiki na nastopih ter na sprevodu skozi mesto Ptuj oz. na povorki. V želji čimbolj raznoliko predstaviti pestrost tradicionalne in ljudske dediščine v evropskem kontekstu tako vsako leto pripeljemo pester program v Slovenijo in imamo vsako leto več obiskovalcev. Dogodke v veliki meri zagotavljamo brez vstopnine, s čemer vsem tistim, ki si želijo prireditve videti, omogočimo ogled vrhunskih kulturnih zgodb. Vsekakor festivala ne bi bilo brez veliko prostovoljnega udejstvovanja.« Monika Levanič poezijo in prozo, med liriko in epiko, ki daje občutek imaginarnega: »Oksimoroni, paradoksi in adinatoni poglabljajo vrzel (ne)resničnosti in iluzor-nega.« Režiserka performansa Branka Bezeljak pa pravi: »Kot nekakšen scenarij za projekt smo uporabili kar eno od pesmi, Dimenzijo.« Za glasbo je poskrbel Mihael Roškar, za luč in ton Nejc Bedrač, za gib Mira Mijačevic, za video Stanislav Zebec, plakat je oblikoval Dar- Foto: Boris Voglar Performans 0102962500320 si bo v Stari steklarski delavnici ponovno mogoče ogledati novembra letos. ko Ferlinc, projekt pa je vodila Janja Erpič. V performansu so nastopili člani Teatra III: Don Ciglenečki, Kaja Čelan, Kaja Konig, Kaja Petrovič, Mojca Prigl, Patrik Komljenovic, Polona Šibila, Sandi Žuran, Sara Fer-čič, Sonja Pišek in Zoja Fišer. V tej sezoni teče 20. leto delovanja Stare steklarske delavnice, zato so v Tetaru III vse letošnje uprizoritve posvetili tej obletnici. Bezeljakova pojasnjuje: »V gledališki sezoni 1982/1983 je v okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj poleg tradicionalne ljubiteljske gledališke skupine nastal Teater III. Ta se je z ustanovitvijo poklicnega Mestnega gledališča Ptuj pred dvajsetimi leti moral izseliti iz gledališke stavbe in je nato zasedel Staro steklarsko delavnico.« Teater III ostaja pomembno središče gledališkega izobraževanja, prostori nekdanje steklarske delavnice pa so postali stičišče t. i. alternativne gledališke ustvarjalnosti. Eva Milošič Ptuj • Pogovor s Samom Kodelo Ljubezen (in glasba) za vse Ptujski glasbenik Samo Kodela bo v teh dneh izdal svoj prvenec, akustični album z naslovom Ljubezen za vse. Sam je napisal besedila in melodije enajstih skladb, jih odpel, odigral na kitari ter posnel v domačem glasbenem studiu. Samo pojasnjuje, da sta z Lucijo Šiftar pred leti v CID Ptuj sicer že posnela priložnostni live cede, vendar je Ljubezen za vse prvi album, ki je profesionalno posnet v studiu: »Veseli me, da smo projekt uspeli realizirati. Nekaj mesecev je trajalo, da sem posnel vse pesmi, skupaj s produkcijo pa smo za album potrebovali kakšno leto. Zahvaljujem se bobnarju Alešu Zorcu in Bernardu Pintarju, ki je poskrbel za miks in mastering, pri eni skladbi pa tudi odigral bas.« Album je pravzaprav nekakšen pregled Samo-vega ustvarjanja, saj vključuje tako nove kot skladbe izpred nekaj let. Glede glasbenih zvrsti se kantavtor ne opredeljuje rad: »Name so vplivale različne zvrsti glasbe, od psihedelič-nega rocka, bluesa in soula do motowna in celo afriške glasbe . Tudi pri aranžmajih sem se zgledoval po svojih najljubših domačih in tujih bandih; skušal sem jih čim bolj popestriti, obenem pa ne pretiravati.« Album je v celoti akustičen: temelji na kantavtorski kitari, dodani pa so kitarski riffi, uvodi in soli, v nekaterih skladbah pa tudi bas, klaviature in bobni. Večina pesmi je ljubezenskih, vendar Samo dodaja: »Na albumu so tudi skladbe z močno sporočilno vrednostjo, pesmi o Ptuju in finančni krizi pa sta celo izrazito družbeno kritični.« Albumu lahko prisluhnete na Youtubu, za prostovoljni prispevek pa ga lahko pri Samu dobite tudi v fizični obliki. Glasbenik bo svoj prvenec kmalu poslal radijskim postajam, na koncertno predstavitev albuma v CID Ptuj pa bo treba počakati do novembra. Eva Milošič Kitarist in pevec Samo Kodela je pretežno glasbeni samouk, kitaro pa je v roke prvič vzel pri približno desetih letih. Foto: EM Rokomet Ormož četrto leto zapored do uvodne zmage Stran 12 Rokomet Dobra šola Ptujčanovv Kopru Strani 12 Motokros Pred sprejemom še 16. stopničke v sezoni Stran 13 Nogomet Krka priložnosti izkoristila, Drava ne Strani 13 Ptujski športni vikend Množičen odziv, dobra energija Stran 15 Strelstvo Venta prvič do naslova prvaka Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 8. krog Sodniki niso videli 11-m za Aluminij, gol za Domžale so Glede na končni rezultat srečanja bi lahko nekdo, ki tekme ni spremljal, brez obotavljanja rekel pričakovana in zaslužena zmaga. S prvim bi se lahko strinjali, z drugim pa ... Sporni sta dve sodniški odločitvi, obe sta bili dosoje-ni v škodo Aluminija. Pri prvi ni dvomov: v 20. minuti bi moral sodnik Darijan Kova-čič z Grosuplja po prekršku Haliloviča nad Bizjakom dosoditi 11-metrovko za Ki-dričane - prekršek je bil več kot očiten. Pri drugi so dvomi: je žoga ob strelu Alvirja v 83. minuti res s celotnim obsegom prešla gol linijo? Skoraj nemogoče, sploh glede na to, da jo je Janžekovič po odboju od tal ujel kakšen meter v polju . Sodniki so kljub temu dosodili gol ... Če bi vsaj ena od odločitev šla v korist Aluminija, bi bil lahko končni izid tudi povsem drugačen . Tekma je bila sicer zanimiva iz več vidikov, sploh zaradi novega trenerja na klopi Domžal Simona Rožmana in nekdanjih igralcev Drave (Horvata, Haliloviča) in Zavrča (Batrovič, Matja-šič). Slednji še ni bil v kadru, je pa v kratkem pogovoru pred tekmo dejal, da je zelo zadovoljen zaradi dejstva, da je končno za daljši čas rešil svoj status: »Sedaj se lahko povsem posvetim treningom in igri, to je primarno.« Batrovič in Halilovič (po nekaj sezonah) sta v debiti-rala za domačine, Horvat pa je bil celo njihov kapetan. »Med tednom so se zgodi- Domžale - Aluminij 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Alvir (83.), 2:0 Majer (90.). DOMŽALE: Golubovič, Širok, Halilovič, Dobrovoljc, Balkovec, Horvat, Majer, Morel, Bratano-vič (od 77. Vuk), Batrovič (od 69. Repas), Mance (od 56. Alvir). Trener: Simon Rožman ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšič, Kocič, Zeba, Turkalj, Krlja-novič, Cvek, Vrbanec, Bizjak (od 64. Škoflek), Rebernik (od 86. Srdič), Kramer (od 70. T. Petrovič). Trener: Bojan Špehonja le spremembe, a se je temu treba prilagoditi. Trener nas je poznal že nekaj časa, tudi mi njega, tako da ne pričakujem težav,« je dejal simpatični Luki. Kidričani so odlično odprli tekmo, bili so čvrsti v dvobojih ena na ena, zelo gibljivi v obrambni postavitvi, hitro so prehajali v protinapade. Do 37. minute domačini sploh niso resneje pogledali proti golu Janžekovič a, takrat je strel Majerja zletel čez gol, podobno kot Batrovica v 45. minuti. Aluminij je imel veliko več poskusov, poleg že omenjenega Bizjaka v 20. minuti še Krljanovic (10.), Vrbanec (12.), Cvek (25.) in še enkrat Bizjak (28.). V 2. polčasu so veliko bolje začeli domačini, ki so takoj prevzeli pobudo in nizali akcijo za akcijo. Kidričani so bili potisnjeni globoko na svojo polovico igrišča, žogo 1. OLIMPIJA 8 5 1 2 11:6 16 2. GORICA 8 5 0 3 11:7 15 3. LUKA KOPER 8 5 0 3 8:6 15 4. MARIBOR 8 4 2 2 14:7 14 5. DOMŽALE 8 4 2 2 13:9 14 6. RUDAR 8 3 1 4 10:10 10 7. CELJE 8 3 1 4 9:10 10 8. KRŠKO 8 2 3 3 7:11 9 9. ALUMINIJ 8 2 1 5 9:14 7 10. RADOMLJE 8 0 3 5 5:17 3 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v Domžalah nesrečno ostali brez točk, z igro pa še zdaleč niso razočarali. Na fotografiji je ujet trenutek, tik preden je Alvir sprožil proti golu Janžekoviča za vodstvo 1:0. so le stežka zadržali v svoji posesti. Kljub temu so imeli v protinapadih svoje priložnosti, iz katerih bi lahko iztržili veliko več: Rebernik v 60. ni uspel odbite žoge vratarja potisniti v gol, strel Škofle-ka je v 65. minuti zletel tik mimo gola, Reberniku so strel v 69. minuti blokirali ... Domačini so bili vztrajni in so z močnim tempom konti- nuirano napadali z nezmanjšano intenzivnostjo. Glavni kreator akcij je bil Horvat najmočnejši člen v napadu pa izjemni Morel. Ta je nekajkrat atraktivno preigraval, Kidričani so ga le stežka ustavljali. Končno je prišla 83. minuta, ko je Alvir med dvema Kidričanoma visoko skočil in žogo usmeril proti golu, kjer se je od prečke odbila nav- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 8. KROGA: Domžale - Aluminij 2:0 (0:0); Maribor - Kalcer Radomlje 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Nova-kovic (40.), 2:0 Sunny (45.), 3:0 Šuler (51.), 4:0 Sunny (57.); rdeči karton: Nunic (38.); Olimpija - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Velikonja (87., 11-m); Rudar - Celje 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Glavina (16.), 1:1 Volaš (19.), 1:2 Čirjak (78.), 1:3 Volaš (87.); Luka Koper - Krško 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Datkovic (71.). Po slabi četrtini prvenstva se je na vrhu formirala skupina petih ekip, ki ju ločita bori dve točki. Vsekakor najboljša napoved zanimive sezone. To pa še zdaleč ne pomeni, da vodilni zmagujejo z lahkoto. Olimpija je doslej vodilno Gorico v derbiju kroga ugnala v samem zaključku z 11-metrovke, ki so jo Ljubljančanom poklonili kar Primorci sami (nespretno igranje z roko). Luka Elsner je tako na klopi Olimpije svoje delo trenerja začel po željah - z zmago. Podobno je bilo tudi v Kopru, kjer so domačini imeli preprosto več sreče od Krškega. Gostje so imeli nekaj imenitnih priložnosti, iz katerih pa niso zadeli. Zmagoviti gol je za domačine dosegel Toni Datkovic z glavo. Kopru se je medtem pridružil nekdanji hrvaški reprezentant Danijel Pranjic in potrdil visoke ambicije kluba. Mariborčani so zanesljivo ugnali Radomlje, pri katerih si je že v 1. polčasu z nesmotrnim nevarnim startom s podplatom neposredni rdeči karton prislužil Marko Nunic. Dva gola za Maribor je dosegel Sunny Omoregie, ki je ob Sandiju Arčonu (Gorica) s petimi zadetki na vrhu lestvice strelcev. V šaleškem derbiju so Velenjčani na domačem igrišču povedli, nato pa je preobrat z dvema goloma zrežiral Dalibor Volaš. Prvi, iz prostega strela s približno 25 metrov, je bil prava mojstrovina. zdol in nato v polje. Ko so že vsi želeli nadaljevati z igro, je stranski sodnik dvignil zastavico in označil gol... -1:0. Od tega trenutka dalje dvomov o zmagovalcu več ni bilo, v prvi minuti sodnikovega podaljška je po odlični globinski podaji popoln izkupiček domačinov le še potrdil Ma-jer - 2:0. Kidričane že v sredo čaka pokalna tekma v Kopru, v nedeljo pa bodo ob zaključku prve četrtine prvenstva doma gostili vodilno Olim-pijo. Jože Mohorič Mario Lucas Horvat, Domžale: »Vedeli smo, da je Aluminij trda ekipa v obrambi, z dobrim gibanjem in da jih je težko prebiti. Prvi polčas se nismo najbolje znašli, drugi je bil boljši. Hvala bogu, da smo prvi zadeli.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Domžalčanom čestitam za zmago, tudi mojim fantom pa nimam kaj očitati, borili so se do konca. Bili smo dobro postavljeni, le še zadetek je manjkal, za kar smo imeli nekaj obetavnih situacij. Na koncu smo prejeli čuden zadetek, ko je naš igralec ležal na tleh, domačini pa so nadaljevali akcijo in zadeli. Škoda, saj smo prikazali dobro igro in bi si zaslužili točko.« Lovro Cvek, Aluminij: »Dobro smo se držali vse do končnice, iz nasprotnih napadov bi morali vsaj enkrat zadeti v polno. Če bi imeli prednost, bi se lažje branili, tako pa na žalost nismo uspeli zdržati do konca.« Simon Rožman, trener Domžal: »Tekma se je odvijala v skladu z našimi pričakovanji, saj se je Aluminij dejansko izkazal za trdega tekmeca, ki je zelo nevaren ob prekinitvah. Z visokim tempom smo poskušali ujeti pravi ritem in od 70. minute naprej smo dejansko prevladovali. Na srečo smo tudi zadeli in zasluženo prišli do zmage.« V sredo v pokalu s Koprom v gosteh V naslednjih dveh tednih čaka nogometaše Aluminija pospešen ritem igranja tekem: v sredo igrajo v Pokalu Slovenije v gosteh s Koprom, v nedeljo v Kidričevem na prvenstvu gostuje Olimpija, naslednjo sredo še Gorica. »Po težki tekmi z Domžalami je na vrsti regeneracija, potem pa nas že čaka dvoboj s Koprom. Na Primorsko gremo odigrat dvoboj po najboljših močeh, jasno pa je, da pokalno tekmovanje ni naš primarni cilj - to je prvenstvo. Kljub temu se ne bomo predali vnaprej, fantje so sposobni dobre igre. Zagotovo bo v ekipi prišlo do nekaterih sprememb, rotacija je enostavno nujna, obremenitve bo treba razporediti med več igralcev,« je povedal trener Špehonja. PARI 2. KROGA: TOREK ob 16.00: TKK Tolmin - Domžale; TOREK ob 18.00: Krško - Celje; SREDA ob 18.00: Luka Koper - Aluminij, Kalcer Radomlje - Maribor; ČETRTEK ob 18.00: Nafta 1903 - Gorica. ŽE ODIGRANO: Jadran Dekani - Rudar Velenje 1:2 (1:2), Roltek Dob - Krka 0:1 (0:0), Turnišče - Olimpija Ljubljana 0:2 (0:1). Nogomet 1. SNL 12 Štajerski Šport torek • 13. septembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m), 1. krog Ormož četrto leto zapored do uvodne zmage, dobra šola Ptujčanov v Kopru Slovenj Gradec -Jeruzalem Ormož 24:27 (12:10) JERUZALEM: Balent (9 obramb) 1, Šutalo; Ocvirk 9 (6), Kavčič, Zidarič, T. Hebar, Ciglar, Žuran 5, Čudič, Kosi 5 (2), Ozmec 3, Mesaric , Petrovič, Rajšp 1, Cirar 3, Grabo-vac. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 5/4; Jeruzalem 10/7. IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 16; Jeruzalem 14 minut. IGRALEC TEKME: Gregor Ocvirk (Jeruzalem Ormož). Na Koroško so se Ormo-žani odpravili z mešanimi občutki, čeprav je tradicija zmag na prvih tekmah sezone segala v leto 2013. Tega leta so Ormožani v 1. krogu premagali Sviš, leto kasneje Krško, leta 2015 Maribor. V Slovenj Gradcu so Ormoža-ni tudi četrto leto zapored prispeli do uvodne zmage, čeprav jim po 1. polčasu ni kazalo nič kaj dobrega. V 10. minuti so gostitelji, ki jih vodi bivši trener ptujske Drave Uroš Šerbec, povedli s 3:0. Svoj gol je dobesedno zaklenil Valentino Soldo, ki je strele nasprotnika zaustavljal kot za šalo. Med drugim v 3. minuti tudi sedemmetrovko Gala Cirarja. Prvi zadetek na tekmi so Ormožani dosegli v 11. minuti preko uspešno izvedene sedemmetrovke Tilna Kosija. Prvi gol iz igre 1. NLB Leasing liga REZULTATI 1. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Jeruzalem Ormož 24:27 (12:10), Koper 2013 - Drava Ptuj 37:26 (18:14), Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 30:23 (8:10), Krka - Riko Ribnica 25:28 (12:15), Trimo Trebnje - Istrabenz Plini Izola 26:19 (14:8), Urbanscape Loka - Dobova 24:20 (11:12). na tekmi pa je za Ormožane dve minuti kasneje dosegel Cirar. V 13. minuti je izid že bil izenačen (3:3), dve minuti kasneje pa so Korošci po zaslugi tehničnih napak Jeruzalema znova ušli na tri zadetke prednosti (6:3). Gostom igra v napadu nikakor ni stekla oz. so Ormožani zmeraj prihajali do zaključnih strelov, ki pa niso našli poti v mrežo. Na srečo je delovala obramba, kjer so svojo nalogo solidno opravili Dominik Ozmec, Miha Kavčič in Jaša Rajšp. Po zaslugi čvrste igre gostov v obrambi se domačinom v 1. polčasu ni uspelo odlepiti na višjo prednost (12:10). Za razliko od začetka prvega dela tekme so Ormožani drugi del tekme pričeli odlično. In odličen začetek Ormo-žanov v nadaljevanju je tudi odločil zmagovalca tekme. V petih minutah je četi trenerja Saše Prapotnika uspel delni izid 0:5 (12:15). Po delnem izidu 3:10 je prednost gostov Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormož: »Zelo smo veseli uspešnega začetka sezone, ki upam, da nam bo vsem dal še dodatni zagon pri treningih. Kljub vsem težavam v pripravljalnem obdobju in v 1. polčasu tekme proti Slovenj Gradcu smo na koncu sami sebi dokazali, da s srčno igro lahko nadomestimo tudi nekaj naših slabosti. Svoji ekipi čestitam za zmago, domačinom pa za odlično organizacijo tekme. V 2. krogu upam, da bo dvorana na Harde-ku polna, saj si naši mladi fantje to zaslužijo.« v 40. minuti že znašala pet zadetkov (15:20). Zadnjih dvajset minut so Ormožani opravili rutinirano in Slovenj Gradcu niso več dovolili preobrata. Domačini so se v nekaj primerih približali na dva zadetka zaostanka, nazadnje pri izidu 23:25. Z goloma v 57. in 58. minuti je piko na i zasluženi zmagi Jeruzalema postavil kadetski reprezen-tant Gregor Ocvirk. V 2. polčasu je zablestel novinec v dresu Jeruzalema Ocvirk, ki je kar sedem od svojih devetih golov dosegel v tem delu tekme. Kot pravi »joker« se je izkazal Ozmec, ki je svoje minute v napadu izkoristil s tremi pomembnimi goli. Najprej s pozicije desnega zunanjega, nato iz levega zunanjega in še iz protinapada. Čeprav ni blestel skozi celotno tekmo, je v trenutkih, ko je padala odločitev o zmagovalcu, s svojimi bogatimi izkušnjami zelo pomagal Rok Žuran, ki je ob seriji svoje ekipe 0:5 na začetku 2. polčasa dosegel tri od svojih petih zadetkov. V soboto, 17. septembra, ob 19.00 na Hardek prihaja Škofja Loka, ki je v 1. krogu nekoliko presenetljivo premagala Dobovo. Ob 130-le-tnici PGD Ormož bodo imeli vsi gasilci na tekmo proti Lo-čanom prosti vstop. Uroš Krstič Koper 2013 - Drava Ptuj 37:26 (18:14) DRAVA PTUJ: Herman 1, Janžekovič, Jerenec 4, Jeftic 2, Bračič, Maroh 3, Lesjak 2, Belec, Hrupič 3, Šalamun, Gregorc 5, Krasnič, Jensterle 2, Sabo, Belic 3, Prvonožac; Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Drave so »ognjeni krst« ob vrnitvi v 1. A-ligo doživeli v dvorani Bo- nifika, kjer so igrali z glavnim favoritom za prvo mesto Koprom 2013. Ptujčani so v uvodnih desetih minutah držali rezultatski korak s favoriziranimi domačini, saj je bilo 7:7. Sledila je prva mini serija domačinov 3:0 in nato še ena 4:0, tako da se je razlika hitro povzpela na +6 za Koprčane. Ti so vso tekmo igrali zelo ostro in celo umazano v obrambi, na kar gostje v 1. B-ligi niso bili navajeni v toliki meri. Izkušenejši domači igralci so ves čas igrali trdo v obrambi in tudi učinkovito v napadu, medtem ko je Drava igrala manj čvrsto v obrambi in je tudi v napadu med tekmo naredila več tehničnih napak, prav tako pa so zgrešili nekaj čistih metov. Na odmor so po dinamičnem prvem delu odšli Koprčani s prednostjo štirih zadetkov. To so v nadaljevanju hitro nadgradili, saj so najprej naredili serijo 3:0 in so v 45. minuti vodili že 28:20. Ne glede na razliko so Ptujčani igrali svojo igro in so se v končnici tekme poizkušali približati Primorcem tudi z obrambnima postavitvama 5-1 in 4-2. A tudi ti nista bili preveč uspešni, saj so Koprčani v končnici dosegli še nekaj lahkih zadetkov in so si priigrali absolutno previsoko zmago z 11 zadetki razlike. Ne glede na poraz so se igralci Drave srčno borili proti zares zelo kakovostni ekipi Kopra in so na tekmi pokazali tudi veliko pozitivnih stvari. Po debiju v prvi ligi bo sedaj sledila analiza tekme v ptujskem klubu in priprave na novo tekmo. Ta bo že v petek, ko se bo Drava premierno predstavila pred svojimi gledalci, ob 19.30 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt proti ekipi Istrabenz plini Izola. David Breznik Ivan Hrupič, trener Drave: »Končni rezultat je previsok in ni realen kazalnik dogajanja na tej izredno trdi tekmi. Na njej je Koper pokazal, da je zelo kakovostna ekipa, za nas pa je bil ta debi ob vrnitvi v prvo ligo dobra šola.« i Rokomet • Prijateljske tekme Nogomet • 2. SNL, 6. krog: Ptujčanke klonile na generalki ZRK AKLIMAT PTUJ - KOKA VARAZDIN 28:35 (15:21) ZRK AKLIMAT PTUJ: Aklimat Ptuj: Pušnik, Šrajner, Mateša 5, Korotaj 3, Kopold-Metličar, Selinšek 9, Kolednik 1, Grabrovec, Borovčak 3, Kreft 1, Gomilšek 1, Križanec, Prapotnik 5. Trener: Nikola Bistrovič. Ptujske rokometašice so v petek pozno popoldne odigrale še zadnje prijateljsko srečanje pred začetkom prvenstva v 1. ligi. Tokrat so bile gostje ekipe iz najstarejšega slovenskega mesta Varaždinčanke, ki so se predstavile v odlični luči, na koncu pa so hrvaške prvoligaši-nje tudi zanesljivo slavile, saj je v igri domačink šepala predvsem obramba. Domačinke so sicer poskušale, toda v 2. polčasu bližje kot na štiri zadetke razlike niso zmogle. Spet je manjkal voljni moment, disciplina in uigranost pa sta nasploh bili v prid Hrvaticam. Ptujčanke tako čaka težko delo v zadnjem tednu pred začetkom prvenstva. V oči bode predvsem igra v obrambi, res pa je, da varovanke Nikole Bostrovica do sedaj niso v popolni postavi odigrale niti ene tekme. Seveda upamo, da bodo poškodbe kmalu povsem zaobšle vrsto ptujskih rokometašic. Ptujčanke bodo prvenstvo v prvoligaški druščini začele v soboto, 17. septembra, ko bodo v Škofijah gostovale pri ekipi Kopra. Ob tem dodajmo, da je bil sredi prejšnjega tedna opravljen žreb pokalnega tekmovanja. Ptujčanke bodo doma gostile ekipo Branika iz Maribora, srečanje pa bo odigrano 28. septembra na Ptuju. Zmaga in poraz Velike Nedelje ČAKOVEC - VELIKA NEDELJA 30:31 (15:13) RK VELIKA NEDELJA: Jaušovec, Zorec 6, Kolmančič 5, Bombek 3, Topolovec 1, Mavrič 4, Veselko 9, Prapotnik, Sok 1, Lorenčič 2, Štumberger, Bokša, Kosi, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič. Na povratni tekmi so Velikonedeljčani zmagali na gostovanju in tako vrnili Čakovcu za poraz v domači dvorani. Že na ogrevanju se je poškodoval edini vratar v postavi Velike Nedelje Timi Jaušovec, zato so domačini posodili dva vratarja, ki sta prispevala svoj delež pri zmagi gostov. VELIKA NEDELJA - IVANČICA IVANEC 31:36 (15:19) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 4, Kolmančič 6, Bombek 6, Topolovec 3, Mavrič, Veselko 8, Prapotnik, Sok 3, Lorenčič 1, Štumberger, Bokša, Zorec, Kosi, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič. Rokometaši Velike Nedelje so v soboto po dveh dneh odigrali še naslednjo pripravljalno tekmo. Domačini so bili nekoliko utrujeni od petkove tekme v Čakovcu, vendar to ni opravičilo za slabšo predstavo. Do začetka prvenstva je še nekaj pripravljalnih tekem, prva že v torek ob 19.30 proti evropskim podprvakom, veteranom Velike Nedelje, ki se pripravljajo na sobotni veteranski turnir v Nedelišču. TP, UR Krka priložnosti izkoristila, Drav Drava Ptuj - Krka 1:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Rešek (22.), 1:1 Potokar (41.), 1:2 Brekalo (61.), 1:3 Brekalo (68.). DRAVA PTUJ: Trajkovski, Leskovar, Roškar, Frelih (od 73. Gajic), Močič (od 54. Torra), Lovenjak, Rujovič, Kajtazi, Rešek, Čeh, Bašic (od 46. Ku-kovec); Trener: Simon Sešlar. Lanskoletni prvoligaš Krka je na Ptuju pobral vse tri točke, a lahko bi bilo tudi povsem drugače. Drava je odlično odigrala prvo tretjino srečanja, v drugi je bila dokaj enakovreden tekmec Krki, v zadnji pa so Novomeščani po visokem vodstvu popolnoma prevladovali. Dinamičen začetek je prinesel tudi precej zaključnih strelov in za domačine so poizkušali Rešek, Bašič. Fre-lih in Čeh, medtem ko je za goste še nevarneje z roba kazenskega prostora streljal Kostanjšek, vendar se je s parado izkazal Trajkovski. Trud za visoko pokrivanje, standardni pritisk in ofenzivno naravnan nogomet je bil za Ptujčane poplačan v 22. minuti, ko je Čeh močno podal z desne strani, na petih metrih pa je žogo v mrežo preusmeril Rešek - 1:0. Ta pozitiven val je Dravo nesel naprej, saj je Čeh podaril še eno imenitno asistenco Kaj-taziju, ki je z bližine z glavo zatresel vratnico. Sledili so še številni nevarni zaključki na obeh straneh, med katerimi je za Krko Tijanic najprej s strelom iz 18 metrov zadel vratnico. Sledil je zaključni pritisk Dolencev, po prodoru Brekala je v izenačenje Poto-kar spremenil strel iz treh, štirih metrov- 1:1. V drugem polčasu je Drava ponovno odločno začela, saj je dvakrat streljal Čeh, medtem ko je bil Kajtazi sam pred vratarjem Marjano-vicem premalo odločen, da bi izkoristil ugoden položaj. Na drugi strani je Krka prvo priložnost v nadaljevanju spremenila v vodstvu: bočni branilec Florjanc je žogo uspešno prenesel v proti- napad, kjer jo je Mojsilovič podaljšal do Brekala, ki je s kakšnih dvanajstih metrov natančno zadel - 1:2. Po še enem hitrem polprotinapa-du je globinsko žogo dobil Ptujčani so bili do drugega prejetega zad torek • 13. septembra 2016 Šport Štajerski 13 1 Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo v ZDA Pred sprejemom v Makolah še 16. stopničke v sezoni Z dirko na legendarnem Glen Helenu na zahodni obali ZDA se je za motokro-siste končala sezona 2016. V elitni kategoriji MXGP je že pred zadnjo tekmo sezone naslov svetovnega prvaka osvojil Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, ki je sredi tedna praznoval 20. rojstni dan. Tim je s tem postal najmlajši svetovni prvak v 450 ccm razredu. S tem je naš mladenič osvojil dvojček: lani je slavil v razredu mX2, po prestopu v MXGP pa še med elito. V 18 dirkah sezone se je kar 16-krat uvrstil na stopničke za zmagovalce! Za Gajserjem je izjemna sezona. Najprej je konec februarja presenetil s prepričljivo zmago na uvodni dirki sezone v Katarju, kar ni uspelo še nobenemu novincu, ki se je iz kategorije MX2 preselil v elitno kategorijo MXGP. Za tem se je redno uvrščal na zmagovalne stopničke in kmalu je postal celo prvi favorit za osvojitev naslova svetovnega prvaka, v boju za Dirka za SP Glen Helen, ZDA: lovoriko pa je na koncu ostal le en konkurent, osemkratni svetovni prvak Italijan Antonio Cairoli. Gajser se je z manjšo krizo soočil šele proti koncu sezone, in to prav na dirki, ko bi si lahko prvič predčasno zagotovil naslov. Za mladeniča iz Pečk pri Makolah je bilo to preveliko breme in boj za naziv najboljšega na svetu se je preselil čez lužo. Gajser je tako naslov osvojil na predzadnji dirki v Charlotte, zato je na finalni dirki že tekmoval kot novi svetovni prvak. Pred finalno dirko v Glen Helenu ni šlo vse po Gajserje-vih željah. V kvalifikacijah je takoj po startu padel in začel povsem iz ozadja. Ponovno je garal v svojem slogu in si na koncu kljub temu privo-zil štirinajsti startni položaj. Najboljši startni položaj si je priboril Romain Febvre, ki se je Maxom Naglom še boril za končno 3- mesto. Na dirki je Gajserju šlo bolje, v prvi vožnji je iz šestega 1. Eli Tomac 2. Antonio Cairoli 3. Tim Gajser 4. Maximilian Nagl 5. Gautier Paulin ZDA Italija Slovenija Nemčija Francija Kawasaki KTM Honda Husqvarna Honda 1., 25 22 18 20 11 2. dirka 25 22 20 18 16 GP 50 44 38 38 27 Končni vrstni red v svetovnem pokalu v sezoni 2016: 1. Tim Gajser 2. Antonio Cairoli 3. Maximilian Nagl 4. Romain Febvre 5. Evgeny Bobryshev 6. Jeremy Van Horebeek 7. Glenn Coldenhoff 8. Clement Desalle 9. Valentin Guillod 10. Shaun Simpson Slovenija Italija Nemčija Francija Rusija Belgija Nizozemska Belgija Švica V. Britanija Honda KTM Husqvarna Yamaha Honda Yamaha KTM Kawasaki Yamaha KTM 731 647 603 564 545 536 406 372 352 343 Foto: Hondaproracing Tim Gajser je zadnjo tekmo sezone na slovitem Glen Helenu končal na 3. mestu, v skupnem seštevku pa je suvereno slavil. na startu prišel na 4. mesto in ga suvereno zadržal do konca. Druga vožnja je bila z njegove strani še boljša. Nekaj časa sta se s Cairolijem borila za vodstvo, nato pa je iz ozadja z izjemno vožnjo oba prehitel Eli Tomac. Gajser je dirko končal na 3. mestu. Nadvse uspešno sezono je tako sklenil, kot jo je začel, s stopničkami. Skupno je bil tretji. Zmagal je Američan Eli Tomac, ki je v obeh vožnjah narekoval peklenski tempo, drugi je bil Antonio Cairoli. Dirko so znova zaznamovali navijači Tima Gajserja, ki se jih je precej zbralo tudi na drugem koncu sveta. S pre- poznavnimi rumeno-rdečimi majicami in kapami so bili velikokrat v kadru TV-prenosa, najbolj glasni pa so bili seveda na zaključni podelitvi, kjer je Tim prejel zlato medaljo za osvojeni naslov svetovnega prvaka. »Vesel sem, da sem tudi na zadnji dirki osvojil stopničke, še posebej pa sem zadovoljen s potekom celotne sezone. V prvi dirki sem vozil preveč na silo. V drugo sem ubral drugačno taktiko in sem se celotno dirko boril s Cairolijem. Najprej se zahvaljujem navijačem, ki so prepotovali dolgo pot iz Slovenije in me prišli spodbujati na drug konec sveta, ter seveda moji ekipi in družini. Nekaj prostih dni bo prišlo še kako prav, veselim pa se tudi že dirke za pokal narodov,« je takoj po tekmi povedal svetovni prvak Tim Gajser. Motokrosiste čez dva tedna v Italiji čaka reprezentančni nastop na pokalu narodov. Slovensko reprezentanco bodo sestavljali Tim Gajser, Jan Pancar in Jernej Irt. JM, sta V četrtek vsi na Štatenberg! Po konce izjemno uspešne motokros sezone svetovnega prvenstva in osvojitvi naslova svetovnega prvaka, v Makolah pripravljajo sprejem za Tima Gajserja.Ta bo v četrtek, 15. septembra 2016, na dvorcu Štatenberg. Sprejem z glasbenim programom se bo začel ob 16. uri, svetovni prvak pa bo zbrane navijače pozdravil ob 18. uri. ra ne, Zavrču sedmica Brekalo, ki je po levi strani ušel domači obrambi in je z diagonalnim strelom po tleh dosegel lep zadetek - 1:3. Po tem vodstvu je Drava krenila v napad, a njihova igra je bila premalo organizirana, da bi lahko prihajali do zaključnih strelov, medtem ko so na drugi strani igralci iz Novega mesta imeli preko Potokarja, Kostanjška in Kambiča izre- Foto: Črtomir Goznik etka enakovreden tekmec Novomeščanom, v zaključku so močno popustili. dne priložnosti za zadetek, za Dravo pa je nevarneje čisto ob koncu streljal Torra. Po koncu tekme je lahko modrim zelo žal za zapravljenimi priložnostmi, medtem ko je Krka bila v zaključkih bolj zbrana in je gledano tudi na igro skozi celotno tekmo zasluženo prišla do zmage. Marko Roškar, Drave: »Mislim, da je bila ključna zapravljena lepa priložnost pri rezultatu 1:1. Na žalost so nato šle stvari povsem v drugo smer. Mi smo si močno želeli treh točk in v prvem polčasu smo tekmece napadli zelo visoko ter smo si ustvarili veliko lepih priložnosti. Mislim, da smo v prvem polčasu igrali dobro, medtem ko nam je v drugem polčasu zmanjkalo moči.« Iztok Kapušin, trener Krke: »Zadovoljen sem z rezultatom, z vsem ostalim pa ne. Ne glede na to, da smo si predvsem v drugem polčasu priigrali zares veliko priložnosti, smo bili pri zaključnih strelih premalo zbrani. V sami igri delamo preveč napak, predvsem v predaji žoge in temu segmentu igre bomo morali dati večji poudarek, da ga v prihodnjih tekmah izboljšamo.« David Breznik Roltek Dob - Zavrč 7:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Lunder (1.), 2:0 Račič (20.), 3:0 Lunder (41.), 4:0 Grvala (47.), 5:0 Čre-tnik (64.), 6:0 Kidrič (68.), 7:0 Pele (71.) ZAVRČ: Kovačic, Kukec, Lonzaric, Zorko, Marciuš (od 78. L. Prahic), Monjac, Ptiček, Županic, A. Krajnc (od 50. Wojciechowski), Ahec, Murko (od 66. N. Prahic). Trener: Miran Emeršič. RDEČI KARTON: Lonzarič (20.) Čeprav je bilo do sedaj odigranih zgolj šest prvenstvenih krogov v drugoliga-ški druščini, pa so že drugič letos Zavrčani prejeli kar sedem zadetkov. Tokrat so bili beli ponižani v osrednji Sloveniji, kjer je Dob mladim igralcem Zavrča odčital pravo nogometno lekcijo. V haloškem kolektivu se bodo morali pred nadaljevanjem prvenstva usesti skupaj, si na-liti čistega vina, kajti sklicevati se na dejstvo, da je moštvo zelo mlado in da večina igralcev nastopa na dveh »frontah«, seveda ne gre v nedogled. Z ugledom kluba se pač ne gre kar tako igrati, sploh ob spoznanju, kako težko je bilo priti do nekega renome-ja in koliko truda je bilo v to vloženega. Že uvod je v Dobu pokazal, da se gostom ne piše nič dobrega, saj so varovanci Damijana Romiha povedli že v 1. minuti, ko je bil strelec zimzeleni Lunder. Domačini so še naprej prevladovali in kmalu je zadel Račič, čeprav so gostje pred tem iz protinapada zadeli okvir vrat. Za Zavrč je bilo praktično vsega konec takoj po drugem prejetem zadetku, ko je bil zaradi prekrška v čisti situaciji izključen branilec Lonzaric. Beli so nato do konca polčasa prejeli še en zadetek. Gostom se kaj prida bolje ni godilo niti v nadaljevanju, Grvala je v 47. minuti povišal vodstvo Doba, nato pa je sledilo še devet minut v nadaljevanju, ko so domačini zadeli kar trikrat in zadali Zavrču novo bolečo zaušnico. Med strelce se je med drugim vpisal tudi Kidrič, ki je v pretekli sezoni nosil dres ptujske Drave. Po novi katastrofi pa časa za objokovanje ne bo prav veliko, saj Zavrč že v soboto čaka naslednja ligaška preizkušnja. In to ne katerakoli, pač pa bodo Haložani doma gostili sosede iz Ptuja, v goste namreč prihaja Drava. Štajer- ski derbi bo na sporedu v soboto ob 19. uri, ko se ne glede na slabše predstave obeh tekmecev v zadnjem obdobju pričakujejo polne tribune. tp V Brežicah in Kranju po tri 11-m REZULTATI 6. KROGA: Roltek Dob - Zavrč 7:0 (3:0); Drava Ptuj - Krka 1:3 (1:1); Brežice Terme Čatež - Triglav Kranj 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Šmit (38., iz 11-m), 1:1 Drugo-vič (54., iz 11-m), 1:2 Šmit (63., iz 11-m), 1:3 Poplatnik (87.), 1:4 Azinovic (94. - avtogol); rdeča kartona: Gajic (53./Triglav), Drugovič (59./Brežice); Brda - Farmtech Veržej 0:0; rdeč karton: Vok (65./Veržej); Zarica Kranj - Ankaran Hr-vatini 2:3 (2:2); strelci: 0:1 Zlatič (11.), 1:1 Mlakar (21.), 2:1 Kotnik (43., iz 11-m), 2:2 Zemljak (45., iz 11-m), 2:3 Ze-mljak (78., iz 11-m). 18 13 12 10 2 1. TRIGLAV KRANJ 6 6 0 0 17:5 2. ANKARAN-H. 6 4 1 1 18:8 3. ROLTEK DOB 6 3 3 0 19:5 4. KRKA 6 3 1 2 16:6 5. BREŽICE - ČATEŽ6 2 3 1 9:9 6. DRAVA PTUJ 6 2 1 3 12:14 7. ZARICA KRANJ 6 2 0 4 8:16 8. BRDA 6 0 3 3 4:12 9. ZAVRČ 6 1 0 5 8:22 10. FARM. VERŽEJ 6 0 2 4 2:15 14 Štajerski Šport torek • 13. septembra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever; lige MNZ Ptuj Apače šokirale Cirkulane, lokalni derbi Bukovčanom 3. SNL - sever: Rogaška z zmago še naprej pri vrhu REZULTATI 4. KROGA: Rogaška - Videm 2:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 2:1 (2:1), AjDAS Lenart - Korotan Prevalje 0:0, Dravograd - ZU-VIL Brunšvik 2:3 (0:1), Dravinja - Šmartno 1928 2:1 (2:1), Fužinar Ravne Systems - S. Rojko Dobrovce 0:2 (0:2), Šampion - Maribor B 2:4 (0:2). 1. MARIBOR B 4 4 0 0 20:3 12 2. ROGAŠKA 4 3 1 0 8:1 10 3. S.R. DOBROVCE 4 3 1 0 10:4 10 4. ŠMARJE PRI J. 4 3 1 0 9:4 10 5. DRAVINJA 4 2 1 1 7:6 7 6. ŠMARTNO 28 4 2 0 2 8:7 6 7. ZU-VIL BRUNŠVIK 4 1 2 1 7:8 5 8. VIDEM 4 1 1 2 6:6 4 9. MONS CLAUD. 4 1 1 2 7:9 4 10. FUŽINAR 4 1 1 2 3:6 4 11. AJDAS LENART 4 0 2 2 3:11 2 12. KOROTAN 4 0 2 2 4:14 2 13. ŠAMPION 4 0 1 3 5:10 1 14. DRAVOGRAD 4 0 0 4 6:14 0 ROGAŠKA - VIDEM 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Šlogar (65.), 2:0 Neskic (77.) VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Kajtna, Leskovar, Cafuta, Kmetec (od 81. Bra-čič), Škvaric (od 78. Murko ), Tement, Plajnšek (od 72. Ko-vačič), Krajnc. Trener: Primož Gorše. Po sila prepričljivi zmagi proti Dravogradu doma so nogometaši Vidma tokrat gostovali v Rogaški Slatini pri nekdanjem slovenskem nogometnem prvoligašu. Tekmo so prepričljivo dobili domačini, predvsem na račun učinkovitosti v nadaljevanju in tudi sicer so se predstavili kot odlična ekipa, ki ve, kaj hoče in je zasluženo na visokem položaju na prvenstveni tabeli. Vidmu ostaja uteha, da je igra vse boljša, in če bodo varovanci Primoža Goršeta nadaljevali v tem slogu, bodo kmalu prišli tudi rezultati, nenazadnje so rumeno-zeleni proti Dravogradu pretekli konec tedna dokazali, da znajo in zmorejo. Igra je bila v prvem delu dokaj enakovredna, domačini so sicer imeli nekoliko več od igre, toda igralci Vidma so na igrišču zelo dobro stali. Sicer jim je v napadalnem segmentu spet manjkala zadnja podaja, da bi bili nevarnejši, toda kljub temu je bila podoba gostov na tekmi v tem delu igre nadvse obetavna. Izrazitejših priložnosti v tem delu ni bilo ne na eni ne na drugi strani. V drugem delu igre se je slika na terenu nekoliko spremenila, vse pa je na glavo obrnil zgodnji zadetek Šlogarja, ki je bil tudi sicer igralec tekme in je gostom povzročal ogromno težav. Po zadetku so se domačini sprostili, igrali zelo dobro in plod tega je bil še en zadetek v mreži Vidma, ki ga je dosegel Neskic. Videm bo v v nedeljo, 18. septembra, gostil ekipo Šmarja pri Jelšah. Superliga: Remi vodilnih na Hajdini Prvenstvo v Superligi je po 3. odigranem krogu postalo nadvse zanimivo in pestro, saj ni več ekip s stoodstotnim izkupičkom. Cirkulane, lanski prvaki lige, so doma klonile proti Apačam, ki tudi letos dokazujejo, da so »strup« za najboljše ekipe. Njihov uspeh je vreden še več, če upoštevamo, da tokrat ni nastopil njihov najboljši igralec Fruk. Gerečja vas se je po nekaj neprepričljivih prestavah naposled le zbrala in proti ekipi Podvincev slavila s kar 8:1, čeprav so gostje celo povedli. Blestel je Leben, ki je dosegel »hattrick«. Vodilni ekipi Hajdi-ne in Središča sta se v soboto razšla z 1:1. V nedeljo sta bili na sporedu še dve preizkušnji. Nedvomno derbi kroga je bil odigran v Bukovcih, kjer je slabih 400 gledalcev videlo lokalni obračun s Stojnci in zmago domačih. Gostje so povedli, toda be-lo-modrim je uspel preobrat. V končnici tekme sta bila pri Stojncih izključena Lenart in P. Meznarič. Kar sedem zadetkov je padlo v Skorbi, Bistrica pa je še naprej nepremagana, čeprav so domačini vodili trikrat - 1:0, 2:1 in 3:2. REZULTATI 3. KROGA: Hajdina - Središče ob Dravi 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Štum-berger (19., iz 11-m), 1:1 Krajnc (48., ag); Cirkulane - Apače 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Pulko (16.); Gerečja vas - Podvinci Betonarna Kuhar 8:1 (2:1); strelci: 0:1 Karo (10.), 1:1 Leben (22.), 2:1 R. Sagadin (23.), 3:1 Leben (59.), 4:1 Ar-sič (63.), 5:1 Arsič (75.), 6:1 Čeh (77.), 7:1 Leben (79.), 8:1 Kmetec (82.); Nogometaši Skorbe kot novinci v Superligi še vedno čakajo na prvo zmago. Na zadnji tekmi so proti Bistrici kar trikrat vodili, na koncu pa ostali praznih rok. Bukovci - Stojnci 2:1(0:0); strelci: 0:1 S. Meznarič (53.), 1:1 Zagoršek(74.), 2:1 Mlakar (77.); Skorba - Kety Emmi Bistrica 3:4 (2:2); strelci: 1:0 Krajnc (8.), 1:1 Ciglar (11, ag), 2:1 Novak (17.), 2:2 Žilic (38., z 11 m)., 3:2 Brodnjak (47., z 11 m), 3:3 Smogavec (56.), 3:4 Hrušman (86.). 1. SREDIŠČE 3 2 1 0 8:6 7 2. KETY BISTRICA 3 2 1 0 7:5 7 3. HAJDINA 3 2 1 0 5:3 7 4. GEREČJA VAS 3 2 0 1 12:5 6 5. BUKOVCI 3 2 0 1 7:3 6 6. CIRKULANE 3 111 4:2 4 7. STOJNCI 3 1 0 2 5:5 3 8. APAČE 3 1 0 2 3:8 3 9. SKORBA 3 0 0 3 5:10 0 10. PODVINCI 3 0 0 3 4:13 0 tP 1. liga MNZ Ptuj: Pet tesnih obračunov REZULTATI 3. KROGA: Pragersko - Ormož 2:1 (0:1), Boč Poljčane - Rogoznica 0:1 (0:1), Leskovec - Dornava 2:1 (1:0), Markovci - Tržec 2:1 (0:0), Podlehnik - Gorišnica 1:1 (0:1). Odbojka • ŽOK GSV Ptuj Ptujske odbojkarice zavzeto začele priprave Ženska odbojka je stalnica ptujskega športa in trenutno v ptujskem klubu izredno dobro delajo s celotno starostno piramido; imajo veliko igralk v vseh starostnih selekcijah, ki trenirajo pod strokovnim vodstvom Anje Cvirn, Ta-mare Zenunovič, Marijane Horvat Gojkošek, Karmen Stanet in Urške Breznik. Slednja je pred letošnjo sezono prevzela člansko ekipo, ki je pred pripravami doživela nekaj sprememb. Na Ptuj so prišle podajalka Urška Stavbar (OK Formis), napadalka Maja Burič (OK Murska Sobota), center Eva Pušnik (ŽOK Koper) in korektor Nastja Gajser (ŽOK Nova KBM Branik Maribor). Vse igralke Ženskega odbojkarskega kluba GSV Ptuj so začele priprave na novo tekmovalno sezono 2016/17 (prične se 8. oktobra) konec avgusta in imajo treninge ob ponedeljkih, sredah in petkih v športni dvorani Gimnazije Ptuj. O načrtu priprav je trenerka Urška Breznik povedala: Foto: Črtomir Goznik Nova trenerka ZOK GSV Ptuj Urška Breznik na treningih pozorno spremlja svoje varovanke. »V bistvo smo začele priprave zares kot popolnoma nova ekipa, saj sem sama igralke srečala prvič. Ekipo sestavlja približno polovica nekoliko izkušenejših igralk, drugo polovico predstavljajo mlajše igralke od 14. leta navzgor. Upam, da bodo starejše na treningih in tekmah prenesle veliko izkušenj na mlade, kar je tudi eden izmed ciljev. Igralke so med poletjem imele načrt dela, ki so ga tudi upoštevale. Trenutno se pripravljamo kondicijsko-fizič-no, kar pomeni da delamo precej na moči, prav tako pa delamo tudi s pravimi odbojkarskimi 'sestavinami' in se počasi uigravamo.« Do začetka prvenstva bodo Ptujčanke odigrale nekaj prijateljskih tekem, nato pa jih v 2. slovenski ligi vzhod čaka 22 prvenstvenih tekem. O ciljih je Urška Breznik dejala: »Želje in cilji so visoki, V sklopu 22. Ptujskega športnega vikenda je bil v športni dvorani Mladika pripravljalni odbojkarski turnir članskih ženskih ekip Ljutomera, Varaždi-na in Ptuja. ŽOK GSV Ptuj je v prvi tekmi z 2:0 v nizih premagal Varaždin, medtem ko je v drugi zelo izenačeni tekmi proti Ljutomeru, ki je potekala tudi v dobrem vzdušju, z 1:2 izgubil. Ljutomer-čanke so tako zmagale na turnirju, Ptujčanke so bile druge. Trenerka Urška Breznik je tekmi izkoristila za spoznavanje delovanja igralk in ekipe kot celote. 1. GORISNICA 3 2 10 2. BOČ POLJČANE 3 2 0 3. MARKOVCI 3 2 0 4.PRAGERSKO 3 2 0 5. ROGOZNICA 6. PODLEHNIK 7. LESKOVEC 8. ORMOŽ 9.TRŽEC 10. DORNAVA 3 2 0 3 1 1 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 0 0 3 5:2 7 6:3 6 5:2 6 9:7 6 7:5 6 5:4 4 3:6 3 3:7 3 VETERANI 35-VZHOD REZULTATI 2. KROGA: Gori-šnica - Podvinci 2:1, Grajena - Podlehnik 0:1, Markovci -Dornava 2:1, Tržec - Borovci 2:0. 3:5 4:9 2. liga MNZ Ptuj: V dveh krogih en sam remi REZULATATI 2. KROGA: Slovenja vas - Majšperk 0:0, Polskava avtop. Grobelnik -Makole bar Miha 2:0 (1:0), Grajena - Oplotnica 8:0 (4:0), Hajdoše - Lovrenc 3:0 (1:0). 1. GRAJENA 2 2 0 0 11:1 6 2. POLSKAVA 2 2 0 0 4:0 6 3. SLOVENJA VAS 2 1 1 0 5:2 4 4. MAJŠPERK 2 1 1 0 3:2 4 5. HAJDOŠE 1 1 0 0 3:0 3 6. ZG. POLSKAVA 10 0 1 2:3 0 7. MAKOLE MIHA 2 0 0 2 2:7 0 8. LOVRENC 2 0 0 2 1:6 0 9. OPLOTNICA 2 0 0 2 0:10 0 Veteranske Lige MNZ Ptuj: Le še štiri ekipe s 100 % učinkom 1. GORIŠNICA 2 2 0 0 4:2 6 2. PODVINCI 2 1 0 1 7:5 3 3. GRAJENA 2 1 0 1 6:5 3 4. DORNAVA 2 1 0 1 4:3 3 5. TRŽEC 2 1 0 1 6:6 3 6. MARKOVCI 2 1 0 1 3:3 3 7. PODLEHNIK 2 1 0 1 4:6 3 8. BOROVCI 2 0 0 2 1:5 0 VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 2. KROGA: Spodnja Polskava - Skorba 2:5, Leskovec - Lovrenc 3:4, Gere-čja vas - Pragersko 2:2. 1. SKORBA 2 2 0 0 8:3 6 2. PRAGERSKO 2 110 4:2 4 3. LOVRENC 2 1 0 1 5:6 3 4. SP. POLSKAVA 2 10 1 5:6 3 5. GEREČJA VAS 10 10 2:2 1 6. HAJDINA 1 0 0 1 1:3 0 7. LESKOVEC 2 0 0 2 3:6 0 VETERANI 40 REZULTATI 2. KROGA: Ormož - Majšperk 2:0, Pohorje Oplotnica - Hajdoše 0:1, Zgornja Polskava - Videm 1:4. 1. VIDEM 2 2 0 0 9:3 6 2. HAJDOŠE 2 2 0 0 3:1 6 3. ORMOŽ 2 10 1 3:3 3 4. ZG. POLSKAVA 2 10 1 4:5 3 5. MAJŠPERK 2 0 0 2 1:4 0 6. POHORJE OPL. 2 0 0 2 2:6 0 JB preboj v ligo višje je realna možnost.« V letu 2017 bo ptujski odbojkarski kolektiv praznoval 30-letnico delovanja, tudi zato si želijo vrnitve v 1. državno ligo, v kateri so v zgodovini tudi že uspešno nastopale. David Breznik Športni napovednik Športno plezanje • SP v Parizu: Minina najpomembnejša tekma sezone V Parizu bo od srede do nedelje, 14. do 18. septembra, potekalo svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Med nastopajočimi bo tudi Ptujčanka Mina Markovič, ki trenutno v svetovnem pokalu v težavnosti zaseda 5. mesto. Kvalifikacije bodo na sporedu v sredo, polfinale v petek in finale v soboto. Celoten spored SP: Sreda, 14. 9.: Četrtek, 15. 9.: petek, 16. 9.: sobota, 17. 9.: nedelja, 18. 9.: 9.00 - kvalifikacije, moški, balvani 10.00 - kvalifikacije, težavnost, ženske 9.00 - kvalifikacije, težavnost, moški 10.00 - kvalifikacije, balvani, ženske 19.00 - polfinale, balvani, moški 19.00 - polfinale, težavnost, ženske 9.00 - polfinale, težavnost, moški 9.00 - polfinale, balvani, ženske 17.30 - finale, balvani, moški 21.00 - finale, težavnost, ženske 12.00 - finale, balvani, ženske 15.30 - finale, težavnost, moški JM torek • 13. septembra 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tradicionalna predstavitev različnih športov Igrala so bila postavljena na igrišču z umetno travo. Turnir trojk na igrišču ob dvorani Campus 22. Ptujski športni vikend Množičen odziv, dobra energija Ptujski športni vikend, ki ga organizirajo Zavod za šport Ptuj, Športna zveza MO Ptuj, MO Ptuj, klubi in društva, je potekal štiri dni. Če se izrazim po športno, sta bila prva dva dni bolj »ogrevalne narave«, vrhunec je dogajanje doživelo v soboto, medtem ko je nedelja prinesla revialni nogometni turnir. Za uvod je bil v četrtek na igrišču za golf Ptuj izveden dobro obiskan turnir v precej novem športu - footgolfu. Z nadpovprečnim obiskom se lahko pohvali tudi petkov teniški turnir, v sejni sobi je bila izvedena še okrogla miza z imenom Strategija športa v Mestni občini Ptuj. Temeljita razprava je bila razdeljena na športno infrastrukturo, stanje delovanja klubov in društev, program športa otrok in mladine, športni turizem ter zdravje in rekreacijo. Glavno dogajanje 22. Ptujskega športnega vikenda je tradicionalno postavljena v soboto, kjer je bilo v dopoldanskem času največ udeležencev na vadbi šole zdravja, na rekreativnem kolesarjenju, na reviji selekciji U-9 MNZ Ptuj v nogometu in na predstavitvi rokometa v športni dvorani Mladika. Še bolj pestro je bilo popoldansko dogajanje, kjer je bila v ospredju Mini olimpijada, veliko otrok je bilo še na animaciji in na napihljivih gradovih. Precej pozornosti so požele predstavitve športov, rekreativnih dejavnosti in zabavni programi, prav tako pa tudi predstavitve gasilcev, vojske in policije. Top dogodek - Mini olimpijada vrtcev Organizatorji ptujskega vikenda so v sodelovanju z vrtci in Olimpijskim komitejem Slovenije na Mestnem stadionu na Ptuju pripravili Mini olimpijado. Začetek je bil v skladu z olimpijskimi načeli: prihod bakle, olimpijske zastave, zbor udeležencev po skupinah na zelenici, olimpijska himna in zaprisega. Po protokolarnem delu so se otroci v spremstvu vzgojiteljic razvrstili na vadbene postaje, kjer so se kakšno uro spoznavali v različnimi športi. Predstavniki klubov in društev so za udeležence pripravili pester program in so jim na svojevrsten ter zanimiv način predstavili šport. Po organizirani vadbi so od OKS vsi udeleženci dobili spominske diplome, med prireditvijo so od številnih gledalcev večkrat dobili bučne aplavze spodbude. Vsi sodelujoči, ki jih je bilo tokrat 253 iz vrtcev Ptuj, Markovci, Juršinci in Hajdina, so bili zmagovalci. Odprtje igrišča in košarkarski turnir MO Ptuj je v juniju začela celovito prenovo košarkarskega igrišča pri dvorani Campus na Ptuju (o tem smo že poročali). Uradno odprtje je bilo v soboto v sklopu športnega vikenda. Po uradnem delu so igrišče Foto: Črtomir Goznik Mini olimpijada vrtcev - najbolj množičen dogodek Ptujskega športnega vikenda s simboličnim metom na koš odprli župan MO Ptuj Miran Senčar, direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj in ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. To odprtje je bilo tudi del 2. Odprtega prvenstva Ptuja v ulični košarki in parketih, ki so ga na visokem nivoju izpeljali KUD Nika, KK Ptuj in Zavod za šport Ptuj. Skupno je igralo 12 ekip, tri mlade in devet članskih. Prva tri mesta pri Sandi Mertelj (direktor Zavoda za šport Ptuj): »Splošna ocena Ptujskega športnega vikenda je po mojem mnenju več kot pozitivna. Zagotovo ni lahko spraviti vsaj 1500 rekreativcev, mladine, otrok in preostalih udeležencev na eno mesto. Prepričan sem, da so vsi, ki so bili prisotni, imeli nekaj od tega, da so se spoznali z različnimi športi, zato ocenjujem projekt več kot uspešen. Želim pa si, da bi ga odgovorni v prihodnosti podprli v večji meri kot do sedaj.« članih so zasedle ekipe Beltinci (1.), Haložani (2.) in Mladiči (3.), pri mladih so bili najboljši člani ekipe Dra- ve. Zmagovalca Parketov sta bila pri mladih Vid Čabrijan in pri članih Matej Šoba. David Breznik Strelstvo • 26. DP na 25 m Venta prvič do naslova državnega prvaka Foto: Simeon Gonc Ormožan in najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta se je na 26. DP na 25 m nepričakovano veselil svojega prvega naslova državnega prvaka v streljanju s pištolo velikega kalibra. Pretekli vikend je SD Sve-čina na strelišču Strelskega centra Gaj Pragersko izvedlo 26. Državno prvenstvo v pi-štolskih disciplinah na 25 m. Na prvenstvu je zelo uspešno nastopal mladi ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, ki je v treh nastopih osvojil zlato in bronasto posamično odličje ter eno 4. mesto, kar je bil drugi najboljši nastop med 86 nastopajočimi posamezniki iz 17 strelskih društev (enak dosežek je uspel Petru Tkalcu). Velik uspeh pa so ormoški strelci dosegli tudi v ekipni razvrstitvi DP, kjer so osvojili trojni naslov državnih članskih podprva-kov. Ugnal državnega prvaka in rekorderja V prvi članski disciplini DP, pištola s središčnim vžigom oziroma t. i. najtežje obvladljivo velikokalibrsko pištolo, sta bila velika favorita rečiška strelca Rudolf Rener (aktualni državni prvak, državni rekorder) in Peter Tkalec (11-kratni državni prvak). Kevin Venta, ki je naš naj- boljši slovenski strelec z zračno in malokalibrsko pištolo, pa se je v tej disciplini preizkusil šele drugič na DP in to še kako uspešno. V zaključku je izkoristil slab strel Renerja ter se z vsega 1 krogom prednosti veselil svojega prvega naslova članskega državnega prvaka. Svoj osebni rekord in najvišjo uvrstitev na DP pa je postavil tudi drugi ormoški strelec Kovinarja Emerik Hodžic, ki se je s 536 krogi zelo približal odličju. Ekipni naslov državnih prvakov so še 17. zapored osvojili nepremagljivi strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 1633 krogi, odlični drugi pa so bili ormoški strelci Kovinarja, ki so s 1588 krogi slavili ekipni naslov državnih podprvakov z doslej najvišjim rezultatom drugo-uvrščene ekipe v zgodovini DP. V olimpijskem finalu Venta bronast V olimpijski disciplini hi-trostrelne pištole so v kvalifikacijah med finaliste napredovali najboljši Tkalec (557), Jenko (539), Venta (513) ter trije Brežičani Sečen (497), mladinec David Rožman z novim mladinskim državnim rekordom s 488 krogi in Pšeničnik (488). Le pet krogov pa je do finala najboljše šesterice zmanjkalo Hodžicu na 8. mestu. V zelo zanimivem finalu na dobljene točke (šteje zadetek vrednosti 9,7 kroga ali več) in izpadanje so bili najprej izločeni trije Brežiča-ni, favorizirana trojica pa se je pomerila za odličja. Tam je odlično streljanje pokazal predvsem Jenko in kljub 0 točkam v zadnji osmi seriji petih strelov osvojil naslov državnega prvaka s 17 zadetki, kar je le krog manj od državnega rekorda, ki ga je v lanskem letu postavil Tkalec, ki je tokrat osvojil 2. mesto s 16 zadetki. Ormožan Venta se je z 10 zadetki uvrstil na 3. mesto in si priboril še drugo odličje na tem DP. Lani je bil srebrn s 13 zadetki. V tretjem nastopu brez odličja V tretji članski disciplini DP - standardna pištola (po 20 strelov na 150 sekund ter 20 in 10 sekund) se je naslova državnega prvaka veselil Tkalec s 547 krogi, pred Brunškom s 543 krogi in Sečnom s 526 krogi. Tretjemu odličju na DP pa je bil zelo blizu Venta, ki je s 521 krogi osvojil četrto mesto. Novo odlično uvrstitev je s šestim mestom in 518 krogi dosegel tudi drugi ormoški strelec Hodžic, ki prav tako ni bil daleč od odličja. Visoko pa sta se uvrstila še Vignje-vič in Moleh s 510 in 509 krogi. Uspešni tudi Vernikova in Novakova V ženski konkurenci športne pištole na 25 m je med članicami enako kot lani slavila Denis Bola Ujčič s 540 krogi. Dobro sta se borili tudi mladi ormoški strelki Petra Vernik in Tina Novak, ki sta s 483 in 456 krogi osvojili 5. in 6. mesto, kidri-čevska strelka Mateja Leva-nič pa je s 433 krogi osvojila 7. mesto. Simeon Gonc Rezultati: Člani pištola središčni vžig (VK): 1. Kevin Venta, KOR 555 2. Rudolf Rener, DPR 554 3. Andrej Brunšek, DPR 540 4. Peter Tkalec, DPR 539 5. Emerik Hodžic, KOR 536 10. Nenad Vignjevic, KOR 497 11. Mirko Moleh, JUR 487 Ekipno: 1. SD Dušana Poženela Rečica 1633 2. SD Kovinar Ormož 1588 3. SD Grosuplje 1429 Člani hitrostrelna pištola: 1. Peter Jenko, DPR 539 + 17 2. Peter Tkalec, DPR 557 + 16 3. Kevin Venta, KOR 513 + 10 7. Andrej Brunšek, DPR 485 8. Emerik Hodžic, KOR 483 9. Rudi Rener, DPR 476 11. Nenad Vignjevic, KOR 464 12. Milan Stražišar, PTU 438 Ekipno: 1. SD Dušana Poženela Rečica 1581 2. SD Kovinar Ormož 1460 3. SK Brežice 1292 Člani standardna pištola: 1. Peter Tkalec, DPR 547 2. Andrej Brunšek, DPR 543 3. Tadej Sečen, BRE 526 4. Kevin Venta, KOR 521 5. Peter Jenko, DPR 520 6. Emerik Hodžic, KOR 518 8. Nenad Vignjevic, KOR 510 9. Mirko Moleh, JUR 509 15. Rudi Rener, DPR 489 16. Milan Stražišar, PTU 485 18. Boštjan Simonič, JKM 466 24. Martin Kolar, TSO 366 Ekipno: 1. SD Dušana Poženela Rečica 1610 2. SD Kovinar Ormož 1549 3. SD Grosuplje 1496 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 13. septembra 2016 Ljutomer • Prenos zemlje z groba Rudolfa Redka Simbolična vrnitev v Prlekijo Med padlimi v 1. svetovni vojni na območju Belgije je bil tudi topničar avstroogrske vojske, doma s Stare Ceste v današnji ljutomerski občini. Januarja letos so na spominski slovesnosti na nemškem vojaškem pokopališču v belgijski občini Diksmuide, v skladu s prakso flamske vlade v času komemoracije ob stoletnici Velike vojne 2014-2018, z groba vojaka Rudolfa Redka zajeli nekaj zemlje, ki jo je veleposlanik Republike Slovenije v Bruslju Matjaž Šinkovec tokrat pripeljal v Ljutomer. Redek je bil topničar avstroogrske vojske, padel pa je na območju Belgije 30. decembra 1914 in bil pokopan v občini Diksmuide. Po zbranih podatkih je bil Redek edini slovenski vojak, ki je v času 1. svetovne vojne padel v Belgiji. »Na simbolni način se naš rojak, Slovenec, Prlek, vrača po 102 letih v svojo domovino. Zahvaljujem se vam za čast, da sem lahko na tem pietetnem in narodno zavednem trenutku tu z vami. Tako prva kot druga svetovna vojna sta Sloveniji in Belgiji povzročili mnogo gorja. V prvi svetovni vojni smo si stali nasproti, Slovenci in Belgijci, ne da bi bila to odločitev enega ali drugega ljudstva. Rudolf Redek, fant dvajsetih let in nekaj, samski, revnega stanu, je bil naravna izbira za vpoklic v prvih dnevih vojne, hitro izučen za topničarja, na drugem največjem topu tistih dni se je s svojimi štajerskimi kolegi, nameščenimi v Vipavi v okviru avstrijske vojske kot de- Zemljo z groba prleškega vojaka Rudolfa Redka, ki je pokopan v Belgiji, so prenesli v Ljutomer. lom nemške vojske prej ko slej znašel v prvi veliki moriji prejšnjega stoletja na poplavljenih zahodno flamskih poljih. Tam je šele štiri leta kasneje, ob 11. uri 11. dne, 11. meseca, končno utihnilo orožje in je iz vsake v štirih letih prelite kaplje krvi, kot pravijo, pognal cvet maka. Smrt je množično kosila med velikimi bitkami, našega Rudolfa je vzela ob bo-žično-novoletnem zatišju 30. decembra 1914, ko ga je med obstreljevanjem zadel šlapnel. Med več tisočimi žrtvami Rudolf Redek ni ostal brezimen, o njegovi smrti je tedaj poročalo slovensko časopisje, dvajset let pozneje pa je eden njegovih preživelih borcev zapisal zgodbo o njegovi smrti,« je med drugim v svojem nagovoru na spominski slovesnosti ob ljutomerski župnijski cerkvi dejal Šinkovec, ki je skupaj z ljutomersko županjo Olgo Kar-ba in murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom opravil prenos zemlje z groba Redka na zemljišče ob cerkvi v Ljutomeru. Ob tej priložnosti je ljutomerska županja na ljutomerski cerkvi odkrila spominsko ploščo žrtvam 2. svetovne vojne in povojnih let. NŠ Videm • 6. praznik Krajevne skupnosti V Tržcu odprli nov Šesti praznik Krajevne skupnosti (KS) Tržec so obeležili z slovesnostjo s podelitvijo priznanj in zahval. Predsednik KS Tržec in obenem tudi Športnega društva (ŠD) Tržec Dušan Serdinšek pojasnjuje, da so imeli športni park v načrtu že zelo dolgo, a se je zapletalo z zemljišči in predvsem z denarjem: »Društvo je zemljišča za novi športni park pridobilo leta 2006. Vrednost celotne investicije je slabih 400.000 evrov, v celoti pa jo je (v več letih) plačala občina Videm. Lani smo končali tribuno za gledalce, letos smo jo pokrili, dolgoročno pa želimo pod šankom na okoli 120 kvadratnih metrih površine urediti še slačilnice.« Poudar- Na novem igrišču, ki ga je blagoslovil pater Janez Ferlež iz župnije rili starejši in mlajši veterani Nogometnega kluba Tržec. Foto: NS Kidričevo • Talumov dan za zdravje »Zdravo Talum« letos polnoleten V Talumu so tudi letos organizirali tradicionalno rekreativno jesensko druženje svojih zaposlenih. Za udeležence so pripravili pohod, kolesarjenje, plavanje, tenis in spoznavanje konj ter jahanje. »Zbrali smo se zjutraj ob osmih pred restavracijo Pan, nato pa se počasi z avtobusi razkropili v različne smeri na posamezne dogodke, razen kolesarjev, ki so svojo krožno pot skozi okoliške kraje začeli kar v Kidričevem. Po-hodniki so se podali na hojo od Polenšaka do Gorišnice, plavanje je potekalo v Termah Ptuj, teniške loparje so vihteli v Tenis centru Kidričevo, konje pa so pobliže spoznavali in jahali v Konjeniškem parku Starošince. Po koncu športnega dela smo se okoli 13. ure znova dobili pred restavracijo Pan, kjer se je začel družabni del dogodka s kosilom. Letos ni manjkala niti torta, saj aktivnosti za zdravje pod sloganom »Zdravo Talum« izvajamo 18 let in letošnji Talumov dan za zdravje je tako vstopil v polnoletnost. Sodelovalo je okrog 170 udeležencev, največ se jih je udeležilo pohoda,« so o dogodku povedali v kidričevskem Talumu in dodali: »Dogodek bi ocenili kot zelo uspešen. Vreme nam je bilo naklonjeno, vse dejavnosti so potekale nemoteno. Osnovno poslanstvo dogodka - napraviti nekaj koristnega za svoje zdravje - je bilo več kot izpolnjeno.« Mojca Zemljane Talumovi kolesarji na ptujskem peš mostu Ljubljana • Merkur zavarovalnica z novo podobo » Danes za vaš jutri « Spraviti naše razumevanje zdravega življenjskega stila na še višji nivo, je ključno sporočilo, ki ga prinaša nova celostna podoba Merkur zavarovalnice. Da bi imeli brezskrbni jutri, Merkur zavarovalnica pomaga že danes živeti tako, da bomo izžarevali svoj zdrav življenjski stil in veselje do življenja. Zato je nov slogan Merkur zavarovalnice »Danes za vaš jutri«. Merkur zavarovalnica, ki bo naslednje leto obeležila četrt stoletja delovanja na sloven- skem trgu, je v ljubljanskem parku Tivoli konec avgusta predstavila svojo novo celo- stno podobo. Kot del mednarodne skupine Merkur je delovanje zavarovalnice od samega Foto: arhiv Merkur d.d. Več kot 350 povabljencev je na terasi gradu Tivoli v družbi Denisa Stroliga, predsednika uprave Merkur Zavarovalnice in predsednika njenega NS ter člana uprave matične družbe Merkur Vorsicherung AG iz Gradca Christiana Kladive pričakalo razkritje prenovljenega obraza Zavarovalnice Merkur. torek • 13. septembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Tržec športni park odprtjem Športnega parka Tržec z novim nogometnim igriščem in pokrito tribuno ter s ja tudi, da ne gre le za igrišče, marveč pravi medgeneracijski center, kjer se druži mlado in staro. Prvo nogometno igrišče so v Tržcu dobili leta 1979. Ko pa se je nogometna ekipa v sezoni 2000/2001 uvrstila v prvo ligo medobčinske nogometne mm < i zveze Ptuj, je morala zaradi neprimerne velikosti domačega igrišča gostovati v Vidmu in Podlehniku. Novo igrišče so sprva načrtovali na mestu med starim in novo urejenim igriščem, Serdinšek pa dodaja, da bodo tudi to zemljišče skušali pridobiti za parkirišča in morda še za kakšno pomožno igrišče: »Del v naslednjih letih sicer še ne načrtujemo, bi pa generacijam za nami radi omogočili razširitev oz. celovito rešitev športnega parka.« Ob prazniku so pripravili osrednjo proslavo, ki so jo s pesmijo popestrili Jurovski fantje in »pojoči pater« Janez Ferlež. Videmski podžupan Marjan Se- linšek je v slovesnem nagovoru spomnil, da je občina Videm za investicije v KS Tržec v letih med 2010 in 2016 skupno namenila 912.000 evrov: »Naslednje leto, ko bo prva etapa avtoceste končana, bo Tržec najbrž najlepše urejena krajevna skupnost v občini! Največji izziv prihodnjih let pa bo najbrž izgradnja kanalizacijskega sistema, za katerega je gradbeno dovoljenje že izdano.« KS in ŠD Tržec sta podelila zahvale in priznanja vsem zaslužnim za novi športni park, slavje pa so sklenili z zabavo z ansamblom Aplavz. Eva Milošič Foto: EM svetega Vida pri Ptuju, so se že pome- Kmalu štiri desetletja nogometa v TVžcu Nogometni klub Tržec so ustanovili leta 1977 znotraj TVD Partizan Videm, leta 1995 pa so ustanovili Športno društvo Tržec z več sekcijami. Nogometna ekipa je najodmevnejši uspeh dosegla v sezoni 2014/2015 z uvrstitvijo v super ligo medobčinske nogometne zveze Ptuj, zlata doba pa s petimi mlajšimi selekcijami poleg članske in veteranske ekipe še traja. Predsednik društva Dušan Serdinšek pravi: »Nogometni klub Tržec tako igralsko močen, kot je danes, ni bil še nikoli!« Slovenska Bistrica • 19. Impoliada V ospredju je bilo druženje in ne medalje Slovenjebistriško podjetje Impol je v začetku septembra priredilo že 19. športne igre industrijske cone Impol. Od približno 1200 zaposlenih se jih je na tekmovanja prijavilo več kot 900. Zaposleni so imeli na voljo pester nabor športov in aktivnosti. Med drugim so se lahko pomerili v kolesarjenju, kegljanju, šahu, taroku, pikadu, namiznem tenisu, atletskem mnogoboju, badmintonu, ribolovu ... »Skupaj smo podelili 42 medalj. Največ medalj je prejela družba Impol PCP (14), glede na število zaposlenih pa se je tudi letos odlično odrezala družba Simfin, kjer so si zaposlene priborile kar štiri medalje. Ekipno smo skupaj podelili sedem kompletov pokalov in od tega so kar štiri zlate pokale osvojili zaposleni iz proizvodnega procesa ce-varna,« so povedali v Impolu. Čeprav so najboljše nagradili z medaljami, pa je v prvi vrsti namen impolskih športnih iger druženje, povezovanje zaposlenih, seveda tudi rekreacija, krepitev pripadnosti. »Ne na- zadnje se zaposlenim s pripravo iger na neki način tudi zahvalimo za njihovo dobro delo in angažiranost,« so še dodali. Športne igre so se tudi letos, sedaj že tradicionalno, končale na dvorcu Štatenberg, kjer sta grof in grofica Štatenber-ška udeležence iger popeljala tudi na ogled prikaza dvornega življenja in prostorov dvorca Štatenberg. MV Litva • Grožnje evropski demokraciji Zmanjševanje prepada med različno mislečimi Litva je gostila 150 mladih iz 15 držav, ki so se udeležili projekta Grožnje evropski demokraciji. začetka usmerjeno v človeka in njegovo varnost. Na trgu so znani kot ena vodilnih zavarovalnic na področju življenjskih zavarovanj. Predsednik uprave Merkur zavarovalnice Denis Stroligo ob tem pravi: »To ni dovolj. Želimo biti več. V življenju ljudi igramo z našimi zavarovanji pomembno vlogo. Za Merkur zavarovalnico sta zdravje in blagor ljudi najpomembnejša faktorja za kakovostno in veselja polno življenje.« Merkur zavarovalnica poudarja pomen preventive. Nezdrav življenjski slog je eden največjih izzivov za novo celostno podobo in filozofijo zavarovalnice. Naraščanje prekomerne telesne teže med otroki in mladostniki v Sloveniji je del tega problema, zato se zavarovalnica aktivno vključuje v osveščanje javnosti, predvsem staršev in otrok, glede nevarnosti prekomerne telesne teže pri otrocih. Merkur zavarovalnica je k projektu pritegnila znane domače in tuje osebnosti, med katerimi gre izpostaviti zlasti fundacijo Jamie Oliver, ki je Merkurjev krovni partner pri tem projektu. Ambasador zdravega življenja, ki se je priključil Merkur zavarovalnici pri osveščanju glede prekomerne telesne teže otrok, je tudi Iztok Čop, zlati slovenski olimpionik in eden naših najprepoznavnejših športnikov. Dogodek se je nadaljeval z dobrodelno dražbo fotografij Toma Jeseničnika, katere izkupiček je namenjen projektu kamp za otroke s prekomerno telesno težo »Gibaj in zmagaj«. SS V projektu »Grožnje evropski demokraciji« so sodelovali mladi iz Finske, Velike Britanije, Nizozemske, Romunije, La-tvije, Bolgarije, Estonije, Litve, Poljske, Češke, Grčije, Madžarske, Slovenije, Slovaške in Hrva- ške, financirala pa ga je EU. Slovensko delegacijo je sestavljalo osem debaterjev: Anja Zadravec, Sanja Hošpel, Lora Gržin in Vanja Vogrinec (vse Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Taja Vidonja, Maja Pavč- nik in Matija Sirk (vsi Gimnazija Litija) in Urh Zorko (1. Gimnazija Celje), mentorja pa sta bila Miha Andrič in Liana Miholič. Udeleženci so prvi dan spoznavali glavno in največje mesto v Litvi, Vilno, drugi dan pa so se odpravili proti kraju Druskinin-kai, ki leži v južnem delu Litve, ob meji z Belorusijo. »Dan je bil namenjen predavanjem ljudi, ki se vsak dan srečujejo s težavami, ki danes pestijo Evropo. Prisluhnili smo beguncem iz Sirije, Afganistana in Ukrajine, govorili o radikalizaciji Evrope in kako lahko izobraževanje to prepreči, poslušali o 'brexitu' in njegovih posledicah ter o možnem sožitju različnih ver in prepričanj,« so po povratku iz Litve dejale dijakinje ljutomerske gimnazije. Tretji in četrti dan bivanja v Litvi je bil namenjen delavnicam, na katerih so se izmenjevale ideje in načini reševanja problemov, povezanih z Evropo. Peti, zadnji dan so se udeleženci znova odpravili v Vilno, kjer je bila v litovskem parlamentu zaključna prireditev. Slovenska ekipa je predstavila problem manjšin v Evropi in rešitve, ki jih je našla: kvote v javnih sektorjih, šole za odrasle ter poostren nadzor nad diskriminacijo. »V projektu smo se naučili, kako postati bolj informiran državljan, kako prenašati dobre ideje iz lokalnega okolja v širši mednarodni okvir in kako s pomočjo družbenih medijev zmanjševati prepad med različno mislečimi. Vsem sodelujočim nam je prinesel nova znanja, izkušnje in poznanstva,« so sklenile ljutomerske dijakinje. MŠ S paketom Fit4life bo Merkur zavarovalnica nagovarjala svoje sedanje in bodoče stranke, naj skrbijo za svoje telesno in duševno zdravje. Fit4life bo vključeval individualno organizirane treninge, welness vikende v nadstandardnih hotelih doma in na tujem, popuste za določene preventivne zdravstvene preglede, drugo mnenje, individualne medicinske in druge preventivne terapije, zgodnjo detekcijo določenih bolezni pri domačih in tujih vodilnih zdravstvenih izvajalcih itd. Foto: Arhiv GFML Ljutomerske dijakinje so se v Litvi udeležile projekta Grožnje evropski demokraciji. 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 13. septembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Jeseni pospravljamo pridelek, pobiramo pa tudi seme Nekoč, še ne tako dolgo nazaj, ko v trgovinah ni bilo toliko semena, pa še drago je bilo, so si pridne roke slovenskih kmetic (in kmetov, da ne bo zamere) skoraj vse seme, ki so ga potrebovale za setev v naslednjem letu, pridelale in pobrale same. Potem se je na policah trgovin počasi začelo pojavljati tudi seme in kmalu smo na znanje lastne pridelave semena povsem pozabili. Zdaj pa so se ponovno zbudili mnogi, ki se zavedajo posebnega pomena domačega semena. Mnoge pa je tudi nekoliko tanjša denarnica prisilila k pridelavi semena doma. A žal se mnogi tega lotijo napačno, saj tega najmanj ena generacija ni počela. Znanje se je izgubilo. Kaj je v resnici seme? Seme danes rečemo vsemu, tako krompirju in česnu kakor pravemu, botaničnemu semenu. Najprej moramo ločiti ta dva pojma. Krompir, česen, ša-lotko, pa še kaj bi se našlo, razmnožujemo z deli rastlin, torej vegetativno. Zato s sabo nosijo celoten dedni zapis rastline, s katerih smo jih pobrali. Seveda pa s sabo prinesejo zaradi vegetativnega razmnoževanja vse težave, ki so med letom pestile rastline - bolezni, pogosto tudi škodljivce. Zato smo pri uporabi tako razmnoženega materiala še posebej previdni. Izberemo vedno najdebelejše gomolje krompirja, najdebe-lejše čebule česna ali šalotke. S tem je večja možnost, da smo izbrali zdrav material za naslednje leto. Še vedno pa pri krompirju velja, da ga vsako drugo leto kupimo, vsako drugo leto pa lahko razmnožimo tudi sami. Krompir s sabo prinaša tudi viruse, nekatere tudi tako nevarne, da je pridelek vsaj razpolovljen. Tudi s stroki česna prenašamo te viruse iz generacije v generacijo, a tudi kupljen semenski material ni veliko drugačen. Prav tako lahko v trgovinah kupimo jedilni česen, pa gomolje sladkega krompirja in korenine ingverja. Vse to je možno uporabiti za razmnoževanje, a zavedati se moramo, da lahko na tak način na svoj vrt prinesemo tudi nevarnosti, ki jih sploh ne poznamo, proti njim pa tudi narava pri nas nima obrambe. Mogoče naj za konec prav pri razmnoževanju česna omenim še eno podrobnost. Jedilni česen prihaja k nam iz vseh koncev in krajev. Že sami ste opazili, da ga je najmanj prav iz Slovenije. Česen je občutljiv na dolžino dneva. Pogosto jedilni česen iz krajev, kjer je dan celo leto enako dolg ali pa imajo drugačne letne čase (Azija, Afrika ...) ne bo tako lep in debel kakor tisti, ki ste ga kupili v trgovini. Ker je pogosto obdelan z hormonskimi preparati, je tudi vprašljivo njegovo dobro kaljenje in razvoj koreninskega sistema. Zato je bolje, da vsaj za prvo leto semenski material kupite v trgovini s semenskim materialom, ki je preverjen, ali na kmečkih tržnicah. Zelo pomembna je pozitivna odbira Semena nikoli ne pobiramo kar naključno, kjer ga najdemo. Pri sortah pa je tako kakor pri cvetlicah tudi pri vrtninah treba posebej poiskati in označiti rastline, s katerih bomo seme pobirali. Poiščemo najlepše cvetlice, take s prav posebej velikimi cvetovi barve, kot si jo želite in si jih označite z barvnimi trakovi, jaz upora- SETVENI KOLEDAR s Ob navedenem času je primerno za sadje in zelenjavo 1 s plodovi. b Ob navedenem času je primemo za podzemne pridelke. SEPTEMBER KIMAVEC 2016 NEDELJA 18 "e™ m PETEK K^B PUNtUtUtK ^ Štefan Enj« 1Q Suzana SOBOTA 03.JS ^ Oora TOREK 2 0 Sve|,ana T- ffi SREDA 21 Ma,ei B PONEDELJEK "J* MIB ^ Lovrenc ČETRTEK 22 Mavficij ,^'clct jc«rm .ji TOREK 6 Zaharija m PETEK NUJ 23 SlaM»to 11.56 € a ER ( Marko SOBOTA 24 Nada ČETRTEK mali šmaren W MM § Marija NEDELJA IV4H 25 G0imir 9 PETEK 9 pe,er d« D Co PONEDELJEK 26 ;ustirK» m SOBOTA 10 Nikolaj [J TOREK Q Kozma. ¿i ( Damjan NEDELJA 1 Milan BI SKECA y 28 □ PONEDELJEK &M 12 G vido ČETRTEK 29 Mihaei TOREK 13 p g PETEK (W.S2 30 3 SREDA Raslo S ČETRTEK dan vrnitve Primorske (M.23 1 p« k matični iJomovini Nikodem H PETEK 16 L"*"™13 ........ SOBOTA 06.23 17 Frančiška Foto: Miša Pušenjak Čebulne kobulje poberemo, ko počijo prve zasnove in je v njih seme črno. Posušimo do konca in previdno izločimo seme. bljam tiste žičke za zapiranje vrečk za v zamrzovalno skrinjo. Tudi če imate pisano mešanico cvetov, poberite seme močno obarvanih cvetlic, preostale barve bodo zaradi križanja vedno ostale v mešanici. Seme vedno poberemo s prvih cvetov, takrat je največje, najbolj zdravo in tudi najbolj kaljivo. Če pobirate seme pozno jeseni kar tako z gredice, ko je vse že odcvetelo, naberete seme zadnjih cvetov, ki je običajno slabše kaljivo, na njem se zaradi jesenskega vremena razmnoži tudi veliko glivic, ki potem še dodatno ovirajo vznik in rast novih, mladih rastlin. Pri solatah pustite v seme najlepše, najbolj čvrste in zdrave glave. Če poberete semena z rastlin, ki so vam naključno pobegnile v cvet, lahko odbe-rete ravno tiste, ki so tudi po svojem dednem zapisu nagnjene k hitremu uhajanju v cvet. Dobro je odbrati tiste, ki so naredile glave prve, saj boste tako sčasoma dobili zgodnejše sorte. Vsekakor pa za seme pustite tiste, ki so vam najbolj všeč, čeprav vas mika, da bi jih pojedli. Dolgoročno boste tako pridobili vam najbolj prilagojeno sorto. Še nekaj, semenice porežemo tisti dan, ko se odpre večina mehurčkov, balončkov. Ne čakati, da bo dozorelo vse seme, potem boste najkakovostnejše seme izgubili. Semenico nato posušimo nekje pod streho, na zračnem mestu, kjer pa ptiči nimajo dostopa. Ti namreč lahko pojedo najlepši del pridelka. Podobno velja pri čebuli, čeprav je postopek popolnoma drugačen. Solata je samopra-šnica, zato lahko semenimo tudi eno samo rastlino. Veliko semena se ohranja na kmetijah tudi pri fižolih. Fižol je načeloma samopra-šen, to pomeni, da do križanj prihaja le v redkih primerih. Pa vendarle prihaja. Zato vedno na eno oporo posadimo samo eno sorto in po možnosti sorte sadimo skupaj, v skupine. Vedno poberemo samo seme prvih strokov, to je najbolj zdravo, odporno in tudi najpogosteje brez škodljivcev - fižolarja. Seme dobro posušimo, nato pa damo že v jeseni za teden dni v zamrzovalnik. Potem ga ponovno posušimo. Spomladi pred sajenjem ga namočimo čez noč v topel in močan kamilični čaj, pred tem pa ga še enkrat zamrznemo za dan ali dva. Tudi pri plodovkah je zelo pomembno, da poberemo seme prvih ali drugih plodov. Le tako bo kaljivost in kakovost sorte dobra. Kasnejši plodovi so lahko bolj okuženi z različnimi boleznimi. Prav tako pa je veliko večja možnost, da so se križali z drugimi sortami v bližini. Ne pozabite, številne rastlinske vrste se med seboj križajo. Take vrste imenujemo tujeprašnice. Le malo samo-prašnic je med vrtninami, to so fižol, grah, bob, soja, solata in deloma paradižnik, paprika in jajčevec. Ostale se križajo med seboj (sorte), nekatere pa Ob navedenem časii je primemo za cvetje. Ob navedenem času je primemo za listnate rasllinc. Počitek zaradi mrka Vir: KZ Ptuj celo med posameznimi vrstami. Zelje in ohrovt, rdeče zelje in belo zelje, cvetača in broko-li in celo rdeča pesa in blitva (mangold) se križajo med seboj. Križa se tudi vrtni korenček z divjim, travniškim korenjem, posledica pa je, da ni korenov. Tudi divja cikorija se križa z radičem in deloma tudi endivijo. Zato je treba omenjene plevele v času cvetenja vrtnin odstranjevati. Močno se med seboj križajo buče in bučke. Njihovo križanje lahko prinese tudi neužitne plodove. Razdalje, ki to preprečijo, so različne, običajno pa najmanj 50-100 m. Seme in semenice vedno pobiramo v suhem vremenu sredi dneva, ko je najbolj suho. Seme je treba tudi pravilno shraniti Seme hranimo v papirnatih vrečicah ali vrečicah iz blaga. Lahko ga shranite tudi v steklenih posodah in kozarcih. V kovinskih škatlah ali PVC-vre-čicah ga ne hranimo, saj nam lahko hitro pade kaljivost tako ohranjenega semena. Seme pred hranjenem vedno dobro osušimo. V nasprotnem primeru bo seme gnilo. Seme stročnic in motovilca damo vedno za nekaj časa v zamrzovalnik, podobno je priporočljivo narediti tudi s semenom trajnic. Razlog je ta, da s tem seme prevaramo, da je že prestalo zimo in potem uspešnejše kali. Seme fižola pa zamrznemo zato, da zmanjšamo število jajčec fižolarja, ki nam tako lepo prestreli vsa semena, z njimi vred pa ga tudi vrnemo na vrt. Seme vedno dobro označimo, predvsem vam svetujem, da ob vrsti (solata), sorti (mamina) napišete tudi letnico pridelave. Tako boste vedeli, kdaj seme porabiti. Predvsem pa ga hranite v suhem, hladnem in temnem prostoru. Seme lahko zmrzne, ne sme pa biti na vlažnem. Zato kuhinje in garaže niso primeren prostor. Pobiranje semena res ni enostavno. Če pa se tega lotite sami, potem upoštevajte vsaj te nasvete, še veliko več pa boste z leti odkrili tudi sami. Domače seme, ki pa še obstaja na kmetijah, pa je narodno bogastvo, zato naj ga ohranijo tudi naslednje generacije, da se ne bo izgubilo. Veliko smo v preteklih dveh desetletjih že izgubili. Foto: Miša Pušenjak Seme hranimo očiščeno, na plevcah so lahko glivice in druge bolezni, ki se med skladiščenjem prenesejo na seme. KGZS - Zavod Ptuj sporoča Kako določiti ustrezen termin spravila koruzne silaže (2. del) Še vedno je za določanje sušine cele rastline najboljša metoda spremljanje zrelosti zrna in mlečne črte. Suha snov cele rastline je med 30 in 37 %, ko je mlečna črta na 1/2 do 2/3 zrna. Mlečna črta namreč ločuje mehki endosperm (vosek) in trdi endosperm (škrob). Optimalen čas žetve je, ko imajo storži od 45- do 50-odstotno sušino. Ko mlečne črte na storžu ne vidimo več, je optimalen čas spravila že mimo oziroma smo prepozni. Priporočljivo je, da njivo dva do tri tedne pred načrtovano žetvijo pregledamo, prelomimo storž in preverimo pozicijo mlečne črte na zrnu. Optimalen čas spravila je, ko je mlečna črta med 1/2 in med 2/3 zrna. Namolsti veliko mleka in dobri rezultati pri pitanju pomenijo pridelati kakovostno silažno koruzo Koruza je ena redkih rastlin, ki ima sočasno dva različna vira nujno potrebne energije, pomembne za prežvekovalce: škrob in vlaknino. Škrob je vir hitro dostopne energije in po vsebnosti zelo malo niha. Energija iz vlaknine je za govedo zelo pomembna predvsem zaradi vzdrževanja delovanja vampa (prežvekovanje). Prispeva pa tudi zelo pomemben delež skupne energije. Za skupno energijsko vrednost koruzne silaže je dobra prebavljivost vlaknine vsaj toliko pomembna kot vsebnost škroba v storžu. Kakovostna vlaknina ima namreč tudi neposreden vpliv na vsebnost maščobe v mleku in ob dobrem delovanju vampa odpravlja pojave acidoz. To ima pozitiven vpliv na: zauživanje večje količine silaže pri živalih večjo prirejo mleka in mesa večjo kakovost mleka boljše zdravje živali dobiček pri reji Čas je, da se močno zavemo pomena pravega termina spravila silažne koruze, ki je bistven za donosnost reje govedi preko celega leta. Vsi novi silažni hibridi imajo efekt staygreen, kar pomeni, da listi ostajajo zeleni, kljub temu da je zrnje že dozorelo, zato je čas spravila pomemben za polno izkoriščenost njihovega genetskega potenciala, ki omogoča boljšo prebavljivost vlaknine za prežvekovalce. Prepričani smo, da bodo pridelovalci in rejci ob optimalnem času spravila omenjenih silažnih hibridov ugotovili dodano vrednost, ki jo prinašajo v prireji mleka in mesa. Nova znanstvena odkritja žlahtniteljev tako prinašajo novo dodano vrednost v reji živali, ki jo za razvoj vsi tako močno potrebujemo. Ivan Brodnjak torek • 13. septembra 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 1S S slovenskih glasbenih odrov Filmoljub ALEKSANDER NOVAK: Našel sem jo tam Aleksander Novak je svojo glasbeno pot začel že pred mnogimi leti na plaži v družbi kitare. In prav pesem Našel sem jo tam ga vrača v to obdobje, četudi je zdaj zrelejši in tako vokalno kot avtorsko precej bolj suveren. Morda ni naključje, da zgodbo predstavlja prav v času, ko doživlja lepše trenutke svojega življenja, kajti že vse poletje igra na ulici in išče »pristen stik z ljudmi, ki je vedno na voljo, prav tako občutek za svobodo, za nabiranje moči in za glasbeno kilometrino, da si lahko boljši in samozavestnejši«. Kot rad poudari, se bistvo ne skriva »le na facebooku, spletu ali v udobju fotelja pred televizijskim ekranom. Ne, bistvo je v realnem življenju, a tudi to se ne skriva le na odru, kamor te povabijo, temveč marsikdaj tudi v burji in dežju. Takrat se šele pokaže, ali si zares želiš do ljudi po poti, ki si si jo začrtal«. Našel jo je prav tam. Pesem. Na ulici, kjer marsikdaj ne sije AeksanderNoväk Foto: splet le sonce. S kitaro v roki, ki se prepleta z njegovim mehkim, žametnim vokalom, se prepušča intimi. Vedenje, kaj mu pomeni ona, čeprav si ta tega ne upa priznati ne sebi ne nje- mu, mu daje moč. S tem se, kljub temu da besedilo nekoliko nagajivo pove, da »ti dobro veš, kako te objamem; ti dobro veš, kako te vzamem; ti dobro veš, sem pač drugačen, vsak cfcikifc*: m m, im ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. BRIGITAŠULER- Mi smo najboljši letniki 2. DEJAN VUNJAK - Le za tebe 3. POP DESIGN - Mi gremo gremo NARODNA 1. Ans. VIKEND - Staram se 2. FRAJERKE - Tam kjer je moje srce doma 3. PRLEŠKI KVINTET - Izginile so sanje vK........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov:^ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13,2288 Hajdina Priporočamo v branje... Astrid Rosenfeld: Adamova zapuščina V knjižnem prvencu nemške avtorice Astrid Rosenfeld spremljamo življenjski poti Edwarda in Adama, ki pripadata različnim generacijam judovske družine Cohen, njuni zgodbi pa se »na nekem podstrešju povežeta«. Edward je že od malih nog poslušal, da je izrezana slika dedkovega brata Adama, hkrati pa so ga svarili pred njegovim značajem. Ko so Cohenovi načrtovali pobeg iz nacističnega Berlina, jih je namreč Adam pustil na cedilu in z družinskim premoženjem izginil brez sledi. Toda resnica ima dve plati. Edwardu je bilo ob fizični podobnosti s sorodnikom namenjeno tudi, da postane dedič njegove pisne zapuščine. Ta pa govori o Adamovi nesebični žrtvi, ki ima svoj izvor v iskreni ljubezni ... Roman je dvodelno zgrajen, pri tem pa bi tisti prvi (Edwardov) del brez škode preskočili, kajti pravi biser je drugi, Adamov del zgodbe. Ki je neke vrste moški dnevnik Ane Frank ... Ocena: 4 Le stvi J 11 RADIA PTUJ 'i LESTVICA NA 1. CLOSER - CHAINSMOKERS ft. HALSEY 2. DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT 3. HEATHENS - TWENTY ONE PILOTS 4. DUELE EL CORAZON - ENRIQUE IGLESIAS ft. WISIN 5. COLD WATER - MAJOR LAZER feat. JUSTIN BIEBER & M0 6. GOOD GRIEF - BASTILLE 7. BONFIRE - FELIX JAEHN feat ALMA 8. DON'T LET ME DOWN - CHAINSMOKERS feat. DAYA 9. CARRY ON - NORAH JONES 10. PERFECT STRANGERS - JONAS BLUE feat. JP COOPER 11. OLE - JOHN NEWMAN V Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8" 98,2 °l04f3 bo Janko Bezjak Cíneplexx in Kolosej Maribor V| aa zelo drugačen«, od drugačnosti odmakne in postane takšen kot vsak. Človek s potrebo po bližini. Tako nežnost kot ener-gičnost najdeta svoje mesto v pesmi Našel sem jo tam, ki v tej jeseni še vedno malce zadiši po morji, plaži, soncu in poletju. Brez socialnih konotacij tokrat, kot pove, »glasba govori zase in prav tako govorijo besede, tudi vsebina človeške narave, ki želi kdaj za trenutek dominirati. Tudi na ulici obstaja nežnost z ljudmi. Obstaja nevpadljivost, nezavedno iskanje pristnega stika, prav tako podajanje moči in samoobrambe, saj kdaj začutiš tudi posmehljivost. Pomemben je trenutek«. Trenutek, ko jo najdeš. Tam, kjer si. Pa najsi bo ona ženska ali pesem ... Smaal Tokk: Mucki, srčki, risanke an sladoled! Primorski gengsta raper Smaal Tokk se predstavlja z novim singlom, poimenovanim Mucki, srčki, risanke an sladoled! V okvirih svojega prepričanja, da je bobu treba reči bob, Smaal Tokk tokrat ne skriva, da gre za lahkoten poletni hit, ki opeva pozitivno naravnanost do življenja. Kljub njeni pocukranosti pa Smaal Tokk skladbo na radijske valove zaradi svoje klene trme in neuklonljivega nekon-formizma spušča šele po počitniški sezoni. Na po-poletnem hitu lahko slišimo sladko melodijo, ki sta jo zasnovala Klemen Kotar in Enos Kugler, ki pri vsem skupaj ne razumeta, zakaj bi bilo smiselno poletni hit izdajati po poletju, vendar Smaalu Tokku ob podpori žene Radmile ne prideta do živega. Janko Bezjak Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov Foto: splet Vsebina: Max je newyorški kuža, ki živi pri svoji gospodarici Katie. Toda ko Katie nekoč domov prinese še enega psa, ki ga reši z ulic, postane stanovanje premajhno za oba. Psa se ne marata, zato se obeta bitka ... No, to je le nastavek vsebine in seveda bi najbrž samo Einstein lahko ugotovil, kakšen je konec. Vendar risanka na poti do svojega neizogibnega konca presenetljivo zanimivo zavija po razmeroma nepričakovanih vijugah, ko gledalec dejansko ne ve, kaj bo sledilo. Neverjetno, toda priča smo risanki, ki ni na čistem avtopilotu. Ko je lani avgusta prišel prvi napovednik, je v hipu osvojil srca gledalcev. Kratek skeč o tem, kako resnično živijo hišni ljubljenčki v New Yorku, je bil na moč simpatičen, vendar tudi tako zgoščen, da je obstajala upravičena bojazen, da smo pravzaprav videli že celotno risanko. Vse prevečkrat smo namreč priča poskusom, da avtorji zgradijo film ali risanko na kratkem gegu, ga uspejo razvleči na 15, največ 20 minut, potem vse skupaj postane jara kača in mučenje do konca filma. Napovednik za Skrivno življenje je obetal prav nekaj takega. Dobro leto pozneje lahko sproščeno ugotovimo, da se na srečo ni zgodilo nič takega. Ja, film ponovi geg iz napovednika kar v prvih petih minutah, in ko se že zdi, da je najboljše mimo, se sicer rahlo dolgočasna zgodba, ki bi lahko zašla v pretirano osladnost, prelevi v dokaj zabaven vpogled v zgodovino ročno animiranih risank izpred 50 let in več. V Skrivnem življenju je dovolj prostora za tisto zdravo in zabavno vrsto otroškega nasilja, ob katerem smo uživali nekoč, ko še ni bilo potrebe, da bi moralo biti čisto vse politično korektno. V Skrivnem življenju bo užival vsakdo, ki se je kot otrok smejal simpatičnim gegom v Tomu in Jerryju ter bizarnim, že skoraj abstraktnim domislicam v risankah Chucka Jonesa (Zajec Dolgoušec, Cestni dirkač itd.). Še več, zabavni in pretirani glavni 'negativec' temelji na morilskem zajčku iz Montyja Pythona. Vendar naj vas navidezna politična nekorektnost ne zavede. Vse skupaj je namreč seveda obilno ovito v studijski nadzor, zato se risanka sklene v pričakovan konec, vendar moramo priznati, da se sprva šibka zamisel med odvijanjem zgodbe ni iztrošila. S sijajno ritmiko namreč brez težav zvozi do konca, da tudi obvezni osladni deli niso naporni. Ob takšnih risankah se zdi, da najboljši talent za izdelavo filmov v Hollywoodu trenutno dela v risankah, saj so v svojih vizijah najbolj dosledne in tudi najbolj premišljeno sestavljene. Vseeno pa moramo reči, da ne gre za poglobljeno vsebino. Čeprav se risanka včasih dotakne globljih družbenih problemov, za katere ne bi bilo prav nič narobe, če bi se jim bolj posvetila. Prav zaradi tega je risanka 'samo' to, kar obljublja, zabavno poletno kinodoživetje za sprostitev uma. Matej Frece Secret Life of Pets Igrajo: Louis C.K., Erin Stonestreet, Kevin Hart, Steve Coogan, Ellie Kepmer, Bob Moynihan, Lake Bell, Dana Carvey, Hannibal Buress, Jenny Slate Režija: Chris Renaud Scenarij: Brian Lynch, Cinco Paul, Ken Daurio Žanr: družinska risanka Dolžina: 91 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 13. septembra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK piščančja obara, korenčkova kr. juha, sladko zelje, kuhana gobji golaž, kruhovi bograč, haloška juha, pečena svinjska zelenjavno-mesna ajdovi žganci, solata z navadno klo- govedina, pražen cmoki, sadje gibanica rebra s kožo, krompir, enolončnica, tulumbe baso, paradižnikom in krompir, kakavove solata, šamrole polnozrnat kruh, papriko, skutna krema rezine ocvrta jabolka Pečena svinjska rebra s kožo Sestavine: 600 g svinjskih reber s kožo, sol, sveže zmlet poper, mleta rdeča paprika, čebula, vejica rožmarina, 2-3 stroki česna, 1 dl olja, 5-8 krompirjev, približno 1,5 dl vode. Rebra operemo, obrišemo s papirnato brisačo ter jih začinimo s soljo, poprom in mleto papriko. Polijemo z oljem, dodamo narezan česen, osmukan rožmarin in vse skupaj dobro vtremo v meso. Meso čez noč pustimo v tej marinadi. Krompir olupimo, operemo, obrišemo s suho krpo, razrežemo ter ga damo zraven reber v keramični pekač, v katerem se bo vse skupaj peklo. Rebra obrnemo s kožo navzdol! Dodamo še olupljeno in prerezano čebulo. Vse skupaj premešamo, da se tudi krompir in čebula navzameta marinade. Ob strani (da ne speremo marinade) prilijemo toliko vode, da je bo v višini enega centimetra. Pekač pokrijemo z alufolijo in pečemo pri 220 stopinjah Celzija približno 30 minut. Nato folijo odstranimo in pečemo še približno 10 minut. Rebra obrnemo s kožo navzgor, znižamo temperaturo na 180 stopinj Celzija in pečemo okrog 30 minut oz. dokler ne postane koža lepo hrustljava. ZPS • Vem več Izberite vi, ne trgovec! Tulumbe Sestavine: preliv: 500 ml sladkorja, pol litra vode, sok 1 limone; tulumbe: 250 ml vode, 250 ml mleka, 1/2 dl olja, vaniljin sladkor, 250 g mehke moke, 1 pecilni prašek, 4 jajca (če so drobna, 5). Sladkor in vodo kuhajte 20 minut, primešajte limonin sok in močno ohladite. Vodo, mleko in olje zavrite, dodajte vaniljo ter z metlico vmešajte moko s pecilnim, da ne ostanejo grudice. Mešajte na vročini, da se na dnu posode naredi tanka bela prevleka. Odstavite s štedilnika in še v vroče testo z mešalnikom vmešajte jajca eno za drugim; naslednje dodajte, ko je prejšnje že dobro vmešano. (Enako delamo testo za princeske.) Napolnite dresirno vrečko z nastavkom za tulumbe (večji polkrožni nazobčan nastavek) in nabrizgajte okrog 3 cm dolge tulumbe na pekač, obložen s papirjem za peko. Specite jih v pečici in še vroče namočite v hladnem sladkornem sirupu. (Tulumbe lahko tudi cvrete, tako da posamezne »črve« z vrečko iztiskate v vroče olje, vendar je pečenje v pečici hitrejše.) Pravice potrošnikov: stvarna napaka ali garancija? Če ima izdelek napako, zakon določa pravila, na podlagi katerih ima potrošnik pravico izbirati, ali zahteva vračilo kupnine, vračilo dela kupnine v sorazmerju z napako, zamenjavo izdelka za nov in brezhiben izdelek ali pa popravilo izdelka. To so vaše pravice, če uveljavljate stvarno napako. Stvarno napako lahko uveljavljate pri nakupu katerega koli izdelka, če ne deluje, nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Pri t. i. tehničnih izdelkih pa lahko uveljavljate tudi pravice z naslova garancije. Pravila o garanciji za brezhibno delovanje izdelka so posebnost našega zakona. Če se tehnični izdelek pokvari, torej lahko izbirate, ali želite uveljavljati stvarno napako ali garancijo. Katero pot boste izbrali, se morate odločiti, preden se odpravite do trgovine, v kateri ste kupili izdelek! Če boste izdelek oddali na servis v garancijsko popravilo, si ne boste mogli več premisliti in zahtevati pravic, ki bi vam pripadale, če bi se odločili uveljavljati stvarno napako. Garancija Garancija je obveznost, s katero se podjetje zaveže, da vam bo izdelek brezplačno popravilo, zamenjalo ali vrnilo kupnino, kadar izdelek ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu. Garancija za obdobje najmanj enega leta po nakupu je obvezna za izdelke za gospodinjsko uporabo (npr. električne naprave), kmetijske stroje in naprave, izdelke avtomobilske in podobne industrije (npr. otroški vozički in avtosedeži, kolesa, gume, akumulatorske baterije), proizvode s področja informacijske tehnologije ... Pravice, če uveljavljate garancijo: 45 dni za popravilo Če ima kupljen izdelek napako in je v garanciji, lahko prvenstveno zahtevate odpravo napak (popravilo). Šele če napake niso odpravljene v skupnem roku 45 (delovnih) dni, vam mora proizvajalec zamenjati izdelek z enakim, novim in brezhibnim izdelkom. Če tega ne stori, lahko pogodbo razdrete in zahtevate vrnitev kupnine ali pa zahtevate znižanje kupnine, če se odločite, da boste izdelek kljub napakam obdržali. Težave v praksi Kdo plača stroške materiala, nadomestnih delov, prevoza? Stroške za material, nadomestne dele, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar ali pri nadomestitvi blaga z novim, plača proizvajalec. Potrošnik, ki je popravilo uveljavljal v trajanju garancijskega roka, s popravilom ne sme imeti nikakršnih stroškov. Podjetje bi mu moralo torej povrniti tudi stroške, ki jih je imel s prevozom. Če bi izdelek poslal po pošti, bi prav tako lahko zahteval povračilo za stroške pošiljanja. Večkratno popravilo, napake pa se ponavljajo? Zakon določa, da je skupen rok za odpravo napak 45 dni, o številu popravil znotraj tega roka pa zakon ne govori. Če je bil izdelek na popravilu že večkrat, seštejte vse dni, ko je bil na servisu, vključno s sobotami, nedeljami in prazniki. Le če seštevek vseh dni presega 45 dni, lahko zahtevate, da vam izdelek zamenjajo z enakim, novim in brezhibnim. Kako uveljavljate stvarno napako, garancijo, da bo pravilna? Ne glede na to, ali uveljavljate stvarno napako ali garancijo, shranite dokazilo, kdaj ste oddali zahtevek. Če boste prodajalca seznanili z reklamacijo osebno, vam mora izdati potrdilo o sprejeti reklamaciji. Na ta način boste lahko dokazovali, kdaj je potekel 8- oz. 45-dnevni rok. Foto: splet Stvarna napaka Stvarno napako lahko uveljavljate izključno pri prodajalcu. Izdelek ima stvarno napako, če nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo normalno rabo; lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero ga kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana; lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane; če je prodajalec kupcu izročil izdelek, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom. Lahko jo uveljavljate pri nakupu katerega koli izdelka, če ne deluje, če nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Ko uveljavljate stvarno napako na izdelku, lahko sami izbirate med štirimi pravicami. Zahtevate lahko odpravo napake, zamenjavo blaga z novim, brezhibnim, vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali vračilo plačanega zneska. O napaki morate prodajalca obvestiti v roku dveh mesecev od dneva, ko ste napako odkrili. Svoje pravice lahko uveljavljate v največ dveh letih od prevzema izdelka. To velja za nove izdelke. Če ste kupili rabljen izdelek, lahko stvarno napako uveljavljate v največ enem letu od prevzema izdelka. torek • 13. septembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da se že na fasadi te stavbe opazi, da se v njej godijo vroče stvari, ki so potrebne močnega hlajenja. Vidi pa se tudi, da država sodišču ne da denarja, da bi celotno klimatizacijo uredilo naenkrat, ampak lepo po kapljicah: spomladi eno klimo, poleti drugo, naslednje leto pa spet tako... Sodnike je treba držati na kratko, nikoli ne veš, kdaj boš povabljen k njim! Govori se ... ... da ob začetku vzgojno-izobraževalnega leta v Pe-toviji ugotavljamo, da gre pravzaprav vse po starem. Nenadomestljivi/-e še zmeraj zasedajo svoje ravnatelj-ske stolčke, mladi pa še zmeraj čakajo, da bodo dobili delo ... ... da pravzaprav ni nič nenavadnega, če se imperij ptujskega župana sesuva. Konec koncev so propadli še večji in mogočnejši imperiji, da ne bi podobna usoda za- dela še ptujske hišice iz političnih kart, ki je zgrajena na še trhlejših temeljih. ... da razmišljanje bank o tem, kako bi občanom zaračunali to, da smejo upravljati z njihovim denarjem, niti ni tako napačna. Po tej logiki bo namreč banka po novem plačala občanom, ko si bodo ti pri njej vzeli kredit, saj bodo s tem banki odvzeli skrb, kam naj investira denar. (In potem se bomo seveda zbudili. In zamenjali svojo banko za manj oderuško...) ... da se ptujskemu turizmu obetajo boljši časi: na novem turističnem zavodu so na novo zaposlili štiri delavce. Če se vseh pet - z direktorico vred - vsak dan dvakrat sprehodi po mestu, ni vrag, da ne bi v starem mestnem jedru izgledala gneča ... ... da o številu obiskovalcev Spodnjega Podravja govorijo tudi podatki iz Komunale. Ta je prodala 2,1 milijona m3 vode, na čistilni pa predelala 2,4 milijona Foto: Tajno društvo PGC m3. Tako lahko sklepamo, da smo imeli za 0,3 milijona m3 obiskovalcev. ... da je mogoče res domoljubno, ko človek kupuje v trgovinah blago slovenskega izvora. Ampak če pri litru trajnega mleka plačaš 40 centov manj za belo tekočino iz Avstrije - se vam zdi, da si manjši patriot kot tisti, ki kupijo slovenskega alpskega? Konec koncev - Avstrija je bila včasih naša, pa tudi Bergdoktor je tako rekoč že naš posinovljenec... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 8 1 2 3 9 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 3 7 8 9 2 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© €€€ GG Bik vv ©©© € GGG Dvojčka v ©© €€€ GGG Rak vvv ©©© € GG Lev v © €€€ GG Devica vv ©©© € G Tehtnica v ©© €€€ G Škorpijon © €€ GG Strelec *** ©© GGG Kozorog ©©© G Vodnar ©© GGG Ribi V ©©© G Prireditvenik Torek, 13. september 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, predstava Pravljica brez očal, Mašenjka in medo, Kulturno in umetniško društvo KUKUC 18:00 Ormož, Kulturni dom, praznik KS Ormož, ocenjevanje skritih kotičkov - razglasitev rezultatov 19:00 Črešnjevec, avla OŠ dr. Jožeta Pučnika, potopisno predavanje prof. Srečka Štajnbaherja s popotovanja po Filipinih Sreda, 14. september 08:00 Rogoznica, ribnik, 25. Državno prvenstvo upokojencev Slovenije v športnem ribolovu 16:30 Kidričevo, dvorec Sternthal, 13. likovna kolonija DPD Svoboda Kidričevo, odprtje razstave Podobe svobode 17:00 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica, pravljična ura Skrivnostna škatlica 18:00 Ormož, Grajska pristava, praznik KS Ormož, Likovna razstava LIKUDO 18:30 Črešnjevec, Kulturni dom, odprtje razstave slik likovne sekcije KUD Štefana Romiha Črešnjevec 19:00 Slovenska Bistrica, grad, predstavitev knjige Zdenka Kodriča Zadnja noč v Teheranu Četrtek, 15. september 18:00 Miheličeva galerija, Dravska 4, Ptuj, Jan Horvat: Tam zgoraj / fotografije 18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pogovor s častnimi gosti, Ormož nekoč, danes, jutri 18:00 Ormož, ribnik, Praznik KS Ormož, tekmovanje v pikadu 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev knjige Upogib časa avtorice Leonore Flis Petek, 16. september 16:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, osrednja slovesnost ob 130-letnici Turističnega društva Ptuj 18:00 Ormož, Dom kulture, praznik KS Ormož, osrednja proslava, kulturni program, podelitev priznanj in plaket, pogostitev in druženje 19:30 Ptuj, dominikanski samostan, koncert Polnočne zgodbe, Miha Rogina, Nina Rogina in Sae Lee, Duo Kalypso, saksofonista Miha in Nina Rogina ter pianistka Sae Lee, techno, tango, disko, jazz Mestni kino Ptuj Sreda, 14. september: 19:00 Janis Joplin; otožno dekle. Četrtek, 15. september: 19:00 Sredozemlje. Petek, 16. september: 17:00 Učitelj Žaba; 19:00 Janis Joplin; otožno dekle; 21:00 Upor klobasic. Sobota, 17. september: 17:00 Učitelj Žaba; 19:00 Sredozemlje 21:00 Čudež na reki Hudson. Nedelja, 18. september: 17:00 Učitelj Žaba; 19:00 Čudež na reki Hudson; 21:00 Janis Joplin; otožno dekle. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 13. do 19. septembra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ 0 letošnji trgatvi... Z Anemari Kekec v četrtek ob 16. uri! Näudaru_ Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Alja Šterbal, Gorišnica 92, 2272 Gorišnica. Knjižno nagrado prejmejo po pošti. Iskrene čestitke! Foto: ČG 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 13. septembra 2016 Kidričevo • S krožiščem do večje prometne varnosti Gradnjo 600.000 evrov vrednega krozisca so zaceli Začela so dela na Tovarniški ceste v kraju Apače pri Kidričevem. Direkcija za infrastrukturo je namreč pristopila k ureditvi krožišča, vrednost del je nekaj več kot 600.000 evrov. »Križišče Tovarniške ceste se preureja v štirikrako krož-išče. Preureditev križišča bo stala 605.557 evrov, od tega bo 393.787 evrov investirala direkcija za infrastrukturo, preostanek Občina Kidričevo,« so s podati postregli na direkciji. Izvajalec projekta je Cestno podjetje Ptuj, ki je gradbena dela začelo sredi avgusta, dela pa naj bi končali do konca oktobra, seveda ob ugodnih vremenskih razmerah, so dodali na direkciji. Prepričani so, da bodo s to investicijo izboljšali propustnost prometa ob nižji hitrosti vozil. »Zaradi dolgega zavijanja in neupoštevanja omejitev hitrosti je prihajalo do prometno manj varnih situacij, možnost nastanka takih situacij bo z novim kro- žiščem znižana,« so še dodali. Občina Kidričevo bo k investiciji prispevala nekaj manj kot 212.000 evrov. S tem denarjem bo sofinancirala pridobitev zemljišč za pločnik za pešce, gradbena dela za izgradnjo krožnega križišča, pločnika in kolesarske steze, avtobusnega postajališča, javne razsvetljava, prestavitve in izgradnje komunalnih vodov, nadzor nad izvedbo gradbenih del ... Gradnja krožišča poteka po fazah, trenutno je Cestno podjetje Ptuj postavilo zaporo ceste iz smeri Lovrenca na Dravskem polju proti Hajdini, v drugi fazi pa bo zaprta cesta proti Kidričevemu. Obvozi so urejeni in primerno označeni, so zagotovili na občini. Mojca Vtič Promocijsko sporočilo Celje / Zanimivi gosti na sejmu Dejan Zavec Robustov gost na MOS-u Na sejmu MOS, ki med 13. in 18. septembrom poteka v Celju, poleg razstavljavcev ne bo manjkalo tudi zanimivih gostov. Za enega od njih so poskrbeli pri podjetju Robust - njihov razstavni prostor v hali D bo namreč obiskal tudi Dejan Zavec. Zavec, nekdanji svetovni prvak v boksu, je pred časom postal ambasador podjetja Robust, ki pod lastno blagovno znamko proizvaja in trži hidravlične cepilnike drv in univerzalne drobilnike lesa, lesenih ostankov, palet, plastike ter podobnih materialov. Podjetje iz Arje vasi, ki je za svoj cepilnik Robust 600 med drugim prejelo prestižno nagrado Najpodjetniška ideja 2016, se je za večletno sodelovanje z eno najbolj prepoznavnih slovenskih športnih osebnosti odločilo z željo po še večji prepoznavnosti svojih produktov, ki tako kot Za-vec slovijo po svoji moči, hitrosti in vzdržljivosti. »'Obvladamo svoj teritorij' je slogan, ki nas povezuje in nakazuje na to, da lahko po- sameznik doseže vse, za kar se odloči,« je ob tem povedal direktor podjetja Robust Marjan Volpe in dodal, da so njihovi stroji, ki so sad slovenskega znanja, ustvarjeni za varno individualno delo, primerni pa so tako za opravila na kmetiji kot uporabo v profesionalne namene. Dejan Zavec bo v času 49. Sejma MOS prisoten in na voljo za srečanja z novinarji ter obiskovalci na razstavnem prostoru podjetja Robust št. 12 v hali D predvidoma v sredo med 11. in 14. uro, v petek med 11. in 13. uro ter v soboto od 10. ure dalje. Saša Praznik Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAUOCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: 1 Telefon: Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 13. septembra 2016 Oglasi in objave Äo/rnkTEDIlIK 23 Našla sva pravo energijo za vsak dan. > Električna energija in zemeljski plin na 1 položnici. > Nižja cena energentov do konca leta 2017. > Menjava dobavitelja brez dodatnih stroškov. > Vse informacije dobite na brezplačni številki 080 21 15. m Dvojni plus & ENERGIJA PLUS www.energijaplus.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Znidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401. KUPIM traktor, kosilnico BCS in kiper prikolico Tehnostroj, tel. 041 680 684. PRODAM dobro ohranjeno 400-1 hidravlično stiskalnico, tel. 041 678 343._ PRODAM okoli 1000 kg mešanega grozdja. Tel. 041 271 284._ PRODAMO grozdje, šipon in rizling. 040 462 750._ PRODAM odojke od 27 do 40 kg. Tel. 02 755 31 21._ PRODAM stiskalnico, 200-1, hidravlično, tel. 031 470 882._ PRODAM klopotec, 100-1 stiskalnico in grozdje z brajd (kvinton - jurka). Tel. 041 855 063._ PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. Tel. 041 978 309. PRODAM ročno črpalko za mošt in vino. Cena 50 €. Tel. 041 244 239. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti, oddamo v najem opremljeno garsonjero, za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Pongrac upokojenec Mlekarne Ptuj IZ TURŠKEGA VRHA 33 Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na završkem pokopališču. Žalujoči njegovi najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9- URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tal. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah<£^radio-tednik.si, za vetje objave predhodno pokliiite. Šttgerski 1 Kronika iz občine Pestmi k Destmik - Oddaja iz preteklosti Gostilna pri Francetu Vidio strani 20. Pravnik Občine MajSperk Seja svela Obilne Destmik Kronik» iz občine MajSperk Vitlco strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK vet na spletni strani www.slptv.si 08:00 Oddaja iz občine Donava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Glasbena oddaja 12:00 Vldco strani 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Kimav&vi dnevi na Ptuju 21:15 Doma v a - Iz domaie skrinje 22:00 Glasbena oddaja tri o m t- ^ uj 1- o: 1- LU ■O (18:00 Oddaja i/, občine Hajdina 10:00 Praznik Občine Starše 10:30 Staiie - Oddaja v/, preteklosti 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:1? Hajdinn-Oddaja iz preteklosti 22:00 Polka in Majolka 23:00 Viden strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27; 031 627 340 15. rojstni dan z^do oddaje Z GLASBO DO SRCA 2. 10. 2016 ob 16.00 Večnamenska dvorana Gorišnica RADIOPTUJ ^ 89,8»98,E»I04J Štajerski1 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \J01,00 kWh/m2 na leto^ . ! L Original Harmonika HJ ^ KCt GmBH 9133 Sittersdorf - Žitara vas 56 | AVSTRIJA gsm: -186 (0)31 611 638 info@rutarharmonika.com | www.rutarharmonika.com Ej Original harmonika RUTAR Ormož • Tovorni in potniški vlak tik pred trčenjem Strojevodja dvakrat prevozil rdečo luč, preiskava še teče Natanko pet let in en dan po drugi najhujši železniški nesreči pri nas, ki se je pripetila na železniški postaji Jesenice, je do trčenja vlakov skoraj prišlo v Ormožu. Kot je potrdil vodja službe za preiskovanje železniških nesreč in incidentov na Ministrstvu za infrastrukturo Daniel Lenart, se je v četrtek, 25. avgusta, na železniški postaji Ormož zgodil incident, v katerem bi lahko trčila vlaka. Izredni dogodek se je pripetil nekaj minut čez pol deveto uro zvečer, ko je strojevodja potniškega vlaka iz neznanega vzroka prevozil izvozni signal in odpeljal s postaje, čeprav tega ne bi smel, nato pa se je ustavil, saj se je avtomatično sprožila zasilna zavora. V tem času pa je na postajo po isti progi iz nasprotne smeri vozil tovorni vlak. Trčenje je preprečil strojevodja tovornega vlaka, ki je vlak pravočasno ustavil. Tri dni pozneje je na isti postaji strojevodja vlaka ponovno prevozil izvozni signal stoj. Na srečo se je vlak avtomatično zaustavil. O incidentih je bil vodja službe za preiskovanje železniških nesreč in incidentov obveščen pisno: »Obveščanje preiskovalnega organa poteka telefonsko neposredno po dogodku, sledi pa tudi pisna prijava, ki jo preiskovalni organ prejme dan ali dva po dogodku. O incidentih sem bil obveščen le pisno s prijavama, ki sta prispeli po mojem nastopu dopusta. Telefonskega obvestila neposredno po incidentu nisem prejel. Incidenta sta v fazi preiskave.« Zakaj je strojevodja prevozil signal stoj, še ni znano Zanimalo nas je še, zakaj je v samo treh dneh prišlo do kar dveh izrednih dogodkov, in to na isti postaji. A odgovora na službi za preiskovanja železniških nesreč in incidentov za zdaj nimajo: »Preiskovalna postopka incidentov sta trenutno v fazi zbiranja preiskovalnega gradiva. Zbrano gradivo je treba v nadaljevanju analizirati, V samo treh dneh je na tej postaji prišlo do dveh izrednih dogodkov; strojevodja vlaka je namreč dvakrat prevozil izvozni signal stoj. zato v tej fazi preiskave še ne moremo govoriti o natančnih vzrokih za prevoz glavnih signalov - znaka stoj.« Z istim vprašanjem smo se obrnili tudi na Slovenske železnice, a odgovora še nismo prejeli. Lenart: »Verjetnost za nesrečo zelo majhna« Čeprav sta torej incidenta še v fazi preiskave, pa nam je vodja službe Lenart zatrdil, da bi v prvem primeru lahko prišlo do resne nesreče, v drugem primeru pa se nesreča ne bi mogla pripetiti: »Po do sedaj zbranih obvestilih in podatkih bi ob spletu okoliščin resna ne- sreča lahko nastala 25. avgusta, ko je potniški vlak prevozil izvozni signal, ki je kazal signalni znak stoj, iz nasprotne smeri pa je vozil tovorni vlak. Verjetnost je sicer zelo, zelo majhna, saj je varnostna naprava izdelana tako, da zaustavi vlak, ki prepelje glavni signalni znak stoj, hkrati pa tudi avtomatsko spremeni pojem na glavnem signalu, ki dovoljuje vožnjo vlaka iz nasprotne smeri (iz signalnega znaka za dovoljeno vožnjo v signalni znak stoj), če se ti vozni poti križata. V zadevnem primeru se je zaradi nizke hitrosti potniški vlak ustavil že približno 20 metrov za izvoznim signalom, kar je več kot 100 metrov do območja vozne poti nasprotnega vlaka. Pri izvoznem signalu, ki je kazal signalni znak stoj, se je pri vlaku vključila tako imenovana av-tostop naprava, ki samodejno zaustavi vlak. Strojevodja tovornega vlaka, ki je vozil iz smeri Pragersko, pa je vlak zaustavil že pred uvoznim signalom, ki je med približevanjem vlaka spremenil signalni pojem iz dovoljene vožnje v stoj. Ta vlak ni prepeljal uvoznega signala. 28. avgusta pa resna nesreča sploh ne bi mogla nastati, ker iz nasprotne smeri ni bilo vlaka, ki bi križal vozno pot vlaku, ki je prepeljal izvozni signalni znak stoj.« Lenart je še povedal, da se tovrstni incidenti pripetijo redko, en na več let: »Ključno vlogo pri tovrstnih dogodkih odigrajo signalno-varnostne naprave, ki so izdelane tako, da so trčenja vlakov zelo redka. Običajno se vlaka ustavita, še preden kateri od njiju pripelje v območje vozne poti nasprotnega vlaka.« Monika Levanič Osebna kronika Rojstva: Karmen Strelec, Ul. Borisa Kraigherja 23, Kidričevo - deklica Inna; Narcisa Kumer, Kog 48 a, Kog - deček Domen; Mojca Zorec, Placar 56 a, Destrnik - deček Anže; Mihaela Polajžar, Nadole 49, Žetale - deklica Maja; Mojca Trobentar, Ul. Pohorskega bataljona 28, Slovenska Bistrica - deček Lucas; Maja Cmrečnjak, Breg 6, Središče ob Dravi - deklica Melani; Iza Malovič, Mestni Vrh 17 a, Ptuj - deklica Neža; Tanja Svržnjak, Mez-govci ob Pesnici 46 a, Dornava - deček Primož; Klav-dija Bezjak, Počehovska ulica 34, Maribor - deklica Kiara; Nataša Paušner, Litmerk 14, Ormož - deček Taj; Nuša Žirovnik, C. Prole-tarskih brigad 59, Maribor - deklica Zoja; Janja Horvat, Dornava 38, Dornava -deklica Nija; Maja Petrovič, Biš 22, Trnovska vas - deček Anej. Umrli so: Neža Teskač, roj. Janc, Trdobojci 25, roj. 1944 - umrla 30. 8. 2016; Stanislav Plohl, Bresnica 12, roj. 1940 - umrl 2. 9. 2016; Marija Pšeničnik, roj. Topolovec, Zg. Sveča 3, roj. 1933. - umrla 1. 9. 2016; Ljudmila Lubej, roj. Kolar, Zg. Sveča 18, roj. 1929 - umrla 27. 8. 2016; Alojzij Krajnc, Lancova vas 74 a, roj. 1949 - umrl 3. 9. 2016; Štefanija Jus, roj. Herega, Apače 166, roj. 1930 - umrla 5. 9. 2016; Franc Kozel, Zakl 37 a, roj. 1956 - umrl 6. 9. 2016; Srečko Golob, Tibolci 17 a, roj. 1959 - umrl 7. 9. 2016. Poroke - Ptuj: Slavko Rihtarič, Hrastovec 20, in Maja Pšajd, Vintarovci 35; Andrej Borovič in Ines Vogrin, Slovenska Bistrica, Šolska ul. 8; Tomislav Mur-šec in Mojca Trafela, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 10; Mitja Kukovec in Maja Hren, Nova vas pri Markovcih 19; Rolando Lesjak in Danijela Hajšek, Mestni Vrh 75; Zdravko Simonič in Romanca Križanič, Kicar 21 c. v Štajerski www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Kakršen kimavec, takšen bo sušeč. 14/27 Podoben dogodek kot v Ormožu se je zgodil tudi na železniški postaji Jesenice, pred približno petimi leti, natančneje 26. avgusta 2011, ko sta trčila potniški in tovorni vlak. V tem primeru je potniški vlak začel vožnjo nekaj sekund za tem, ko je tovorni vlak prepeljal uvozni signal, ki je zanj kazal dovoljeno vožnjo, potniški vlak pa je prevozil signalni znak stoj. Splet nesrečnih okoliščin, je pripeljal do trčenja vlakov, v katerem se je težje poškodovalo šest potnikov. Danes bo pretežno jasno. Možnost popoldanskih ploh bo majhna. Pihal bo šibek vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C. Obeti V sredo bo pretežno jasno, popoldne bodo lahko nastale posamezne plohe. V četrtek bo sončno, več oblačnosti bo v zahodnih krajih. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in Alpami je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka nad naše kraje topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. Foto: ML