V neizprosnem spopadu z birokratiz-mom bomo izvedli naloge petletke
V 4. 1. petletke je napovedan odlo-čen boj vsern oblikam brezdušnega odnosa — birokratizma poedincev na-pram interesom in potreb&m družb. gospodarstva ter dvigu ždvljenjskega standarda delovnih ljudi. Tafc odnos je doslej znatno oviral goapodaraki razvoj vseh sektorjev. Povsod je še dovolj ljudi, ki si sami nc upajo raz-umeti ljudstva in njegovih potreb, «ato pa iščejo opravičilo za svoj od-nos v raznih birokratičnih izgovorih, ki ne katejo nikdar slabosti dmžbe-nega reda, temveč edino gdabosti po edincev. Ti hočejo ostati za vsako ce-no pred ljudstvom vedno fiisti in ne-dolžni, vendar dovolj spretni za bla-tenje družbene ureditve.
Ni čudno, da kontrolnih organov Ijudske oblasti ne ovirajo nikake še tako pretkane laži, da ne bi preiskali rzrokov neizvrševan.Ta planskih nalog in odkrili tistih poedincev, ld povzro-žajo nered, nerazpoloženje in krivice. Socialistični red je red dela in živ-ljenja delovnih ljudi v mestih in na vaseh. Zato se vrai neprestana borba proti pojavom, ki jemljejo družbene-mu redu svojo vrednost in veljavo, ki jemljejo ljudstvu občutek, da živi kot gospodar vsega bogastva svoje domo-vine in da uporablja tega v korist pri-mernega ždvljenjskega standarda.
Nekateri kmetje v Stojncih se vse-ga tega zavedajo, drugi pa se izmi-ka.io vsenra. kaT bi kazalo na njihovo raztrmevanje današnjega družbenega razvoja. Sigurno jim ni po volji, da bi povečali povrŠrno setvenih površin, kar pomeni obenem povečanje setve-nih površin pšeuice. rži, ječmena in »oržice. Celotni setveni plan pred-videva 28 ha pšenice, 64 ha rži, 3 ha ječmena in 2 ha soržice. KLO je dobH ta plan in izvršil sorazmemo obreme-nitev gospodarstev. Po razdirobitvi plan zajema plan setve pšenice sarao 19.99 ha. ržj 48.23 ha, iečmena 2,68 ha in soržice 0,99 ha. Tako je ostalo ob setvi in bi trajalo verjetno do žet-ve. Prizadeti bi se zopet izgovarjali na Tjudsko oblast.
Članom in funkcionarfem OF niti volivcem fe Stofnc nf bUo tč vpraša-nie tako važno, da bi era sami reeili skupno s tajnikom KLO, 5e predno je
birokratiznm napravila konec Kon trolna komisija pri OLO. Razna oa vodila in nasveti niso cfoaegli uspeha Tega je morala zasigurati Kontroln« komisija pri OLO s potrebnimi ukre pi. Izoetala povnSina, z je»e<nsko set vijo bo morala biti nadoknadena spo mladi s setvijo jarih žit.
V meeecu oktobru 1949 so kmet.i< t CkkoTcih prejeli odločbe s podatk: o »etvenih povriinah. KLO Cirkovc je dal poverjeništvu za kmetijstvo pr: OLO poročilo s podatki, da je pose .iano 71,38 ha površine s pšenico 207,32 ha z ržjo, 2,93 ha z jeSmenom dočim bi moralo biti pofiejano s pš.e nico 92 ha, z ržio 234 ha, z .iečmenon: 8 ha, s soržico 5 ha in z industriiski mi rastlinami 10,50 ha. Poročilo j< vsebovalo podatke na paparju. Kon trolna komisiia pri OLO ni mogl? mJmo tega brezdusnega odnosa df plana. Ugotovila je. da KLO Cirkovc ni imel prerrleda. kako so kmetje ^ resnici izvedli pl&n setve. Imel p« tudi ni rekapitulaciie o razbftiu plan? na posamema goer>odarstva. Brez pri mernih ukrepov Kontrolne komieiT* bi ostal plan setve samo plan na pa piriu.
KLO Pleterje ni imel kopiie niana jesensfee setve niti kopije poro<5ila c realizadji plana. Potein je razuni' ljivo, da je vsako resno delo v zvez s planom nemogoče.
To so nekateri pri-meri. ki kaže-jc brezdušni odnos do setvenega planf v poedinih krajih.
Socialistični red pospodarstva » ne more rasvi.iati ob takih Dosroiih zato je nujno. da Ijudstvo odstram* s pomočjo kontrolnih organov vse de-janske im navidezne ovlre normaine-ga razvo^la \n tako zavamje pravi^ic in pravočaSBO izvrševanje planskil nalog. %
Neprljetne izkušnje imajo \z let! 1949 razni špekuianti. ki nr, se zana Šali na popustliivost liudske obiasti Čakali so od setve do žetve. Pri od-kupu so pa spoznali. da je petletn plan tudi za privatno kmetiistvo so-cialističm' zakon, ki ?a delovno Ijud-stvo doslodno fzvaia. Ikpt fe sifumc orožie za zavarovanje njegovp^ v>ii-š&ga življenja.                       P.J.