»Bil d *»■*’«u* «■■■■ « : • • fosaraeziiK it«r. K l*CO S Ob nedeljah K 2*~ pTAIi01i* izhaja vaak cLajd,_____ ueJel.je in pra&uikov, ob 18. uri z da.umom naslednjega dne ter stane mesečno no poiii K 20*—, ta inozemstvo K 40*—f dviHtavljea na dom K 2-'- -, prejeman v upravi ii 20*—« lasezati po dogovoru, Naroča s« j>n opravi „TABOBA*t 4LAH1UOB, Jurčičev* ulica utev, 4, D 'i?USTNXNA PAVbAIJCRAJSTA Or-fll O 3.4*'*n' ■ i t S ■ : j Posamezna Ster. K 1*00 Ob nedeljah K 2*— (TBBDNIŠTVO ae nahaja v Mari* bora, Jurčičeva ul. «U 4, L nadstropje. Teleion interorU. št. 276. UPRAVA »e nahaja ▼ Jurčičevi olid št, 4, pritličje, deeno. Tele-•on št. 24. tiHS poStnoCjokovni J*-čim it«?. 11.787. Na naroSiia brea denarja __ orira* — Bokopisi »• na vrata je« .. K Leto: Maribor, sreda 18. januarja 1922. Številka: 14. M Kriz a zapadnc-evropske i. Vsi listi se pečajo z vladno lemo v Franciji. Na Briandovo mesto je stopil bj \-.si prezident Poincarč. V francoski pol it J Ivi 1A 7rnnr»ol upi Potovanje Nmčača in Pasica v Prago. — Izmeni čestitk med Benešem in Pašičem. — „Tribuna“ o zaroki po znanem načelu: Zob za zob', oko zt, oko! Princip pravičnosti — one pravičnosti namreč, ki izvira iz dejstev, kakršna so, in ne, kakršna bi morala biti, zahteva, da Nemčija poravna svojo krivdo in odsluži naloženo ji kazen. Ne vemo pa, če bo ta politična logi* ka rešila Francijo in če se njema z logiko splošnega položaja v Evropi. —i •Francoski militarizem, ki je dosegel to-liko uspehov v svetovni vojni, je sodeloval pri izgradnji novega sistema Evrope. Boril se je za zrušen je militaristično- junkersko Nemčijo, ki je sta' vila moč nad pravico in govorila z o-stalimi narodi samo z jezikom meča. Pomagal je razdeliti Habsburško monarhijo in ustvariti v Srednji Evropi celo vrsto nacijonalnih držav. Ta mili' tarizem je užival simpatije tudi med malimi n&rodi, dokler je imel svoj raj-son d’ ©tre. Danes se v Nemčiji uveljavlja demokratični režim. Verjetno je, da se Poincare ni motil, Ito je nedavno napisal v »Revne des deux Mondes«, da vi Nemčiji vlada Wirth samo na papirju; in da je nemški duh še vedno pod vplivom Viljema II- Nikakor pa ne gre bo- ",l m'''° državo n> brez važnosti. j Hrvatov in Slovencev,in češ- in Slovencev prihaja Romani J .^eT?eC ^cfmerec< offiko ki leži v -mJ !cos!ova5ka rePub.lika>. se je že enkrat nejše sodelovanje z malo antanto, ki Nemoeroce je, da bi bila današnja nem-1 r>,. n x j)0 v s^anil) fimboij paziti na mirne od v« mr -v 1 ■ t • ■ LDU Praga, IB. januarja. (Radio* sedniku,Praga. Ekscelencal Hitim, da se je zmagal radikalizem in se],^«0. informncijab „Prager Tag- Vam prisrčno zahvalim za Vaše lepe , jblatta pride minister za zunanie stvari želje, izražene povodom zaroke Ni. Ve-'“eniu ^ompromisarstvu. dr. Ninčič v Prago početkom februarja ličanstva kralja Aleksandra z romunsko - ''•'■'0vai.ee je so enkrat izdrl svojojt 1 4a- ^«^<.«/4..!»... ha««—i... —.•—i—j..j: —---------------------------- *iavnP sabljo in Povedal premaganca J službeno pov«u..» „„ lu pn^iouicie m m picusmv- lo-T.e.T-?, ki ne poživijo dobrodušnosti, j s^va kralja Aleksandra. Poset ministr- 1 ja jo mojo sveto dolžnost. T* svečani otipu“ehnja in omahovanja, marveč «-> 'skecra predsednika Pašiča bo sledil po- doo-ndek nosnešuie stabilnost dobrobiti Mo trda nehproincnljiva, na boji IBiviflrL m ^ 11 - i I iu. |auuoi|u, Vi iCO- USpenum MUIU1RC, v kbicii so souciovaie S Ul ' . ‘ ..~tl ,a s®3 a* j'biro.) Ministrski predsednik Pašič je po- Češkoslovaška, Romunija in kraljevina ' 1,0 ‘'rnnci.;a odbila posituss; vedom zaroke Nj. Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslužujem j ..... j_ ,, pred v * w .v . v..v«..w».« i«*oi ja oiuuv, ui»aiu» m uiuvcutcvi r p uganja 55 Nemčijo, jo izzvala po vsej i Aleksandra prejel od ministrskega pred- se prilike, da Vam ponovno, g. F,cu- ,Vrnri nešteto. komentarjev. Danes še sednska češkoslovaške republike, dr. Be- sednik, zagotavljam svoje visoko 6po- neša, nastopno brzojavko: Z veseljem štovanje. Pašič.. * doznavarao, da je delo združitve, ki ste LDU Beograd, 16. januarja. (Pres-se mu posvetili Vaša domovina in Ro- biro.) »Tribuna* piše povodom zaroke ; ,T .... munija, dovršeno z značilno in srečno kralje Aleksandra: V kraljevini Srbov, '•".on Ncrm-tji. »nova; roko Vašega kralja z romunsko k ra- Hrvatov in Slovencev so z navdušenjem , •" - 1,0 morc izvršiti, dokl.u' ni nevsko princezinjo. Poznavajoč dobro pozdravili vest o zaroki kralja Aleksan- oon.ov’jen,.i Francija! S tem je pr.»taloi plemenita napore, da bi ustvarili dra z Marijo Romunsko. Balkan pone- ®c"o-i.ovo tudi vprnša.n.ie zasnovano države dobro harmonijo in hava biti Balkan. Romunija, ki so ji ne- ivm-. •„ n------* t.-. n i izpopolnitev zveze, h kateri so nas vo- kateri madžarski politiki pripravljali 11: znano, kako 'o bodo razvili odnošaji riiCt. Francijo in Anglija. Poineire jcv -o izdni svoj program: Nobenega pos T*u«(V.nja na kvrope se ne koiijeren.ee % Cannesu se je razbila, prodno je dala] v^n •on.-erence *v Genovi. Konferenca vj^-, • , ... 7 - -......- •- "»«■** ***~—.......... r~...... cule skupne ideje naših interesov, se revanšo, je s tem činom pridobila močno k C1 r >/ .« I f ImS r .« Xnl ! A n M.. ! nor;''-1 S-;0J:iSrCf•' ^1ival{n;em. Politik^ ki so jo moralnimi in materijalnimi silami kon- vum v ujema ii. iNiKaKor pa ne gre so- T ',0- aulil^dnja tri leta vodila kraljevina Srbov, sobdira mir. S kraljevino Srbov, Hrvatov diti< da bi bil vsak Nemec iiCMnereW Slovencev, KomTlniia m češ- in Slovencev nrihaia Romuniia'‘''V~tP3-. ................ „ . trud in blaginjo naših držav fronto, ki hoče in želi, da s svojimi AT’ • razuinpmo lu&uto, ki iezi v no-J * « v.-. 'V. -* - ••■mu •»•■»»u, ••• m ;M Fran'Mie t,isti j svečano polrdila in ojačila. Dr. Beneš. bo v stanu, čimbolj paziti na mirne od- ska ' . .i ' /J'1’j . i*^ . Beograd,, IG. jgriuafjo. ,'Pres- noša je. Mogoče d lenci dr* Bf-!1^u, ministrskemu pred- resu Srednje Evrope. ^itn^^mai"cv jimtlhm"! ^s‘^^lTskš svet o šSbeniškem incidentu. ®il v obraz, da politika ne pozna senti-Kientalno^si. Francozi ?o plačali ogmni-n.o vojno odškodnino in ž njo omogočili ■a jedi njeni Nemčiji, daje razširila svo” .H' ''.elezniško omrežje, dvignila na no-•’Jutono višino nemško industrijo, vzgo-3ila annado, ki je bila prvovrstna v Evropi. SJvez iraneeske Vojno oil-skodniae bi si Nemci nikdar 110 prido. '•'i enega položaja v svetovnem živijo-ki so <>a zavzemali pred svojim po-°!‘!oin v svetovni vojni. S > stvari, ki ne pozabljajo- Včasih gre prokjet-^'0 od roda do,reda. Bismarckov *Vne 1 <*tis« (gorje premagancem!) jo vzbil-* ’’ v Franciji dobo živega, delotvornc' ^ nacijonnlizma. Prvi literarni in znanstveni delavci francoskega narti a bili indirektno v službi francosko Politiko, katero program sta izražali o.sedi: Alzacija-Lerena. , Danes je Nemčija v položaju Fran-*i.io 111 obratno. Versailiska mirovna Pogodba jo spisana tako, kakor pišo zmagovalec, ki so brez vsako sentimentalnosti zaveda svojih' pravic. C o se Jmos Nemčija potegu jo za ublažen jo 'dih mirovnih pogojev in znižanje re-r>ri'racij, se nam dozdeva, da slišimo Raroga Tliiorsa. V Parizu se je Bis-^airok' uprl na svoj meč. Spomnil jo icniaganca na trda dejstva, ki jili ni . ^ varila spretnost diplomatov. Na °J»tva, ki so vzrasla kot bolne rože ^sromnem gi’bbu, v katerem leži *°l 111milijon. Francozov in ki se čqz široka opustošena o-™ ,)a lepo in bogato severno Francije. ’ tem Ježi trda, neizprosna logika Važna seja ministrskega sveta. — Parlamentarno delo. Cehi o šibeniškem Incidentu. LDU Beograd, 16. jan. Ministdki smeri je treba doseči z Italijo sporazum, svet ;e na svoji današnji seji posvetil po katerem bi mornarji italijanskih voj-polno pozornost delu \K parlamentu, v mh ladij ne imeli pravice izkrcevati se leaterern je,na dnevnem r*du razprava na naših obalah in bi italijanske vojne o vladni deklaraciji. Po vladni deklam- ladje tudi ne imele pravice, pluti po naciji ima takoj priti zakon o poslovniku, Sem morju. Predmet razprav je bila tu-čigar redakcijo ima sedaj izvršiti pcssbpn di razburjajoča vest prihoda razcesarice odbor. Min. svet srnilra kot nujno, 'da Cite v Švico. Ministrski svet je sprejel se sprejmejo proračunske dvanajstine tu* nadalje na znanje proklamacijo, ki jo je di za marec ter da se odobri trgovinska naslovil kralj povodom svoje zaroke z pogodba z Nemčijo. Ko bo vse to im- Marijo Romunsko na narod. Ta proseni in bo tudi sprejet zakon o poslov- klamacija bo sporočena narodni skup-niku, se zdi, da b;> nared a skupščina ščini ter objavljena v ^Službenih novinah*. odgodenn za nekaj časa, ker je potrebno, LDU Beograd, 16. januarja. Pres- da pregleda zakonodajni odbor zakone, biro poroča iz "Prage: Povodom nedav-ki jih je treba čimprej preldožiti plenu- ne.^a našega konflikta z Italijo objavlja mu in siccr zakon o ministrski odgovor- /Tribuna" zgodovino dogodka v Sibe-noiti, o drža v nn m svetu in o glavni k on- niku ter ugotavlja italijansko paritetnost troli. Os med^odgoditvijo'dela v plenu- v vprašanju izvršitve pogodbe. List piše mu skupščine imel bi izkoristiti tildi fin. med drugim : Mirovne pogodbe so svete odber, da bi bil čimprej gotov z raz- stvari in jih morajo v prvi vrsti spošto-pravo o proračunu za Uto 1922. Glede vati oni, ki so jih podpisali. V tem šibeniškega incidenta, ki še ni likvid ran, vprašanju mora biti kraljevina Srbov, se je ministrski svet posvetoval o nači- Hrvatov In Slovencev vedno gotovs, da nu, po katerem bi se ognili v bodoče bo našla pomoč in zaslombo v Ceško-vsakemu podobnemu dogodku. V tej slovaški. Pred redakcijo uradnlštva. Povabilo Nemčije v Genovo. LEK Beogra d, 16. januarja. Danes DKU Beri in , 16. januarja. (Wolf.) je bilo v vseh ministrstvih končano kln- Italijanski poslanik je predal danes zve-sificiranje uradništva. Posebna komisija ^er državnemu kanclerju vabilo, s kat«-bo pregledala te kvalifikacije ter se bo rim se vabi nemška vlada k soudeležbi na podlagi njenih sklepov izvršila re* na gospodarski konferenci v Genovi, dukcija uradništva. Povabilu je priloženo besedilo sklepa, _ lfj: , storjenega na konferenci v Cannesu dne Boljševiški poraz v Georgiji. 6, januarja 1922. V tem sklepu se po- DKU Pariz, 16. januarja. Posla-^.zivljajo k soudeležbi tudi Avstrija,Mad-ništvo georgijske republike naznanja, da žars!{,» Bolgsrija in Rusija, so bili ruske posadne čete v Gebrgiji Kemal-paša umorjen? P°fažef-,0£ela Georgija je oproščena DKN Lond on, 16. januarja (brez- r de Lega jarma. Med ljudstvom vlad3 žično). Po poročilih Jz Angoreie bil nepopisno.veseii^ • ^».Kcmil-paia.utaorten W' ška demokracija, ki si kljub vsem ovi-i ram vendarle pridobiva vedno več tal,' samo maska na obrazu bojevitega imperij al ista. Preveliko nezaupanje ima tako slab pogled kot prevelika radosti ali pregloboka žalost. Če konsekventna razširimo načelo nezaupanja, ki vodi Irancoske militaristično = kapitalistična kroge v njihovi nemški in ruski politiki, tedaj nam ne preostane drugega^ kakor da zapremo vse šole in kulturna naprave ter jih' izpreonenimo v vojašnice, tovarne pa v municijske delavnice in arsenale ter se tako pripravljam** na vojno brez kra ja in konca. Angleži eo to nezaupanje premagali in njihova politika zmagovalcev se polagoma izpreruinja v politiko normalnih' državnih sosedov. Res je, da; se Anglija med vojno ni. pretresla vj vseh svojih temeljih kakor Francija irt da nima opustošenih ozemelj. Kakor pa i smo razivideli iz spomenice, ki jo je' Lloyd George izročil Brinndu, se tudi angleška politika opira na versaillskoi mirovno pogodbo, na kateri temelji1' novi sistem Evrope. Lloycl George morda ni tako konsekventen politični logi-: čar kakor n- pr, Poincare; njegovo na-ziranje pa je praktičnejše, rodovitnej.ša kakor Poincarejevo. To stališče je bližje današnji realni situaciji, današnjim gospodarskim in političnim potrebam. Lloyd George jamči Franciji *ai angleško poanoč v slučaju nemškega napada. Pripravljen jo podpirati Fram cijo pri izterjevanju reparacijskih zneskov. Hoče pa, da Francija upošteva tudi angleške reparacijske ix>trehe ini da se ozira na desolatne gospodarske raamere v srednji in vzhodni Evropi« Njegovo naziranje lepo karakteriziraje besede o odnošajih' z Rusijo: »Rusijo moramo obnoviti ne samo iz razlogov človečnosti, marveč tudi v interesi/ lastnega blagostanja,« ' Nilido ne ba ,tidiL.. da- narekuieiv Angliji So politično SalatilSo etični na-gibi. To bi bila iluzorna trditev- Ne motremo pa na dragi strani trditi, da 36 francoska politika etična in nese- bienai. To razmerje je pri nas te dni 'dobro IraraKteriziral publicist Milan Marjanovič, ki pravi: »Jasno je, da je motiv anglosaške in motiv francosko ffcupme: interes. Toda s človeškega sta. lišča je simpatičnejši in pozitivnejši oni interes, ki pravi: hočem mir, ker bi ra® delal, ustvarjal in trgoval, nego interes, ki pravi: hočem pripravlje- nost, moč, tudi vojno, da si zagotovim rento, iz katere bom lahko živel brez dela. Sebičnost anglosaksonskih državnikov ima v sebi konstruktivnost in 'pozitivnost, a sebičnost onih, katerim, tje ideal renta., jo nizka, in negativna.« Nikdo ne more tajiti, da si je fran-eosko-angleško ®ameriška vojna alijan->,a pridobila velikih zaslug za preosno-*vo Evrope. Storila pa je tudi mnogo napak in s svojo pasivnostjo omogočila ■ekstremni razvoj ruske revolucije- Da -je zmaga!a zapaina meja Nenfčije, je 'marala propasti vzhodna. — Rusija sme pred vsem človeštvom zahtevati, da ji Evropa priskoči na pomoč in prepreči •epidemijo lakote, ki ogroža življenje 30 milijonov ljudi. Rusija, ne glede na njen tokratni režim, spada v okvir one politike, ki danes edina'lahko reši Evropo in vse civilizacijo: politike gospodarske obnove, razoroževanja, narodne vzajemnosti in pametne kanalizacije soeijalnih struj, ki pretresajo evropska tla. S tega vidika nam sedanji francoski radikalizem ne more hiti simpati-■cen, Mi hočemo verjeti, da v Evropi ras nastaja nov sistemi ki bo nepolnejši, kot. je bil dosedanji. Cc nimamo 'te vere, nam preostanejo 'Samo še kasarne in kemija strupenih plinov.Kdor še danes prisega na zveličavnost militarizma in na brezpogojno nujnost narodnega šovinizma,, kdor odklanja ;smernice sporazuma, vzajemnega dela An temeljite obnove, ta deluje roko v reki z bolj.ševiškimi ekstremisti na uničenju sodobne civilizacije- 'Preostane nam, da v luči naj novejše krize zapadno- evropske politike razsvetlimo položaj našo države, zlasti z ozirom na alternativo: Ali francoska ali angleška politika? ' :. J—us. Vzroki vsega naše a zla. Pezo razdrapanih razmer, ki vla-jdaijo v vseli panogah našega javnega /življenja, posebno pa v našem gos-po-! dar st v u in v naših financah, osobito V spomin fVhiierea. Dne 31- decembra 1643. je prišlo pariško občinstvo prvič pogledar novo dražbo gl um cev v dvorano, ki se je navadno rabila na igranje z žogo. "V) Parizu so imeli sedaj dvo aianic-.niti gledališči L’Hotel de Bourgogne« in »La Salle du Mara is«. — Novo gledališče se jima je pridružilo z imenom *L illustre Thčatre« (Blestečo gledaij: šče). Doigo ni blestelo- Kmalu so igrali mladi glumci pred praznimi klopmi. Se ni minilo leto dni, že jc sedal mladi zapade tega podjetja kot kri da tat .v jc- za dolžnike.. • Tak je bil začetek, tak je bil prvi korale v umetniški svet moža, ki mu danes slavimo 'tristoletnico rojstva... Ivan Krstnik Potjuelin (Poklon), imenovan navadno Moliere, se je rodil dne 15. jan. 1622. v meščanski, obitelji v glasovitem Collego de Olermont;, kjer jo ueil filozof Gassetndi, jo dovršil svojo klasično naobrazbo, svoje pravniške nauke pa v orleanski jimdični šoli, ki jo je zapustil kot liceneijant p pava. Oče mu je bil tedaj še pfbmožou, o-pravljal je tudi službo dvorskega Jalta« mg jo umrla, ko jo-ivuola šele v valutnem vprašanju, čutimo vsi brez razlike. Mi vsi vemo, da je nekje v kolesju javnega dela naše mlade države nekaj, kar ovira, svoboden razmah, kar ovira ozdravitev in konsolidacijo. Malokdo pa ve, kje tiči ta vzrok in v čem pravzaprav obstoja in kako bi se ga dalo odstraniti- Dan za dnem čujemo ljudi, ki zabavljajo čez vse kar obstoja, posebno pa še nad vlado in nad strankami, ki se nahajajo v vladi. Nič ni lažjega na svetu kakor zabavljati in psovati in tudi onega, kateremu se naprti greh’ za Vse slabo, ni težko najti, če je ipa tudi res pravi krivec, to je večini postranska stvar. Glavno je, da zabavlja in a ima nekoga čez katerega zabavlja.. In vendar je rešitev vse našo krize tako enostavna, kakor si enostavnejše ne moremo misliti- Ta rešitev pa je odvisna ravno od onili, ki zabavljajo, ker bo končamac takoj, » ko bodo janjali zabavljati čez druge ter se lotili — zabavljati čez same sebe. Ko smo šli predlansko jesen v volilni boj za prvo jugoslovansko kons-tl-tuanto, srno neprastnno opozarjali, da lx> mogoče urediti našo mlado državo tako, da bo prospevnla in so razevitala samo tedai, če bodo prišle v Beograd dovolj močne ono stranke, ki imajo pred seboj jasne cilje, ki vejo, kaj hočejo in katerim ni le zn. svojo strankarsko korist, ampak za. korist države in našega ujedi.njene.ga naroda. Resen in usmerjen program brez nepotrebnih in puhlih fraz pa je imela pri nas v Sloveniji samo ena stranka, to je Jugo/slovenska demokratska stranica. Takrat smo naše občinstvo neprestano opozarjali, da leži naša boljša bodoč® n ost. večinoma v zmagi Jugoslo venske demokratske stranke- Opozarjali smo — kdo se tega več ne spominja? — da bodo imele v Beogradu besedo le one stranke, ki bodo imele dovolj veliko število poslancev. Radi toga smo tudi svarili, naj se voliloi ne dajo zavesti od številnih frazerskih malkontentov, ki ne bodo, tudi če bodo izvoljeni, kot šibka manjšina ničesar odločali. Opozarjali--smo voliloe, da bodo. čeprav pošljejo v Beograd par poslancev malih strančic, ki same ne vejo, kaj hočejo, ostali vendarle brez zastopstva. Toda naše takratne blagohotne besede so našle gluha ušesa- Frazeratvo in demagogija sta zmagala, nad resnostjo, treznostjo in poštenostjo- Naša slovenska javnost se jo razdrobila pet strančic. Slovenija je prišla v Beograd 1 ako'razkosana, kakor nobena druga pokrajina v.fiaši državi. Demokratska stranka jc prišla s samo tremi zastopniki. Pričelo se jc delo, ali bolj pravilno povedano lenoba, kajti od vseh slovenskih strank se je lotila dela samo ena' - demokratska in deloma tudi še stran® ka samostojnih kmetov. Trije demokratski poslanci iz Slovenije so morali prevzeti nase vse neizmerno težko delo za vso Slovenijo. Vsi ostali so prišli v Beograd samo zato, da vlečejo dnevnice ter da se zabavajo na račun države in svojih volil cev. Na vse one lepe iz s.u- i/ull "i 1.. 34 let; zapustila, mu je precejšno ded-ščiuo, ali tudi — slabo zdravje- Oče se ni mnogo ukvarjal s sinovi. Samo eno je vedno imel pred očmi: kako bi opeharil svoje otroke za materino zapuščino. , Ded po materi pa se je zelo zanimal za naobrazbo svojega bistroumnega vnuka; jemal ga je cesto s seboj v gledališče, kjer se je deček napil tiste silne ljubezni do dramatične umetnosti. Tedanja pariška gledališča so ugajala meščanskemu okusu. Prizori so se igrava!i na ulici. Nastopali so smešni meščani, figure, občinstvu že davno v.na.ne in mile: skopi, hekoliko prismojeni očetje; mladina, ki povzroča staršem včasih veselje, včasih jezo in žalost; -navihane sobarice; za smeh so skr® boli pedantni zdravnik, kratkovidni pedagog, notar, bahati vojak, ki pri prvi rosni prilile! odnese pete ali pa mu jih naložijo do sita. Zvito-bedasti sluge Sganarel, Skupen, Maskarrllj niso smeli manjkati v nobenem komadu. Njihovi dovtipi so bile navadne salo cestno lmnalje; danes bi jih tudi na predmestnem odra no mogli več trpotj- Meščan onih dob jc So bolj preziral glirruca, kakor ga podcenjuje današnji »buržoa«. Ali si moremo torej prodsta- mili dehtečih fraz sestavljene obljube, katere so me-fali svojim poslušalcem na volilnih shodih, da si pridobe njihove k rogljiče, so v Beogradu — kratko malo pozabili. Meno njih so morali prevzeti težko delo in veliko z njim zvezano odgovornost sami oni trije demokratski poslanci. Toda to še ni bilo dovolj, da so naložili vse delo tem trem, piič.eli so jim tudi metati polena pod nogo ter jim to delo še oteževali. In ko so videli, da omagujejo pod težo, so pričeli trobiti med svoje razočarane vo-lilce —: Glejte jih, demokrate, oni so krivi vsega našega zla, oni so krivi, da no napredujemo, oni so krivi padanja naše valuto, oni so krivi visokih davkov, oni so krivi draginje! Kamenjajte jih! — In zaslepljeni volilci so jim verjeli in jim verujejo deloma tudi šo danes ter zabavljajo čez demokrate, čez padanje našo valute, čez visoke davke, čez draginjo — itd. Da ni pri nas vse v redu, to vemo prav dobro tudi tisti, ki ne zabavlja® mo, vemo pa tudi, da tega niso krivi oni trije demokratski poslanci iz Slovenije, ki delajo več nego bi smeli od njih zahtevati, ampak oni nasprotnih strančic, ki nc delajo. Če bi tudi ta poslanci delali, delali na pozitivni iz-gra.dbi naše države in ne le na puhlem opozieijonalnem razdiranju še onega, kar napravijo dragi, bi. bilo pri nas drugače- Bistvo vsega, našega zla leži ravno v tem, da polovica poslancev naše države nič ne dela in v tem, da morajo demokrati koncentrirati vso svojo delo v glavnem na to, da očuvajo. državo, da ne postane žrtev razprtijo Velebrvatov in Velesrbov. Leži v tem, da morajo demokrati radi te vzvišene idejo žrtvovati toliko in toliko svojih lepili načrtov in ciljev za to, da ohranijo koalicijo z radikalci ter omogočajo tako, naši• državi vlado, katere bi brez te koalicijo sploh ne bilo. Kako pa bi izgledada država brez vlade in koliko časa bi sploh še obstojala, o tem bi bilo škoda izgubljati besede- Oni, ki. danes zabavljajo čez demokrate, ker,misli,jo da sami lahko storijo vse dobro in slabo in ki zabavljajo čez valuto, davke, draginjo in vse drugo slabo — naj prično raje zabavljati čez same sebe, ker so bili ob volitvah tako zaslepljeni, da niso hoteli poslušati naših odkritosrčnih besed ter so, mesto za demokrate, odali svoje kroglice za prodajalce puhlih fraz, misleč, da bodo s temi frazami spremenili našo državo v ra j, kjer se bo cedil sam mld in mleko. Samospoznanje je najboljša pot k izboljšanju. Če bo šla naša javnost to pot, potem ho pri prihodnjih volitvah pokazala hrbet onim tenzorjem in lenuhom, ki so se dali izvoliti samo za 1o, da vlečejo dnevnice in pohajajo po Beogradu. Če so bo združila vsa naša javnost krog demokratske stranke, ki je v tem zadnjem letu edina pokazala, da hoče res‘delati za državo in za bi a® gor državljanov in ne za strankarsko korist par »voditeljev«, potem bo naša država kmalu ozdravela, potom se bo naša valuta kmalu dvignila, potem bo draginja kmalu prenehala. viti jezo, bes starega Poquelina, ko mu je nadebudni pravnik zašel med to lahkoživo družino? Tako jo bil hud, da mu je izplačal eno desetino materino zapuščine, devet desetin pa je ohranil zase. — In ko je po ponesrečenem poskusu z »blestečim gledališčem« sin prišel v ječo, ni maknil z mezincem zanj. .. Neuspeh »blestečega gledališča* Mo® ličrea — to ime si je bi! nadel po nekem 1. 1623. umrlem pisatelju in njegovih mladih tovarišev- in družic ni prestrašil. — Če razvajeni Pariz ni hotel priznavati nove umetnosti, je vendar moralo v kakem kotu širne Francije živeti bolj zahvalno občinstvo- In tako je od potovala.vsa družba na jug. Kod je vse do leta 1.653- blodila, ne vemo. Pojavljala se je zdaj v tem zdaj v onem mestu. Okoli 1646. se jo združila z Dufres-neovo družbo, ki jo je vzdrževal vojvoda Epernonski. V dvanajstih lotili po® tavanja jo postajala družba vedno boljša, njena slava se je širila, rasti i so pa tudi dohodki in Mojičreovo gmotno stanje *mu jo pridobilo spet očetovo milost; sin je kmalu podpiral lahkoživega očeta- V prvem času je bil Moličrc vnet za dramo, No, njegova nq posebno lena Zanimivosti. Bogat rabelj. — Nadomestilo za radij-Nenavaden anonimni dar. — Predlog, tla žene plačujejo alimentacije. Najbolj produktivni rabelj do da*; našnje&a, časa je bil — razen sedanjih sovjetskih krvnikov — Egipčan Ach* mami, ki je umrl 1. 1912. On je v svoji dolgoletni prd-ksi pomagal 578 osebam iz te doline solz na oni boljši svet. 0 njem se govori, da ni bilo bolj hladno* krvnega rablja kot jo bil on. Brez vsakega najmanjšega sočutja je polo* žil zanjko na vrat obsojenca in zategnil vrv. Dobival jc za svoj krvavi posel kajpada dobro plačo, a vrh tega jo še prodal obešenčevo obleko in vr v ter je dobro živel- Imel pa jo še v Gizeliu svojo zemljo, ki mu je tudi precej nosila, j Umrl je kot bogat človek ter zapustil svojim potomcem 10.000 funtov Štorlin-gov, kar znaša v našetn denarju čez 10 milijonov jugoslovanskih kron. * Znameniti francoski kemik, profesor Soeur jo na zadnjem zborovanju pariške akademijo znanosti izjavil, da so v belgijsk. Kongu pri,Hasuli odkrili rudo, ki ima isto lastnost kakor radiji da neprenehoma širi tople žarke. — 1 »A solit«, kakor se ta ruda imenuje, se nahaja v precej velikih količinah, ter bo najhrže v kratkem' času zamenil v-bolnicah ih zavodih dragoceni radij-Razlika mod obema rudama je ta, da se »Asolit« mnogo hitreje porabi kakor r> radij- ••iv. m - Neka mlada gledališka umetnica v Chicagu je doživela to dni. neugo-ibte presenečenje. Po velikem uspehu v ne® -kem novem komadu jc sprejela takoj-. po predstavi v .dar precej velik omot« Vesela takega br-iznanja je vsa radovedna začela razvijati ter našla končno lep, nov — nabit, samokrčs. Temu čudnemu darilu jo bilo priloženo pismo, v katerem ji piše darovatelj, da upa, d® bo kmalu videl njeno truplo plavati l10 cliicaški reki. * • Moški svet polagoma uvideva, do zanj ni več rešitve. Ne morejo več gV »podariti svojim ženam, čeravno je BOJ? v ra ju rekfel Adamu, da je gospodar s\'c' ta. Čim bolj so veča sn-moetnlnost D enakopravnost žensk, tembolj se 3ljub vsem nasiljem, katera izvršujejo ti ljudje nad nami, pa znajo pred oblastjo vedno dokazati svojo ,nedolžnost1 , očrniti ^ Slovence kot „razgrajače.", kličejo tudi „Zivio Jugoslavija?" samo da izgledajo Še bolj „lojalni“. Take sO razmere pri nas. Radovedni smo, kako dolgo bodo merodaine oblasti še trpela take škandale ter mesto njih smatrale nas Slovence za hujskače? (Kamnica je v vsem našem severnem ozemlju najbolj zagrizeno nemškuhrsko gnezdo. Da je temu tako, smo krivi deloma sami večinoma pa naše oblasti, ki niso nikdar *nale napraviti v tem gnezdu reda. Z odločrio roko bi se dalo msrjikaj izpre-meniti. Op. ur.) ~ Kdo bo priča pri kraljevi poroki . i akoj, ko je došla vest o zaroki Kralja z rumunsko priccezinjo Mariolo “uj61,' politični krogi v Beogradu »g«bat, koga si bo izbral kralj za pričo m!iiSVOJ' P°roki. Nekateri listi imenujejo m,in-ra *n Masoryka, drnj»i zopet lsIlJo najjaši6> in .predsednika na- rodne skupščine dr. Ribarja. Razume se, da nobena teh vesti še ni potrjena. — Odlikovanje rimumskih častnikov. Nj. Veličanstvo kralj je odlikoval, člane rumunske suite in sicer generala Anglescuja z redom Belega orla_ I. razreda z meči, ter kapetana Koziinskega z redom sv. Save III. razreda. — Nov dvorni vlak. Iz Beograda se poroča, da je vlada naročila v ^ inozemstvu nov dvorni vlak, obstoječ iz 36 razkošno opremljenih vozov. Novi dvorni vlak aospe v Beograd koncem januarja ali v začetku februarja ter se bo ž njim najbrž prva neljala bodoča kraljica Jugoslavije iz Bukarešte v Beograd. — Naša trgovska mornarica se je zopet za dve ladji pomnožila. Te dni sta dospeli v Solit v Angliji kupljeni trgovski ladji »Dubrovnik" in „Lokrum°. Na »Dubrovniku" je biio natovorjenih 64 vagonov angleškega premoga, na drugem pa olje, barve in drugo blago. »Dubrovnik" je dohitel na odprtem morju siien vihar, ki ga je neznatno poškodoval. — Masaryk potuje v Pariz. »Češko Slovo" poroča, da se bo predsednik češkoslovaške republike koncem februarja ali v začetku marca odzval pozivu Milleranda ter potoval v Pariz. Najbrž bo ob te; priliki posstil tudi London. — Poslanec — nato, da v lečo dnevni* ce. Na drugem niesui prinašamo v današnji številki članek, v katerem opora rjamo na vzroke naše krize, kjer stoji med drnghn tudi, da so poslanci nekaterih našiti strank1 is Slovenije v Beograd n samo -za to, da dobivajo dnevnice. Da je naša trditev v tem Manlru resnična idbkiratje znova zanimiv slučaj klerikalnega*poslanca Sko-bcrncta. ki je prišel sedaj v zbornico maslo samostojneža Kirbiša. Skoberne zahteva, sedaj, da se mu izplača vse dnevnic;' ort -pr+Mka zasedanju konsti* tuante. Značilno! — Odlikovanja. Minister ug razpoloženju g. dr. .Vekoslav, Kukovec'jo odlikovan z redom Belega orla Hi. raz? reda. Razčn njega"šo' odlikovani tudi ostali odstopi vsi ministri 'in sicer Jovan -Jovanovič, z reiisjn JBelega orla IT. razreda, Nikola lizunovi« s. Ivaradjor-djevo zvezdo UT. razreda, Marko (rju-rišic, M. Zečevi č, Slavko Miletič in Milivoj Jovanovič pa z redom sv- Save I. razreda. — Kralj obdaroval zagrebške akademike. V soboto so imeli zagrebški aka« ■domski ples, »a kateri j« poslal kralj kot svojega zastopnika, komandanta Tusa-koviča ter podaril akademikom obrnem tudi 20.000,K » — Zdravstveno sl tnje ministra dr, Žerjava. Iz Beograda poročajo, da še zdravstveno stanje bolnega ministra dr. Žerjava obrača sicer polagoma, vendar stalno na boljše. V pondeljek popoldan so ga po-etili ministri Pribiče-vič, Spaho in dr. Karamehmedovič. — Cerkvena zaroka kralja Aleksandra. Beograjsko »Vreme* poroča, da so v bukareških krogih trdi, da pride kralj Aleksander 1<). t. m. v Bukarešto, k’er so bo cerkveno zaročil s princeso Ma id ol o. — Invalidom.^ Pokrajinski odbor ndruženja .vojnih invalidov v Mari-'x)nv je sprejel na tozadevno vprašanje glede ustavitve dodatkov k pokojninam vojn dl invalidov, vdov in sirot, od pokrajinske uprave odgovor, da bo v uaikra,išem ča?u izšel invalidski zakon z dne 15. decembra 1921 v »Uradnem listu«. Na temelju brzojavk, ki jih jp sprejela pokrajinska uprava od ministrstva 7,ti soeijalno politiko v Beogradu, jo potrebna revizija vseli j d ose.' da.njib plačilnih nalogov, da se ugotovi pravica na d oda tok' z ozi- rom na procente, število otrok, davčno mero in pri vdovah z ozirom na starost S tem dolom je invalidski odsek pokrajinsko.uprave za Slovenijo talv&j začel ter bodo pokojnine nabasano vdovam še tekom meseca januarja, invalidom pa v februarju z n oba meseca skupaj. Po novem zakonu izgubo pravici do dodatkov invalidi izpod 50% (t- j. -10"y, “10% itd.) ddano^možnost'. nadalje ne Fi°' , .lln; ctela,nezmožnosti oni invalidi, kl plačajo reč kakor 30 dinarjev nepo-srrj.noga davka. V ta davek se ne sme računati m v n noski, penzrisi-: -jcbm davek, Za 3?i3ckta,viio sc moi:a..yacii pia» čani davelc 1. 1920.-21'. ne glede na morebitno poznejše zvišanje. Pravico do doda,tka izgube tudi vdorve brez otrok, če so mlajše kakor 45 let in če ne doka* žejo v. zdravniškim spričevalom, da so za delo nesposobne. Spričevala morajo državni zdravniki izdati brezplačno ter so takse oproščena. Osebno doklado ter doklado za otroke izpbd 16 let dobivajo torej po novem zakonu še nad dola nezmožni invalidi, ki plačajo /nanje kakor 30 dinarjev davka ter nad 45 let. stare in delanezmožne vdove. Dodatek za otroke po S in 10 dinarjev se izplača samo za tretjega in vsakega' nadaljnega otroka izpod 16 let. Oni, ki še dosedaj nis& sprojeli svoje pokojnine in dodatkov, naj še toro j po-trpe. da se bo stvar končno in definitivno .uredila« — Špekulacije zagrebške borze one* mogoča^) ozdravljenje našo valute. Iz Beograda poročajo, da podpira zagrebška borza »nepostavne bančne špekulacije, ki silno uplivajo na padanje naše valute. Finančno ministrstvo bo pod-vzelo potrebne korake, da te špeknla-cije prepreči, če pa bi tudi ti koraki o-stali brez uspeha, bo borzo kratkomalo zaprlo. — Velika tatvina v Zemunu. ■ V nedeljo popoldne je bil okraden, v Zemunu trgovec Stevo Krememac. Okradla ga j« njegova služkinja; ki je še le pred par dnevi vstopila pri njem v službo. Ko jo popoldan odšla vsa družina na sprehod, je služkinja s sekiro razbila omaro, vzela iz.nje 200,000 Iv v denarju tor razno zlatnino, nakit, in perilo v skupni vrednosti blizu 1 milijon kron. Nato je zaklenila stanovanje ter s klu-čem vred izginila. — Cita pod policijskim nadzorstvom. Cita Habsburg je kot bivša avstrijska cesarica sicer že vajena bivati izven svojo prestoliee pod policijskim nadzorstvom, ki je vedno skrbelo za. njeno osebno varnost, toda tokrat ji je menda nepričakovana pažnja švicarsko polici* jo skrajno neprijetna. Vladni svet miri škoga kantona je namreč podvzel posebne' mere glede nadzorstva Cite, da bi ji na ta način onemogočil razne nenapovedane obiske pri kakih tujih, kakor na primer madžarsfeih vladah. Po izvršeni operaciji se bo morala Cita le-]Hi v miti v svojo novo »prestolico« na Mudeiri. * — Giadni volkovi. Iz.južnih krajev naše države prihajajo poročila, da so vsled debelega snega in hudega mraza pojavile celo črede gladnih volkov, katere tira glad naravnost pri belem dne-'11 ' ^dove.vke naselbine. Ker preži na vseli potiti izstradana in pobesnela zverjad, je promet na nekaterih mestih naravnost onemogočen. Volkovi so napadu m ogrizli mnogo ljudi. Ker ni iz< Kljuceno, da so volkovi stekli, se morajo vsi ogrizeni zdraviti v Pasteurjevem zavodu v Nišu. Tudi v okolici Sarajeva so postali volkovi ljudem nevarni, posebno pa.še ponoči. Led na Donavi. Iz Beograda poročajo, da'je radi ledu na Donavi promet parnikov med Beogradom in Pančevom ter Veliko Gradiško začasno u-stavljen.' V duhu zgodovinskega poslanstva. . spoznamo, kako presoj.ijo v * inozemstvu pomen kraliev§ zaroko prinašamo tianek češico^lov. po-slanika v R-aknreSti dr. Ferdinand« Voverke* ki je iišel v nedeljski ,Praper Presse“. Kralj Aleksander se j^ zaročil z romunsko princezinjo Marijo. Ta dogodek daleko preseda pomen navadne rodbinske zveze ut e d dinastijami in lokalne važnosti, ki jo ima za obe državi. Ta dogodek i e velikega pomena za vso ^.L0/^0?0- Češkoslovaška žunanja pphtika^se lahko samo veseli te zaroke ki je docela v skladu z našo politično koncepcijo. V vseh jugovzhodnih državah bvrope igra dinastični moment večkrat odločajočo vlogo, ker današnji politično-strankarski sistem vsiljuje potrebo, da se politično življenje naslanja na nestrankarsko dinastijo. Zveza med dina-stijamfl dveh prijateljskih in zavezniških držav je tedaj velik korak k okrepitvi :n konsolidaciji onega političnega telesa v srednji Evropi^ ki se mu pravi mala antanta. Pre^staviteljV slovjjflstva^v. ju^o; vzhodni Evropi se poroči s predstavlji« teljico romanstva. Romunska dinastija se je danes že popolnoma vdomačila v Romuniji, vzgojila svoje otroke v romunskem duhu in reprezentira vse ele* mente romunske duše. V Bukarešti sklenjeni korak otvarja novo epoho v poslanstvu balkanskih narodov, katero jim je dano po naravi in zgodovini. Romunija je s svojo medvojno in povojno politiko pokazala, da se zaveda v polni meri svojega svetovnega poslanstva, ki obstoja v tem, da posreduje med vzhodom in zapadom, med slovanskim in romanskim sveftm. Enaki prirodni pogoji, zgodovina in stoletni stiki so vtisnili današnjemu romunskemu tiru precej slovanskih znakov. Ce preiskujemo romunski jezik, najdemo visok odstotek slovanskih besed in pojmov. Pred par desetletji so uporabljali Romuni cirilico. Folklora nam kaže vse polno podobnosti. Tudi ena in ista vera je dokaz, da je ljudska duša enako razpoložena. Ni noben paradoks, če trdim, da obstojajo nekatera idealna področja in socijalni pojavi, ki kažejo kljub romanski podlagi večjo podobnost med romunskim mentalitetom in Srbi ter Rusi, kakor obstoja med v2hodnimi in zapadnimi Slovani. Današnja romunska politika se zaveda teh odnošajev s Slovanstvom, zato skuša odvrniti „poplavo slovanstva* na ta način, da si iz Slovanov napravi zaveznike. S konsekventnim in logičnim nadaljevanjem te politike v razmerju z Rusijo postane Romunija posredovalka, ne pa njena barriera. Velika Rusija se ne bo nikdar dotikala romanskega značaja Romunije, ker je slednja že preve? izkristalizirana in preveč samozavestna. Romunija, ki se zaveda svoje naloge, je v družbi z nami posredovalka med vzhodom in zapadom, stalen, konstruktiven in za evropski koncert nepogrešljiv elemeet.- Dinastična vez z jugoslov. kraljem je mnogoobetajoč začetek tega logičnega političnega procesa. Češkoslovaška l3hko mirno opazuje razvoj dogodkov v jjgevzhodni Evropi. Na križišču zgodovinskih poti in. na pragu novih časov vidimo, da je bila sklenjena zveza, ki utrjuje naše nade in potrjuje smernice naše dosedanje politike Mariborske vesti. Maribor, 17 januarja 1922. m Predavanje kapetana Luje Lo-vriča v pondeljek zvečer v Narodnem domu je bila sijajna manifestacija jugo-slovenske ideje. Pred nabito polno dvorano je govoril oslepeli bojevnik za svobodo Jugoslavije, o s!epcu-gus!arju-pev-cu, ki je bil prvi in pravi nositelj jugo-; slovenske ideje, ki je v svoji narodni pesmi zapisal našo zgodovino, tolažilj vzpodbujal, miril in junačil naš narodt ki se mu je krivil hrbet pod tujim jarmom. Slepi guslar, ki je oznanjeval sto-instoletja prihajajočo svobodo, ni poznsl mej, ki jih danes vstvarjajo razni sepa-s ratisti in zagrizeni strankarji, romal je iz »traja v krni, od mesta do mesta, od Triglava do Vardarja, povsod oznanjujoS bratsko ljubezen in slogo. Spominjal in opisal je boje jugoslovenskih dobrovolj-cev, ki so žrtvovali vse za našo svobodo, spominjal na hrabro srbsko vojsko, ki je toliko in toliko pretrpela, da je nam vsem zasijalo končno solnce svobode. Toda s tem še ni vse končano. Na srbskih bajonetih in naši krvi zgrajeno mlado svobodno državo je treba utrditi,dograditi. Doživeli smo mnogo razočaranj, štotisoče naših bratov še ječi pod tujim jarmom. Ne udajmo se praznim upotr in nadam, verujmo pa trdno v naše uje* dinjenje, v našo svobodo. Zavedajmo se, da smo Jugosloveni, ker le ta zavest nam bo vrnila Gorico, Trst, Reko in Zadar, ki bodo, Ri morajo biti zopet naši. O. Antun Ivanovič-Mecger' je med odmorfc čital par literarnih del slepega jun3kat' dogodke na fronti, pesmi, ki jih je pisal že slep. Kako globoka Ijijbezen do do* movine, kako trdno upsnje v svobodo se izraža v teh delih. Ginljiv je „Oče naš . . ki je prvo dflo.po oslepitvi: ». . . temveš reši nss vsega hudega in brstskega spora, amen!* Se bolj pa ja ginljivo pismo, bi ga je pisal iž tujine svoji materi. H koBCU je g. kapetan še enkrat pozval vse navzoče, naj se zavedajo, da smo ujedinjeni, da ni razlike ^ed Srbi. Hrvatj ic ^ Torek 17. Veliki simfonični koncert v Veliki kavami. Torek 17. cn narod, ki ga ne loči in ne sme ločiti ničesar. Želel je, da si njegove besede, ki jih je govoril iz duše v dušo, vsak posameznik zapiše v srce, da jih posebno matere polagajo v srce_ svojim i otrokom in Trst, Gorica, Reka in Zadar se bodo otresli tujih spon ter se vrnili v naročje majke — Jugoslavije! Burno ga je pozdravljala vsa dvorana in vsak, kjor ga je slišal govoriti, ga ne bo nikdar pozabil in s spominom nanj bodo živele tudi njegove besede, ki bodo rodile obilen sad. Le škoda, da ni bil navzoč niti eden tistih, katerim bi bile njegove besede najbolj potrebne . . . m Vso kar je prav! piše zadnja * Straža« ter se »podtika nad zadnjim trgovskim plesom, češ, na tisoče in tisoče — tudi v Mariboru — nima nit i kruli a za gladno deco, mnogi zmrzujejo v nezakurjenih sobah, a demokratski sloji ra jajo in divjajo. •. V naslednji vrsti pa piše: No pozabite na ples, ki so vrši dne 1. februarja 1922. Vstopnina samo 40 kron. Vse kar je prav! Na eni strani slikajo na zid grdo pošast — ples, a že na istem mestu vabijo na — ples. Vidi so pač, da obračajo klerikalni demago* gi svoj moralni bič, kakor pač ravno Veter piha! m Nad bankam!.vedno rohnijo klerikalni voditelji, bodisi na shodih ali v svojem časopisju. Eankokratstvo je pcniiMjerne zn človeško dušo itd. kljub temu pa * njihovih vrstah bankdikrat-stvo nnjlepše cvete- Za Gospodarsko hanko 'je priromala v Maribor še Krekova. nosojilniea ker >'Snedn jesta jer/,ka« menda.rse zadostuj« več. Morda osrečijo Maribor še s kako Koroščevo »hranilnico.?, da bo lepše ime. Sveti BankokVacij, prosi za nas...! m Občni zbor žel. pevskega društva X>-,nva se vrši dne 20, jan. 1022. 'očno ob 20. uri v tajništvu ZJŽ v Na rodnem domu- "Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti, Odbor. m Ne pozabite, da se vrši v sredo, dne 1, fr.brunr.ia Planinski ples- Vstopnina samo 40 kron. Obleka ni predpisana, a vsakdo se v planinski, narodni ali promenadni obleki naribolie zabava, Planinšiči kozel ne je osokelil ter izda za ta večer krasen humorističen list Planinski Šaljivec«. Več povejo lepaki. Predprodaja vstopnic pri vseh. gg. odbornikih ter v na lepakih označenih' trgovinah. Pridite! m Opozariamo n#? današnji' ogles restavracije v Narodnem domu.' m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-liani«. Narodno siedaRSie. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrši jutri, v sredo, dne 18. jsn. točno ob 19. uri. Kino. Mestni Rino>. »Smrtni skok", dr kuSka drama v 6. činih, se predvaja v torek, sredo in četrtek. Spori. : IT- redni občni zbor »S. 'S. Korotana«, se vrši dne IS. jan, ob 20. uri v restavraciji »Maribor *. Vdoležba za vse člane obvezna. Taj aVi. : Zagreb. Mlado dunajsko prvo razredno nogometno društvo *Ostmarl?* je minulo nedeljo porazilo zagrebško .Ilirijo" z visokim scorom -10 : 01 Igralo se je na popolno zasneženem igrišču. Igra se je na snegu zelo lepo razvijala. Zagrebčani se' sicer niso prilagodili snežnemu terenu ravno najbolje, vendar so poitazali, da bi se tudi pri nas dalo razširiti nogometno sezono preko zime. Sodnik Mr. Gasskel, angleški , trener gradjanskega SK, ni zadovoljeval. : Božič Mirko, eden najboljših jugoslovanskih igralcev, član hrvaškega akademskega športnega kluba v Zagrebu („H a š k“), je po dolgotrajni bolezni umrl. : Bohinjska Bistrica in Bled zopet oživljata. Vsled zelo ugodnih zimskošportnih razmer je dospelo že več gostov iz cele naSe kraljevine. Sankališče je izborno, tudi za smučarje je teren že ugoden. Na5 Davos in St. Moritz si vsako leto večata krog občudovalcev krasote slovenskih alp. : Avstrijska vlada je naklonila športnim, telovadnim in turistovskim društvom 5,000.000 avstrijskih kron. Število je le- pO • • » : Šport. Izšla je 1. številka s sledečo vsebino: Dr. Ciril Žižek: Pomen športnih organizacij za razvoj športa. — Dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški: O nemški visoki šoli za telesne vaje. —' P. V. B. Pariz: Pariško zrakoplovstvo. — Občni zbor jugosl. kolesarskega -podsaveza v Ljubljani. — Občni zbor kolesarske Ilirije. — Športna poročila. — Službene objave. Vtisi s sovjetskega kongresa v Moskyi. (Konec.1 Škoda, stokrat škoda, da Rusija do sedaj ni v takem stanju in položaju, da bi lahko poslala delegate na vse5 ruski kongres v Moskvo res kot zaupnike vsega svobodnega ruskega naroda. uvedel s 1. novembrom 1921 sledeče izpremembe v višini postavk izvozne pristojbinensftinih proizvodov: 1. Benzin lahak spec. tež. do 0725 mkp. 13 za ker. Benzin srednji snec. tež. do 0‘72-5/ Koliko več veselja bi bilo potem v zla- 750 mkp. 9 za kg. Benzin težak spec. tordeči gledališki dvorani! No bi so tež. do 0750/790 mkg. 7 za kg. 2. Petam več odigravala komedija, kakor trolej mkp. 5 za kg. 3. Plinsko olje se je več ali manj tudi tolerat, temveč Spec. tež. 0/850/860 mkp. 4 za k?, bi so vršila vseruska slavnost, na ka- (4. Kolomazno olje lahko V. do 3° E. tero bi se od vseh koncev ruske države i prj 50° C. mkp. 4 za kg. 5. Kolomazno prinašalo gradivo za nadaljno dobrobit vsega naroda. delo v I. Mariborski bioskop dalje dobrega Kongres sc je brezskrbno smejal. Tudi Kalinin sa je smejal. Minula ga je celo mralioa, Id '.ra je tresla, ko jo podpisal kot predsednik centralne pomožne komisije na Krronln prvo pogodbo češkoslovaške republike s sovjetsko Rusijo, pogodi o o evakuaciji 000 strada- urad za promet jočih otrok iz pokrajin ob Volsi. Takrat je z gotovo neizbranimi in nepriprav* ljenimi besedami- izrazil željo o prijateljskih odnošajih. tako, da bi človek sodil po ljudeh Kalini nove vrste re-prezentkano sovjersko Rusijo popolnoma drugače, če bi ne sodil po svarečem geslu: »Po njihovih delih jih sodite!« Med vso govornikov na kongresu, je bilo težko odkriti prihajajočo zvezdo. Večinoma fo govorili zastopniki me.?t industrijskih cenhov in industrijalnega delavskega, prolelari-jata; malo je bilo kmetov in inteligsn-tov, večinoma tipi gcvornikov-sekVota-rjev, profesijonoJniVt politikov. Krn* gres je bil nap ra m tem nestrpen, kakor sploh nap ram govornikom, ki prefnle-vajo to, o čemer so voditelji, poročali koncentrirano in umevno. Iz lož v ozadju in iz parternih sedežev prihajajoči vzkliki so se navadno tikali govorni kom dovoljenega roka, pri čemur se je popularnim in vodilnim govornikom dovoljeni role na migljaj poslušalcev podaljšal. V pohvalo kongresa je treba omeniti, da je celo z velikim zanimanjem sledil govorom dveh nekomu nisi ion ih govornikov ter ,jiina celo podaljšal rok ad libitum; to je bil referat profesorja Tulajkova, ki je govoril o možnosti gospodarskega povzdiga stradajočih pokrajin in profesorja Gerova o sedanjem stanju dela elektrifikacije-S tem je dokazano, da se jo kongres razen vprašanj mednarodno politiko predvsem zanimal za konkretne teme. Politični frazerji so naleteli na zaprta ušesa in menda v vsej Rusiji ne bodo našli poslušalcev. Sicer pa je bil kongres v mnogih trenutkih podoben gizldavi in puhli ženski, ki hoče ob vsaki priliki slišati svojo lastno hvalo in ki si jo zna tudi izsiliti, če ne gre drugače. In Njegovo Veličanstvo, ljudstvo, je v tem oziru, navadno velik absolutist-. Zelo pomembna poteza delegatov pa je bila neizmerna lakota po literaturu Kongresna -razstava, ki so jo priredili ljudski komisarji skupno z rdečo armado, je imela poseben oddelek, kjer so se delile komunistične knjige in brošure. Ta oddelek je bil v izvenkongres-nih' urah naravnost oblegan, delegati so nosili domov celo kopico >knjig, v dvorani se je stalno slišal šum razreza-vanja listov, vsak: najmanjši odmor se jo porabil za čitanje knjig in brošur. Kdor pozna strastne ruske kadilce, so jo moral naravnost čuditi, da so bili za to določeni saloni večinoma prazni. Večinoma so ostali vsi na svoj ili sedežih’ ter čLtali. Kongres jo cela določil, da smejo imeti delegati izposojene knjige najdaljo šest tednov, na kar jih morajo vrniti lokalnim davnim knjižnicam« Gospodarstvo. Borza 16. janušrja. Curih, d e viz e : Herlin 2.80, Newyoik 0.I61 London 21.77, Pariz 41.to, Milan 32.55, Prag«8.55, Budimpeita 0.82, Zagreb 1.85, Var Sava 0 18, Dunaj 017, »vstrij»ke žigosana krone 0 9. Zagreb, deviz•: Berlin 150-165, Milan 1262'/,—U75, Italija ček 1260-1270, London 1215—1230, Newyork kabel 285—291, oek 285, Parit 23bO—2300, Praga 4-83—490, Švica 5f00— 5645, Dnnaj 4,lo—4 25, Budimpešta 46.75—47.50; valute: dolar 282'/,—284, av. krone 4.50, češke krono 470—480, rublji 24—28, 20 K v zlatu 980 —1050, funti , franki , napoleoni 1000— 1020, marke 160—163, madžarske krone 45, lir« 1245-1260. g Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je „Panstwowy Urzad Naftowy‘ (državni petroleja) v Warszavi olje težko V. do 3. 1°E pri 50°C mkp. 6 za kg. 6. Vulkanovo olje mkp. 5 za kg. 7. Olje za valjke mkp. 5 za kg. 8. Parafin in sveče mkp. -12 za kg. 9. Kolomazi naftini (goudron, mazut, asfalti, olje za kurjavo) mkp. 2 za kg. 10. Vazelin mkp. 2 za kg. 11. Koks naftin mkp. 2 za kg. 12. Kolomaz trd mkp. 5 za kg. 13. Kolomaz za vozove mkp. 3 za kg. 14. Odpadki: a) Kremen* fača z vsebino 3% parafina mkp. 3 za kg.; b) Odpadki pri rafineriji (kisli) z vsebino do 30% parafina mkp. 1 za kg. 14. Polfabrikati: s) rafinirano olje irt ostatki s vsebino do 30% parafina mkp. 6 za kg.; b) tiskarsko olje z vsebino do 30% parafina mkp. 5 za kg. Gcri navedene pristojbine za proizvode, od-premljene iz rafinerije, se bo pobiralo od vštevši 1. novembra 1921 dalje. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Ru d o 1 f Ozim. išče za od 1. februarja | klavirskega igralca ali igralko. Ponudbe pismeno ali ustmeno. 90 Domača hrana m' pristno slovenska kuhinja, Sprejemajo si tudi stslni naročniki (sbonenii) na kosiio in večerjo (eventualno tudi zajutrk) po zmerni ceni in brez vsakega nadlegovanja k pijači. Na razpolago tudi brezmesna jedila, izborna domača štajerska in kranjska vina (Colaričev cviček iz Gadove neči, I4i/,clje itd ), čitateljem na razpolago vsi slovenski dnevniki. — K obilnemu obi-.ku vabi domače in vnanje goste 89 Franja Jež, restavracija »Narodni dom", Maribor' fiUala oznanila. Šepne ure, premijske in sfen* ske popiavki najsolidneje tm tika H. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16. Ufienec se išče zakolarsko obrt Stanjko Josip, Jugoslovani' ti g 3. S7 4-2 Prevzamem v.=akovr. tno ?i v a-nje po niotilt cenah »n i-m ka in moške in tudi za prodajal* ne. Florijan, šivilja, Kre!;ova ulica 19, na drorišču. 83 K0RHHIT asbestni Škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. — Tovarna v KARLOVCU (Hrvatska). — GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Fran Hočevar, Moste, p. Žirovnica GORENJSKO. Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju, zahtevajte oferte. 55 5_2 CJ co m CJ TJ CD CU GL a J® Tvornica kola i industrija drvene rob© d. d. •---------——• Tovarna v Mariboru --------------- izdeluje VOZOVE, poljedeljske v lahkem in težkem izdelovanju, POEDINE DELE KOL, kakor kolesa, lestve i. t. d., TALIGE, ukovane in neukovane, ROČNE VOZIČKE, vse izdelano s stroji v serijah, vsaka količina in v najkrajšem dobavnem roku. Dopisi: TVOR KO LA — ......... Poštni predal ?7. MARIBOR 85 ■m T *stnik in fefeiataUs tf«aznrcU .Tabor« — Tisku Mariborska tiskarn* ±