Petnima paTŠaliraia.
P«9»H*Ma Ktcvilka sta«« 1 59 Din.
L«to II.
Uredništvo in uprava: Ljubljana,
Stomškeva ulica štev. 2.
izhaja vsak ponedeljek.
Reklamacije s® poškime preste.
Rokopisi se ne vračajo.
Ljubljana, dne 25. februarja 1924.
Štev. 9.
Stane posamezna številka 1*50 Din.
Mesečno Din 5'—, celotno 60—.
Dopisi morajo biti franki-rani in podpisani.
Anonimni dopisi se ne sprejemajo. ^
POLITIČNO GLASILO OELOVMEGA LJLOSTVA.
SloventKemu delountmu ljudstvu.
in sestankih, kjer lahko delnjejo široke mae« pri reševanju gospodarskih in vseh važnih političnih vprašanj. Za nas je začetek in tudi konec naše politike edino volja širokih plasti našega naroda.
3Fi hočemo čuvati avtoriteto visokih nrad-aikov, zato ne bomo dovoljevali, da bi se visoki državni funkcijonarji in izvrševalci volje našega naroda »tikali v politiko, ker smatramo, da je to proti redu v državi, kakor tudi v škodo njihovega vpliva.
Borili se bomo z vso brezobzirnostjo proti korupcijonizmu, banko- in birokraciji ter po sveeali vse sile, da rešimo našo državo od tega krutega zla.
Hočemo imeti red in čistost v upravi ter bomo z pazljivimi očmi razkrinkali vse, kar hi nasprotovalo našemu cilju.
Zavzemali se bomo za vsakega poedinea brez razlike političnih strank, da čuvamo njegovo pravico.
V dosego svojih ciljev hočemo voditi naprsni vsem strankam, ki pokazujejo resno Toli o za dobrobit našega naroda, naše države, politiko miru, sprave in prijateljstva.
To je naša jasno začrtana pot, po kateri hočemo hoditi, delati in se boriti. Da dosežemo zažeijene cilje in da ne ostanejo samo na papirju, kakor je to pri nas že v navadi, bomo posvetili vse sile in z največjo požrtvovalnostjo posegli tudi po sredstvih, katera bodo zahtevala od naših pristašev žrtve.
Prepričani smo. da nas bo slovensko delovna ljudstvo v naši idealni čisti borbi podpira!« ter končno naredilo energično konec vsakemu slepomišenju, katero se danes uganja v našem političnem življenju.
Na naši strani pa bo stala mogočna radi-^alna stranka, ki predstavlja danes velikansko večino celokupnega jugoslovanskega naroda ter nas podpirala v naši borbi.
Nai živi narodna radikalna stranka! Nai živi naš predsednik g. Nikola PašlI!
podpredsednik	Glavni odbor: predsednik GRAFENAUER FRANC kmet In obrtnik ter bivši nar. poslanec	tajnik
ANDREJ BENSA		Emil Stefanovič
učitelj		odvet. kandidat
GORENC	Odborniki: BEZELJAK	BORDON	DEBELJAK
KREGAR	TOPOLOVEC	MUŽINA
Naredse-radikaUa stranka stopa danes v Sloveniji t dingo dobe svojega poroda.
Pri njenem rojstvu so ji pri nas kumovali jjjadjs kornptni, možje nečistih rok in nečistih mčsTi.
Da si zasigura bodočnost med slovenskim uarodom, je bila ona takoj pri porodu zvesta svoji zgodovini, prisiljena napovedati neizprosen boj ljudem, ki so hoteli verižiti, špekulira si in trgovati z veliko idejo, katera se je poredila na krvavem žrtvenika srbskega kmeta in ko težkem, mukotrpnem delu in požrtvovalnosti njenih pokojnih voditeljev in našega velikana Nikole Pašića.
Boj, ki smo ga sprejeli s čistimi rokami, jo bil trd in krut, ker proti nam so delovali nasprotniki z mogočnimi materijelnimi sredstvi tor izkoriščali državno oblast, policijo in žandarmerijo v svoj prilog.-
Nasprotnik leži danes, kakor je bil mogočo« in na prvi pogled nepremagljiv, po zaslugi pravice božje na tleh poražen in strt.
Radikalna stranka v Sloveniji je po tem boju prerojena, očiščena od korupcije in ban-kekracije, ostruraila svoje vrste in jih pomnožila z novo armado idealnih bojevnikov.
Vajeni borb, vajeni zmag, stopamo danes čisti pred slovensko delovno ljudstvo, z novimi »nergljaml, pripravljeni na nove težke in krute h«rbe za boljši položaj celokupnega delovnega ljudstva v Sloveniji, in za dobrobit naše s krvjo priborjene jugoslovenske države.
Posvetili bomo vse naše sile gospodarskemu stanju našega kmečkega ljudstva. Agrarne reformo je potrebno odvzeti upravnim oblastem ter jo spraviti pod kontrolo sodišč in javnosti ter narediti enkrat konec orgijam, ki so se počenjale na račun našega kmetskega ljudstva.
Delavskemu vprašanju moramo posvetiti veliko pažnjo in dosti ljubezni ter mu zasigu-rati njegov gospodarski obstoj v močnih nev-tralBlh strokovnih organizacijah.
Uradniška pragmatika, katero je morala prinesti radikalna stranka, dasi so imele JDS in SLS priliko že davno urediti to vprašanje, >• »igovarja vsled težkega narodno gospodarskega položaja resničnim potrebam našega * radništva in je raditega potrebno, da stopi naš »radnik kompaktno v našo stranko ter su /. nami skupno bojuje za zboljšanje svojega gmot-aega položaja.
Naša duhovščina živi v mizernem ekonomskem. kakor tudi socijalnem stanju, raditega smatramo kot neobhodno potrebno, da se z njo skupaj borimo za izboljšanje njenega slabega *'«spodarskega stanja.
Vera je najsvetejše našega naroda, zato so home mi radikalni Slovenci borili z vso odloč-nssfjo proti vsem, katerim služi le kot plašč, ds pokrijejo svoje umazane in špekulativne načrte. .
Naš troedini narod je enakopraven ter bo-m* odločno nastopali proti vsem, ki bi hoteli /netiti plemenski spor ter ga izkoriščati v svoje strankarske svrhe.
Načelo naše stranke je bilo že od prvega početka samouprava občin, srezov in (oblasti, v katerih se naj narod sam upravlja in urejuje svoja gospodarska, finančna in kulturna vprašanja. To načelo bomo zastopali dalje ter se bomo borili proti avtonomijam, katere si želijo stranke, ki bi hotele zasužnjiti vsled svojega slabega gospodarskega stanja našega kmeta, obrtnika, trgovca in industrijo v svoje strankarske žepe.
Radikalna stranka v Sloveniji bo vodila po principu svojega velikana in šefa Nikole Pašića. politiko, da je delovno ljudstvo kmet, delavec, obrtnik in uradnik. — Ti da so tisti, ki imajo voditi državno politiko, in ne klike bankirjev in nekaterih špekulativnih gospod. Politika se mora voditi na javnih shodih
Širši glavni odbor:
Ljubtid* Košir Jofe, teše Ivan, Krista^ t>rane.
•imenice:	Pavlič Vinko, Kolman
Valentin, Nikolavčič Anton.
Koroška Bela:	Peterman Anton,
Košir Janko, Kristan Valentin, Grošelj Anton.
Kranjska gora: Košir Franc, Koritnik- Avguštin, Zima Franc, Košir Ahiles, Plenkuš Ivan.
Rt. Vid pri Stični: Gerdin Vin-oenc, Ferdo Vesel, Bobig Anton. v Višnja gora:	Zavodnik Anton,
Škafar Jožef, Zajec Ivo, Kvas Miroslav.
Zahukovica: Balant Franc.
Žirovnica - Brezniea: Grafenauer Franc, Prešeren Jože, Štraus LmL, Lavrenčič.
Novo mesto:	Podbevšek Miha,
Planinšek Jakob, Podbevšek Karol, Kramar Josip.
Mrzla Luža: Kramar Anton, Lesjak Alojz.
Skerjanže: Hočevar Matija, Dremelj Jože.
Zagorica:	Kastelic Anton, Grm
Anton.
Vei. Sevnica: Krešo! Franc, Kolenc Franc.
Kamen potok: Klemenčič Anton.
Vrhove pri Dobrnič: Rogelj Fr.
Gor. Lokene pri Mokronogu: Zaman Ivan.
Metlika:	Kambič Ivan, Prešel
Anton, Morela Leopold.
Borovnica:	Homan Pavel, Pohin
■J., Jurček Jakob, Ambrožič Franc.
Grosuplje: Mikolič Ivan.
Dravlje:	Žagar, Bernetič Alojz,
Nahtigal Franc.
Zagradac: Papež Fran.
Neti-. Gorice: Žnidaršič Jakob, Novak Jernej.
Pleševica:	Igličar Franc, Novak
Jernej.
Zg. šiška: Prijatelj Josip, Kristan Frane.
Ljubljana:	Kregar Rado, Štraus
Ludovik, Romavh P., P. Topolovec, Kaiser F., Stefanovič Emil, Bensa Andrej, Debeljak J., Bordon, Bezeljak, Verče, L, Gorenc, F., Kvas Mr., Možina Josip, Kralj Franc, Drenovec, Stane Bucik, Lisjak Pero, Rudolf Bernik.
Opomba: To so podpisi predsednikov in funkcionarjev krajevnih organizacij kot tudi naših zaupnikov. — Ostali podpisi dosedaj še niso prišli. Vse to tvori širši pripravljalni odbor, ki ima v najkrajšem času NRS v smislu statutov organizirati v Sloveniji.
Dva mandata.
V nedeljo 17. t. m. so se vršile občinske volitve na Jesenicah, pri katerih je dobila Radikalna stranka od 33 občinskih odbornikov 2.
Nas danes zanima vprašanje, kako je to mogoče, da je dobila Radikalna stranka samo 2 mandata, ko je imela na Jesenicah 122 organiziranih radikalov in kje ležijo vzroki in razlogi, da je komaj ena četrtina pristašev glasovala za Radikalno listo.
Preti tremi meseci je postavil naš pravilno po statutih izvoljen krajevni odbor sporazumno z g. We-brom, kot eksponentom radikalov okrog Jadranske banke enotno, skupno radikalno listo za občinske volitve. Na skupni seji obeh radikalnih grup se je sprejela resolucija, da se skliče javen shod, na ‘ katerega se povabijo g. Stefanovič in dr.^N. Zupanič kot govornika, da zagovarjata skupno radikalno listo.
Shod se je nato vršil, toda akcijski odbor ni poslal svojega delegata tako, da je samo navzoči g. Stefanovič govoril.
Eksponenti Jadranske banke pa ne samo, da niso zagovarjali svoje liste, temveč oni so začeli rovariti, intrigirati in. delovati z vso silo na to, da bi skupna lista propadla.
Zato so zapovedali g. Webru, da on potegne iz liste svoj podpis nazaj in upliva z vso silo na svoje podrejene uradnike, da stare isto.
G. Weber kot boječ uradnik je to tudi storil.
Potoni pretenj, da se bo vsakdo, ki bo glasoval za prvotno radikalno listo g. Regovca odpustil iz službe in potom plačanih agentov Jadranske banke razširjenih govoric, da se bo
Narod vseh teh okrožij, izvan od oblasti naprednjakov, se je uprl ter izjavil poveljnikom vojske, da noče prevrata temveč, da zahteva od kralja, da takoj odstavi vlado naprednjakov, ki preganja in ubija v. masah, narodu pa naj povrne njegove odvzete pravice in državljansko svobodo.
Toda kralj in vlada se niso^ ozirali na zahtevo naroda, temveč so takoj, ko so nastali prvi nemiri proglasili v teh okrožjih obsedno stanje in preki sod.
Bilo je tudi takoj odrejeno, da se zapre oel glavni odbor radikalne stranke, kar se je tudi zgodilo. Le Nikola Pašič, Aca Stanojevič in nekaj ostalih so pravočasno pobegnili preko meje.	_
Medtem, ko je belgrajska policija zapirala člane glavnega odbora, je podeželska žandarmerija aretirala vse druge prvake radikalne stranke, jih predala prekem sodišču, ki jih
nastopilo s policijo iu terorjem proti naši listi, se jim je tudi v resnici posrečilo spraviti velike zmede med pristaše Radikalne stranke, tako da pri volitvah niso vedeli kam glasovati.
Dobro! Mi končno še lahko razumemo, da so se odcepili od prvotne liste; ne moremo pa razumeti tega, da potem, ko svoje lastne liste niso mogli postaviti, da so izdali parolo: Ne glasovati za naša radikalno listo!-;
Zmedenost, ki so jo povzročili plačani agenti Jadranske banke in nezavednost nekaterih naših pristašev na Jesenicah je . kriva, da smo dosegli samo 2 mandata.
Ali mi smo na ta dva mandata, katera smo izbojevali navzlic terorju, pretnjami in podkupovanju ponos-nejši, kot na 8—10 mandatov, katere bi dobili v normalnem stanju.
Ta dva mandata predstavljata prave radikale še iz 1. 1881, ki so pripravljeni za radikalno idejo trpeti in se žrtvovati in ne kepo oportunistov, ki iščejo v vladni stranki svoja korita in prodajajo svoja prepričanja eksponentom Jadranske banke za prazna in lažnjiva obljubovanja.
Ta dva mandata so za nas zdrav temelj, na katerem borne postavili mogočno Radikalno stranko na Gorenjskem.
Glavni odbor naše stranke v Beogradu pa se lahko prepriča na podlagi teh dejstev, da imamo v Sloveniji radikale, ki sc v svoji duši prepričani o pravilnosti radikalnega programa, radikale, ki so vredni velike tradicije in zgodovine naše stranke.
je obsodilo na smrt z dodatkom, da se ima obsodba takoj izvršiti. Izvršitev obsodbe je bila grozna.
Za vse na smrt obsojene, je bila izkopana skupna jama. Potem, ko se je prečitala obsodba, so ubili drugega za drugim in medtem ko so prvega ubijali so morali ostali čakati, da pridejo na vrsto in gledati, kako še njihov prijatelj muči.
Iz barbarstva in osveie žandarii riso merili v srce ali glavo, temveč v noge, roke in ostale dele telesa, samo da so bile muke bolj grozne in strašne, da na ta način čimbolj prestrašijo narod.
Na smrt obsojeni so bili Nikola Pašič in Aca Stanojevič in še nekateri drugi, ki so pa še pravočasno pobegnili, razven teh Raša Miloševič in Pera Todorevič, katerim so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo, Taušanović in Paja Mihajlovič pa sta bila obsojena v večletno ječo.
Ko je upravnik mesta Beograda
obvestil kralja Milana, da je Nikola Pašič pobegnil, se je kralj Milan tako razjezil, da je udari! z nogo in sabljo ob tla, z roko pa ob mizo, da je svetilkg padla z mize.
Razen na smrt obsojenih je preki sod tud; obsodil 1200 radikalov na 20, 15 in 10 letno ječo ter jim kon-iiseiral ceiokupšno njihovo imetje in razprodajal njihova dom o v ja tako, da je bilo ca. 1000 družin ruiniranih.
Po teh krvavih dnevih je kralj Milan odstavil Hrističa od vlade ter postavil ilijo Garašanina v zvezj z naprednjaki na vlado.
Da bi jezo in gnjev naroda usmeril na drugo stran, je kralj Milan vsled prigovarjanja Avstrije 1885. 1. napovedal vojno Bolgarski, v kateri je Srbija doživela strahoviti poraz.
Srbija je bila peruagana radi te-
Gospod Rudolf Šimnovec, funkei-jonar narodno - socijalistične mladinske organizacije je pristopil pred 6 meseci kot član k NRS. Ta svoj pristop je utemeljil s tem, da je potrebno, d'a izginejo iz površja male strančice in da se narod udejstvuje v v elikih in mogočnih državnih strankah, v katerih je možno delovati v dobrobit naroda kot tudi ščititi pravice poedinea. Mož je mlad, poln idealizma in ljubezni do svojega naroda. Postal je v kratkem času vnet borec za zdravo in čisto idejo NRS.
Kot takega ga je začelo glasilo narodnih socijalistov Nova Pravda napadati in ga obdolževati lažnjivih dejanj.
Popolnoma razumjivo je, da se je hotel mož, ki ni pokvarjen kot je to danes v navadi pri politični birokraciji, tudi javno v časopisju braniti.
Kot pristaš NRS je napisal svoj zagovor v obliki poslanega v Jutranje Novosti , ki so bile takrat nekako oficielno glasilo Radikalne stranke.
Dolžnost Jutranjih Novosti; je bila sprejeti zagovor svojega pristaša in borca za radikalno idejo, zlasti pa še, ker bil zagovor podpisan in je s tem pisec nosil absolutno odgovornost za navedene trditve.
Poslano, odgovor nar. socijalistom ni izšel v Jutranjih Novostih;, pač pa mu jg eden od voditeljev narodnih socijalistov g. Juvan izjavil, da mu je dr. Ažman pokazal njegovo poslano in se je napram njemu pobahal, da je on kot narodni socijalist preprečil, da je bil njegov odgovor, dasi je on radikal, od radikala dr. Ažmana vržen v koš.
Iz navedenega dejstva moramo zaključiti:
1.	da je bil upravni svetnik Jadranske banke dr. Ažman glavna in odločilna oseba »Jutranjih Novosti«, ki so nosile krinko oficijelnoga glasila Radikalne stranke.
2.	da je dr. Ažman upravni svetnik Jadranske banke in uajmerodaj-
•a, ker j« šel kralj Milan v vojn* proti Bolgarom samo z obstoj«#« vojsko, ki je bila zelo maloštevilna, ker narodu ni smel dati v roke orožja vsled strahu, da ne bi padel po njemu.
Po tem porazu, katerega je pripravila ih zakrivila Avstrija, je nastopila težka narodno - gospodarska barba med Srbijo in Avstrijo.
Neprestano zapiranje avstrijske meje ter prepoved uvoza srbskih proizvodov je uničilo v Srbiji deželne produkte in živinorejo in spravilo narodno gospodarsko stanje aa tako nizko stopnjo, da je padel srbski narod v največjo bedo.
To je še povečajo mržnjo proti kralju Milanu in se stopnjevalo de viška s tem, da se ga je psovalo kot navadnega avstrijskega hlapca.
nejša oseba akcijskega odbora p«ka-zal pismo pristaša in vnetega herca Radikalne stranke narodnem a socijalistu in bančnemu prijatelju aprav-nernu svetniku »Kreditnega zaroda« g. Juvana.
3.	da je dr. Ažman kot radikal preprečil radikalu, g. it. Šiantr-cu, da bi v oficijelnem glasila odgovoril svojim nasprotnikom, narodnim socijalistom.
Siični slučaji so se dogajali tudi preje pri Jutranjih Novostih,. — Mi vprašamo tukaj naše pristaše, našo celokupno javnost, ali ni to izdajstvo. Ali ni to izdajstvo Jadranske banke v korist svojega bančnega prijatelja upravnega svetnika g. Juvana?
Ali ni to dokaz, da se Jadranska banka vmešava potom svojih listov v dnevno politiko.
Kdo naj ima danes zaupanje v Narodni dnevnik«, lastnino Jadr. banke«, ne da bi se izpostavil opasnosti, da ga ne bo jutri Jadranska banka« izdala ter mu škodovala a tem na ugledu in eksistenci.
Kdo naj ima zaupanje v akcijski odbor, ki je eksponent Jadranske banke«, da ta akcijski odbor ne bo na pritisk -Jadranske banke nekega lepega dne našo Rad. stranko prodal klerikalcem ali Italijanom!
Ali nam to ne potrjujejo dejstva, da je Jadranska banka ustavila oficijelno glasilo Radikalne strank« Jutranje Novosti in vrgla radikal« v koš skrahiranih narodnih socijalistov, samostojnih kmetov in naprednjakov, v koš, ki se imenuje Narodni Dnevnik«,, da ona z njim svobodno razpolaga in da eksploatira v svoje bančne svrhe.
Mi celokupno javnost kot t«d; naše pristaše najresnejše opozarjamo, da ne zaupajo niti Jadran:)!*! banki«, niti njenemu ekspouea m, akcijskemu odboru, ker se s tem vsak trenutek izpostavljajo nevarnosti, da bodo prodani ali pa nesramno izdani in vrženi na cesto.
Radikalna stranka.
Čuvajte sel
Rudolfe Franjin Magjer:
ned in vnuk.
t	(Iz cikla »Zapiski i/. raste.)
(Dalje.)
IV.
Potekal so dnevi in mali Danilo se je razvil v lepega, živega dvoletnega dečka. Ker je bilo med letom mnogo dela in šo bili vsi domači zaposleni, je bil deček popolnoma prepuščen dedu. Ded je bil tisti, ki ga je kopal, branil, ga učil hoditi in izgovarjati prve besede, skratka — vse. tako je to malo bitje doraščalo in se razvilo kot v zgodnjem jutru potna rumena roža. Ko pa so napočili dnevi, ko je duša žejna sladkih pripovesti, tedaj je sedel Mitro k svojemu Danilu in začel: Enkrat... je bilo!--------
Ko pa se je deček vsled vernega poslušanja utrudil in zadremal, tedaj so Mitrove misli pohitele v preteklost, v prejšnje njegovo bedno stanje, katerega pa je sedaj angeljček napolnil z tiho srečo in z blagim zadovoljstvom ter vlil v njegovo dušo no-
ve siie. V takih trenutkih se je spomnil svoje sive glave in pa različnih dogodkov) ki so bežali mimo njega in sedaj, ko se bliža vsemu konec, je čutil v sebi ono, po čemur je toliko časa hrepenel, — vročo, iskreno in nesebično ljubezen, katero mu daje to nedolžno detece. In z dvojna ljubeznijo bi Mitro objel spavajočega Danila in ga vroče poljuboval in ljubkoval dolgo ... ah, dolgo! ...
V.
Dokler je Danilo hrepenel po dedovih povestih in njegovem varstvu, toliko časa mu je dan hitro in brezskrbno potekal. Redno sta hodila v cerkev, iz nje zopet domov; sedela sta na podrti klopi ali v sadnem vrtu, a ob grdeni vremenu pa v Mi-trovi izbici, kjer je deček preživel skoro vso svojo mladost.
Nekega dne si mali Danilo zaželi, da bi se šel igrat k sosedovim.
— Pusti dedek, samo malo.
— Raje ne, oni ni tovariš za i?-be, raje ne ...
— Ali dedek---------prosi Danio
iskrenejše ... moj dragi edini dedek.
Mihi se je omehčalo srce.
— Pa dobro, ampak samo malo.
— Samo malo ... in Danilo je odhitel k sosedovim.
— Naj gre dete, naj vživa... je mislil potem. Medtem je že prešel
Čez nekoliko časa mora ded sam po Danila, da zapusti igro.
Mitro hiti. Ono vroče čustvo ljubavi se je pretvorilo v tem času v žalost, kesanje in s trdimi besedami je karal Danila.
— Poglej ga ... kako se mi to smeje... pa ti, Danilo, za katerega bi jaz dal svoje življenje ... pa ti kaj tacega storiš tvojem dedu, ti — Danilo-------
— Ail dedek, moj dragi dedek ... nikar tako... to me boli ... in dete skesano zaplaka.
In zopet je bilo vse dobro.
Taki prizori so se večkrat ponavljali, ker jel bil Danilo od narave živ dečko, njegova mlada kri želela je_sebi sorodno kri a te ni zmanjšalo Mitrinega tihega zadovoljstva. Samo takrat, ko je tudi mali Danilo pričel po taki igri pripovedovati, kako zna njegov drug Peter plezati po najtanjšem drevesu in se vzpenjati po najbolj strmi strehi, ali kako je ne-
kega dne neki drugi — Vido je — prebredel Karašicu, odvezal na nasprotnem bregu mlinarju čoln in ga dovedel preko, takrat je ded naim-šil obrvi in se razljutil na Danila, da on kaj takega pripoveduje.
— To ni lepo; deca mora biti vedno snažna, mora govoriti samo e lepih stvareh, ne se pa vedno pretepati in noreti. Kaj še... in ded j* pričel mahati z rokami, da pokaže, da on tega ne mara.
— Treba bo ostati doma, dokonča Mitro.
— Tega ne prenesem, da bi moral vedno čepeti doma — Danilo hoče na vsak način to doseči.
Mitre je videl v tem odgovoru, ki se ga je neugodno dotaknil, čisto resnico. On je bil prepričan, da j« zahteva preveč, da bi mali Danilo tičal celi dan pri njeni. Ali ono nekaj v prsih, ono v srcu ... Mitri je bilo žal, da so Danilu dragi njegovi tovariši, da se z njimi zabava, a še bolj, da delijo ljubezen z Danilom ...
»Ne, ne, Danilo je moj, samo
moj k • • •
(Dalj« prih,)
Sirarn I.
- . . .
Polltlinl razgovori.
Žan« iz Kravj«	Miha:	»Tiste je dobra, ko piše,
Fepi:	Sebas Žani, kara pa tkti
J»Hr?
Žani:	K A žit grera neki vihtig
Pepi: Za kua pa delaš ti pr Ažit, »ej b biu prej un dan pi' Steiat, kukr sem .jest še dons. A na veš, de ti Irt iblansk fakin na spadaš k bankir-stm hohštaplarjam? Pena Žani, kar tofcmj te bom.
Žani: Via' kua Pepi, Štefa m je prema! placu, tuki pa vsak pulič« jfrlt grufovsk honariraja. Scer se strinam s Štefatova puliti ka zatu k on reveže ubrajta, ampak s prazni ce-vam nam pulitka trajbu. Pugiej za tata raeldnga naprmer k jo zdela nesem akcijskem odbor bom dubu gvi-šen tavžent dinarjov. Staum na tu kr sem reku Ažitava brada!
Pepi: Naja Žani, pa puvfij, ee sma prov kt pulitka nauskriž, kua za ftua meidnga pa neses.
Žani: Olsten gub Teb Pepi k s raun moj joncman bom, če s prou druge stranke zmeri use nuvice, it se boja pr nas zgudle, sprut hišne lifru. Kar se pa pa tegala puručila avn tiče, je stvar ta, da je akc. odbor pr jese-niškh ubčinskh vulitvah 2 mandala »iitfenu.
Pepi: Kua s tinta piv al kua. A na veš d sa vaša lista pecirkshaulmau žprieal, zatu k ste neki s pudpisi švindlal. Kukr sm šlišu, še u la kua bo mogu Fepei'. Rezultat je eig««-tieh ist, olsten 2, ampak ne mandate, mar dva pu puklne ali pa pu kumar kukr češ, slapa bankirska.
Žani: Le nekar me tku na buhti. Olsten na ta viža je z mojm becam e« žinorn. Scer maja pa prou vulivci. — Kdu bo pa ta bankirska klapa volu ? Se* pr nas sa sam fali ran puliti konti, ta viš pjomtarji in druga taka fraka-rija, k misl, ds js narudu dobrobit poviren vamp. Pumisl sam, kva za ena svenarija je Aži uštirou s tem, de je zadne cajie pustou u Iblan eri
—	na vem keku b reku — en puli-Ifčn sindekat, k ma take regelce, de dons lahk usak limb puštane upravu »vetnik in vsak butl škribont cajteng. Nri doug ud tega k sm reku derek-tarji Ažit: veja kva her derektar, »ram me je eigentleh, d sm pr va-Sfm terajne, k sa sam faloti in šteje vsega skupi kumi 100 glidu. Za kva pa — sm mu reku naprej — nuben-ga reveža in pa delcvnga volka ne organiziraja? Pa m je reku ta šuft. Veš kua Žani nkar prveč gofla na brus, s na zastopš bankirska pulitka. Pi’ nas za paura in drug tak delovn volk ni placa. Pr nas sina — aus-»amsvajze Tebe, iblanska baraba nam ta velk gespudje in ti morma skp držat — čeprov cela banka skrahira
—	doklr jez naum pustou ministr. Pol k bom pa ministr, bom pa use, k niša zdej men pariral ud hudiča nakrnitlu, ta nar bi pa Štefa, k me j« kilk Amerikancm udcvinknu.
Veš, tkula m je puvedu. Jest »m »e kar za glava pr jev, pa sm s mislu ta svoje. Pa še več t bom puvedu en drukat, zdela morm pa štantipedi dara. Olsten, sebas šorl.
Pepi: Sebas!
Pr. Salarič s« seli r Tiše«j»»i.
v Toiie:	Miha, ali si bral dopis iz
Pišenptjia v »Radikalskem glasnikiK.
Miha; Bral, veš dr. Salovic je preselil svojo pisarno iz Kočevja v Tišenpol.
Tone: »Izgleda, da so mu Kočevarji že dosti prepametni, ker so se •fali samo enkrat potegniti.«
cta bi Šemanovič lahko pogoltnil SO metrov \isok vodopad.«
Tone: »Ta šemanovič je pa tič! Kako potem ne bo pogoltoil po pameti 5 cm dolgega Salovica.t
Miha: Počak! pennejduš, boš videl kako ga bo užgal ta Wolfshund!«
Tone: Ha, ha, potem bo pa ubogi Salovic stokal, da jih je fasak.
Miha: Sicer -pa je Salovic čisto e« fejst fant!«
Aži — minister.
Aži, veliki bankir in polit kant dal si delat že je zavbersk gvant, da nastopi z dostojanstvom kot minister —
A u Beogradu kažu: vrag te nosi, ti
si filistar!
Dok joa Štefa živi, nečež biti nam
ministar!
Aži ko to čuje,
črv jada v srcu mu zakljuje.
Brzo skliče generale svoje v zbor, sftuhta jih kot pse in vpije liki nor: mesto, da dobili bi mi Šteto v pest, šleve, delate mi trideset i šest. Tretens ob! Vsem od kraja s prvim plačo utsavim; mesto vas pa druge m agar ce postavim,
lake, ki mi bodo znali trobit v rog, kajti jaz čem postat minister — Bog!
Kr wird euergi«.
Nikić:	Ali gospodje, taka politi-
ka ns vodi nikamor!
Šaka:	Zakaj ne?
Nikie: : Ako bi mi zagovarjali prvotno radikalno listo v Jesenicah, bi imeli danes 8—10 odbornikov.
Lukič:- Aber dieser verflueht« Šiefa!."
Nikič:	Gospodje ne, ne, tukaj
smo mi krivi, ker smo se mi odcepili od skupne prvotne liste.
Salovič:	Eigentlicb hat der Ni-
kič rechtb
Aži:	Aber was brauchen wir,
was brauchen vvir Mandaten0 Wir haben ja 110 in Berbien.«
Nikič: Meni o ve gluposti Jadranske dosta, ako nećemo imat mandate lu pri nas v Sloveniji, bo enkrat Beograd nas in Jadransko skupaj brcnil, kot nam sedaj pri naši politiki gebura.
Salovič:	Nikič hat recht und er
wird energisch.
V jireiskavi.
France: Ti ali si bral da so eksponenti Jadranske banke na Jesenicah v preiskavi, češ da so ponaredili podpise na občinski kandidatni listi?
Mika:	Bral, da ga zasleduje dr-
žavno pravdništvo.
Frsiice: No in kaj praviš ti k temu.
Mika: Da ni niti zdravo, niti dobro da se višji uradniki utičije v politiko.
France:	Prav imaš, saj jim tudi
zakon to prepoveduje.«
Miha: »S tem pada tudi ugled in objektivnost uradnika.
France:	»Sicer pa posnema go-
spoda na Jesenicah čisto svoje politične predpostavljene.
Miha:	Za stranko ni niti zdravo,
niti pametno posluževati se prevar, ker pride vsaka lopovščina enkrat na dan.«
z stranke.
Trebnje. Dne 14. februarja se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije za Trebnje, na katerem j« poročal delegat provizornega oblastnega odbora o politični situa-oiji in potrebi razširjenja Radikalne »tranke v Sloveniji. Navzoči možje iz delovnega ljudstva so se strinjali z izvajanjem govornika in so se konstituirali v smislu statuta NFS v krajevno organizacijo, v katero je bil
izvoljen:	Predsednik: Lojze Lesjak,
podpredsednik Anton Kastelic, tajnik Kramar Anton, odborniki Matija Hočevar, Josip Dremelj, Franc Kogelj in Franc Papež.
Z navedenimi odborniki, možmi iz delovnega ljudstva je podana garancija naši stranki, da bo ona pognala v trebanskem okraju mogočne korenine.
-rtv-Ai1-	' k«*'	♦	Jra«.; % rtv..
Zunanja politika.
fndmje francoskega franka je izzvalo med Nemci silno veselje, ker mislijo, da bo ista usoda kot njih same zadela tudi Francijo.
Vsled pičle zmage v senatu je Poincare ponudil predsedniku demisijo, kar bo ta gotovo tudi sprejel, ker je večina politikov mnenja, da Poincare ni dorasel težkim nalogam, ki jih stavijo kritične razmere v Franciji za državnika.
Kot naslednika mislijo imenovati Barthona.
Boljševički upor v Sibiriji še ni
udušen. Potegnil je s seboj tudi oddelke rdeče armade.
Konec angleške stavke.
Delodajalci, ki so bili vzrok velike stavke so priznali povišanje mezd. Tako je bil nenadoma dosežen sporazum med stavkajočimi delavci in delodajalci in proglašen konec stavke.
Macdonald je izjavil v spodnji zbornici, da se bo pričelo z gradnjo petih križark. Ker bodo te nadomestek onih, ki so bile izgubljene. Zato gotovo ne bodo protestirale gradnji Amerika, Japonska in Francija.
Pri gradnji teh 5 križark bo zaposlenih 100.000 delavcev, stroški pa bodo znašali 2 milijona šterlingov.
Avstrija noče priznati bresllitov-skega miru. Moskovski vladni krogi trdijo, da je Avstrija priznala sovjetsko Rusijo že z podpisom mirovne pogodbe v Brest - Litovskem, ako-ravno so to pogodbo zavezniki razveljavili, zato Avstrija smatra to pogodbo kot neveljavno.
Najbrže bo avstriisko-rusko razmerje urejeno s slično pogodbo, kot je bila sklenjena v Rapallu.
Generalni brnim štrajk- je izbruhnil na Dunaju. Češki tovariši so izjavili solidarnost v tem. da ne bodo poslali namestnikov iz Češke.
Haiijaui zavzeti oazo Gamadez, ki leži 500 lem od Tripolisa (Afrika). —-Ta oaza je velike važnosti, ker sa tam križajo pota, Id vodijo od Sredozemskega morja v sredino Sahare.
Vesti iz Bolgarske.
Opozicijonalni blok nezadovoljnih .socijalistov in radikalov bodo izvoliti Malinova, ki bo deloval proti vladi. Opozicija ima vedno več pristašev in kmalu bo nastopil usodni trenutek za Cankovo vlado.
Rapidno padanje madžarske krone.
Ker se je ministrskim predsedniku Kallayu od vseh strani očitalo, da je on kriv vsled svoje nezmožnosti valutne katastrofe, je Kallav odstopil. — Ljudstvo je zbegano, draginja vedno bolj narašča. V ospredju stoji vprašanje, kdo bo sedaj namestnik Kallava. — Za vlado je sedaj silno težlco stališče, ker je vedno bolj dvomljivo vsled spora nove angleške vlade, ali bo mogoče dobiti inozemsko posojilo.
Grčija — republika?
Na parlamentarni seji so se republikanci izraževali o nevarnosti, ki preti Makedoniji z bolgarske, strani, ee bo Grčija odlašala s plebiscitom. Stavili so predlog, da naj parlament takoj proglasi republiko, plebiscit pa naj to proklamacijo naknadno odobri.
Venizelcs se čudi, da se hočejo republikanci izogniti plebiscitu, ako-ravno je on merjen, da se plebiscit izjavi za republiko.
Notranja politika.
0 sporazumu z Italijo se je razpravljalo v Narodni skupščini in je bil odobren.
V danih razmerah ni bilo mogoče doseči večjih uspehov*, ker je za nas zunanje političen položaj velevažno prijateljstvo s sosedi in mir na mejah. S tem pa še ni rečeno, da smo sc z rimskim sporazumom odrekli našim bratom onkraj meje. Sporazumi in pogodb? niso večne.
Ljudski tednik o sporazumu:
Pasic je že leta 1919. v Parizu svetoval, da se sprejme takozvana Wtisonova črta, ki bi uam dala Postojno, Idrijo in končno tudi Reko. Politični otroci tega niso hoteli in danes smo v posledici teh otročarij prisiljeni, da sami podpišemo, da ima Italija sama urediti politične razmere Reke! Tragika narodov sloni ua -nemnnosti voditeljev, ki je hnjša kat hudodelstvo. Preko teh usodepobuh neumnosti slovenskih politikasti’ov in afterdiplomatov morajo Srbi s pametjo in modrostjo ure-vati naše razmere do Italije«.
Pašić je storil, kar je bilo v danih razmerah mogoče. To je priznala tudi opozicija kljub vsem očitkom in argumentom, navedenim v skupščini. Priznala je to indirektno s tem, da ni glasovala proti sporazumu in da se je raje odstranila od glaso vonja. S tem so opozicionalni poslanci. predvsem člani Jugoslovanskega kluba in muslimanskega kluba pokazali, da sicer niso proti sporazumu, da pa sato ne glasujejo zanj, ker ne
morejo iti z vlado radi notranjepolitičnih vzrokov.
To dejstvo potrjuje tudi naše stališče, ki smo ga v tem vprašanju zavzeli.
Preje miš, sedaj tič.
Šg pred kratkim je dr. Korošec t svojimi klerikalnimi miškami podpiral našo homogeno vlado in jo tudi zagovarjal na vsa usta v Slovencu .
Danes se pa veže z demokrati, katere dnevno napada v svojem listu kot brezverce in centraliste pod pokroviteljstvom Stipice Radića, da bi rušil tisto vlado, katero je še pred kratkim hvalil na vsa usta.
Najbrže s homo regiusem ne bo nič, ker ostajajo radikalci dosledni in konsekventni svojemu programu.
Stare navade.
Naši klerikalci so pomagali razveljaviti liste SSJ in delovnega ljudstva, da so s svojimi pristaši dosegli večino v jeseniški občini.
SLS 19; JDS 12, NRS 2 odborni-ška mesta.
To je stara navada klerikalcev, katere so se posluževali tudi v obči ni Bukovica, da so dosegli večino.
Likvidacija presvet ne uprave.
Višji šolski svet in oddelek za prosveto in vere pri ljubljanski pokrajinski upravi sta prenehala poslovati, ker je poverjeno do končne likvidacije opravljanje teh poslov dr. St. Bevku, predsedniku višjega šolskega sveta. On naj izvrši vse potrebno za izvršitev likvidacije.
Gospodarstvo.
— Žit« za Hercegovino. Ministrstvo za socijalno politiko je sestavilo komisijo, ki bo v Vojvodini nakupila 160 vagonov žita. To žito se bo siromašnim rodbinam v Hercegovini prodajalo za znižano ceno.
Kmetijska šola v Prevaljah. Kakor poročajo iz Belgrada, se je poljedelsko ministrstvo odločilo ustanoviti v Prevaljah kmetijsko šolo za Mežiško dolino.
Nova poljedelska šola v Dalmaciji. Ministrski svet je na predlog mi-
nistrstva poljedelstva odobril kredH 500.000 Din, da se ustanovi poljedelska šola na otoku Korčuli v Dalmaciji.
Deficit italijanskih državnih železnic v 1. 1923 znaša 906,401.513 lir in se je znižal od predlani za 351 milijonov lir.
Brezcarinski uvoz žita v Italijo. Italijanski listi poročajo, da je v Italiji podaljšan rok ’ za brezcarinski uvoz pšenice, ovsa, rži in turšcioe do 30. junija.
Cene žita padle. Cene so znatno padle zaradi zboljšanja dinarja. Pše-aiea se je v Vojvodini trgovala že po 300 Din, oves pes 230 Din, turščica po 230 do 240 Din.
Cene umetnih gnojil in vinogradskih potrebščin. Umetna gnojila so se v zadnjem času trgovala:	16 od-
stotni superfosfat po 130 do 140 Din, kaijeva sol po 155 do 160 Din, apneni dušik po 320 do 330 Din, 12- do 15 edstotni kajnit po 65 do 75 Din, D-do ISodstotna Thomasova žlindra po 170 do 180 Din za 100 kilogramov. — Cene vinogradniškim potrebšči-»am pa so bile: modra galica po 10 do 11 Din, žveplo po 4 do 5 Din, natrijev triosulfat po 8.50 Din, galun po 7.50 Din.
Novi sejmi v Veliki Loki. Delegacija ministrstva za trgovino in industrijo je dovolila Veliki Loki štiri nove letne sejme za živino, konje, drobnico in kramarsko blago. Novi sejmi bodo dne 18. marca, 21. junija, 30. avgusta in 16. decembra. Poleg teh sejmov ostaneta tudi dva stara sejma dne 12. maja in 25. julija.
Nova solarna. Uprava državnih monopolov' namerava v Ulcinju osnovati morsko šolamo, ki bi producirala na leto 3500 vagonov soli. S tem bi bila — poleg ostalih solarn — potrebščina na soli v naši državi popolnoma krita. Ustanovni stroški za novo solarno se cenijo na približno 50 Milijonov dinarjev.
Izvoz suhih sliv iu pekmeza. Ministrstvo trgovine je z aktom št. 725 IV. dovolilo izvoz suhih sliv in pekmeza v inozemstvo. Blago za izvoz mora biti zdravo.
Zakon o šumarstvu za celo državo. V ministrstvu za šume in rude zboruje že nekaj dni šumarska konferenca, v kateri so zastopani delegati rudarske industrije in tajnik industrijske zbornice. Konferenca razpravlja o predlo«! h industrijalcev, da
izdela novi šumarski zakon za eelo državo.
Prvi delavski kongres v Jugoslaviji. Glavni delavski savez je sklical za dne 27. in 28. aprila t. 1. v Beogradu prvi splošni delavski kongres.
Orožne vaje profesorjev srednjih Sol in učiteljev osnovnih in meščanskih šol. Navedeni, ki so rezervni častniki, smejo vsled najnovejšega odloka min. vojne in mornarice odnosno min. prosvete odslužiti orožne vaje pri oddelkih svojega bivališča.
Poostren pasji kontuanac. Mestni magistrat je odredil poostren pasji kontumac. Psi morajo imeti nagobčnike in jih je voditi na vrvici.
Jugoslovani v Ameriki. Zagrebški izseljeniški komisarijat poroča: Po uradnih statističnih podatkih je bilo leta 1920. v Zedinjenih državah 408.973 Jugoslovanov, in sicer je bilo 208.552 Slovencev in 200.421 Sr-bo-Hrvatov. Med slednjimi je bilo 140.559 Hrvatov, 52.208 Srbov, 4533 Črnogorcev in 3119 Dalmatincev. --Jugoslovani so v Zedinjenih državah navedeni po materinskem jeziku kot Slovenci in Srbo-Hrvati.
Železniška nesreča. Na progi Za-ječar-Paračin je v torek divjal tako silen vihar, da je nametal na tračnice nad meter snega. Dva potniška vlaka sta skočila s tira. Žrtev k sreči ni bilo.
Uradniške' plače. Kakor poročajo se izplačajo državnim nameščencem tudi za marec predujmi na povišane dohodke. Z izplačevanjem prejemkov po novam uradniškem zakonu se ho začelo s 1. aprilom.
Nezaposlenost v naši državi, število nezaposlenih v naši državi cenijo na 180 do 200.000. Samo v Zagrebu je - število nezaposlenih te dni prekoračilo 10.000.
Najdenček. Lastnik gostilne pri KaplaniK je našel v veži neki omot. Pobral ga je in ga je v gostilniški sobi pričo gostov odmotal. Na veliko začudenje vseh, se je prikazalo dete, staro približno 14 dni. Oddalo se je takoj v oskrbo državnemu zavodu za
Nazadovanj« živinoreje v 1. 1922. Iz podatkov ministrstva za poljedelstvo in vode o naši živinoreji za zadnja leta je razvidno, da se je število živine v naši državi nap ram letu 1922 zmanjšalo. Število goveje živine je razen v Bosni v vseh drugih pokrajinah več ali manj padlo.
Padec ovac .je razmeroma majhen, istotako z kozami. Zlasti znatno padanje števila izkazujejo svinje. — Število je padlo v vseh pokrajinah, najznatnejše v Severni in Južni Srbiji ter precej tudi v Sloveniji. Največ se pečajo s svipjerejo v Hrvatski in Vojvodini. — Istotako je padlo lani število (perotnine v celi naši državi, vendar je padec razmeroma majhen. — Padec števila svinj: so povzročile največ bolezni, ki najhuje razsajajo v Srbiji. —V Sloveniji je splošno nazadovanje živine kriva le slaba letina. Lanska dobra letina pa je skoro gotovo v celi državi zopet oživila živinorejo.
Već tvornic v Srbiji ustavilo svoje obrate.
Radi denarne krize je bilo več tvornic prisiljenih ustaviti svoje obrate kot: tvornica usnja in čevljev v Nišu, tvornica platna in trikotaže v Čupriji in dr.
Kineška vlada je voljna trgovati s nami.
Kineški poslanec v Madridu ' j« izjavil našemu poslancu, da je njegova vlada voljna se pogajati z našo vlado glede trgovine med nami in Kino. Poleg tega bi se po dogovoru uredili naši trgovski odnošaji z Kino; ta dogovor bi naše državljane, ki žive v Mandžuriji, združil in ščitil.
Največja tovarna margarina v Sloveniji. »Jugoslovenski Llojkk poroča, da se neki nemški konzorcij tvornic margarina zanima za osnovanje več tvornic margarina v Bosni. Misli se tudi na gradnjo take tvornice v Sloveniji, ki bi bila največja te vrste v naši državi.
zaščito deoe. Brezsrčno mater pa išče policija.
Rdeč sneg. V Norveški so prošle dni imeli redek pojav: padal je! rdeč sneg. Seveda ni bil ta sneg nikakšno čudo, ker so Norvežani vajeni tega, da se večkrat dvigne v zrak rdeč prah, kateremu sledi pozneje barvasta padavina.
Tele s petero nogami. Iz Mramo-raka se javlja, da se je pri tamkajšnjem kmetu Ivanu Bollandu otele-tilo živinče s petimi nogami. Peta noga je med sprednjima nogama in gibljiva na vse strani. Tele je močno zdravo.
Odprava mnogoženstva v Turčiji. Turčija se očividno modernizira v vsakem oziru. Narodni skupščini v Angori je bil sedaj predložen zakon o odpravi mnogoženstva. Dvoženstvo bo dovoljeno samo v gotovih slučajih, vendar pa dobi prva žena v tem slučaju pravico do ločitve zakona. Do leta 1917. so imeli Turki pravico, poročiti štiri žene in je mogla slediti ločitev samo na željo moža. šele leta 1917. je bilo določeno, da je za ločitev potreben sodni sklep.
Šivanje srca. Dunajski zdravnik Winkelberger je privedel na kliniko 201etnega mladeniča, ki se je z nožem sunil v prsa. Ob etrovi narkozi so mu odprli prsni koš in srce je pokazalo na desni strani 6 milimetrov široko rano. Zdravnik mu je sešil rano na srcu s tremi šivi, takisto tildi operacijsko rano. Štiri tedne po operaciji je pacijent že lahko zapustil bolnico in v nadaljnih dveh tednih je bil popolnoma sposoben za delo. Na dunajski kliniki je bilo do-sedaj operiranih 28 oseb na srcu; od teh jih je ozdravilo 10.
Tolovaj v ženski obleki. Te dni sd v Peču aretirali zloglasnega ar-navtskega potepina derviša Ramusa, na čigar glavo je radi številnih zlo-dejstev razpisanih 10.000 Din nagrade. Poveljnik tamošnje orožniške postaje je na sejmu patruljiral med
množico sejmarjev in s« mu je neka seljakinja na prvi pogled zazdela skrajno sumljiva. Ko jo je začel izpraševati, se je seljakinja silno vznemirjena pognala v beg. Seveda so jo dohiteli, aretirali in pri preiskavi dognali, da se pod žensko obleko krije sam tolovaj Ramus. Priznal je, da je preoblečen dospel na sejem, da si izbere par žrtev, ki bi jih zvečer oropal Izročili so ga sodišču, nagrada 10.000 Din pa pripade naredniku, ki ga je iztaknil in spravil na varno.
Prepovedan uvoz orožja. Ministrstvo vojske in mornarice je ukinilo izdajanje uvoznih dovoljenj za samokrese, pištole in municijo za samokrese.
Mož, ki laja. V zagrebški Pasteurjev zavod so pripeljali seljaka Jovana Kekiča iz Črnega vrela pri Karlovcu. Pred tremi tedni ga je ugrize! stekel pes v prste desne roke. Svojci in Kekič sam niso posvetili nobene pažnje. Šele, ko je nedavno začel besneti, so iskali zdravniško pomoč. Kekič ne more več požirati vode, kadar ga pa napade besnost, laja kakor pes. Rešitve ni in bo v kratkem moral izdihniti v strašnih mukah. Slučaj je strahovit primer ljudske malomarnosti in neukosti.
Vojaški dopusti. Vojak ima po preteku šestih mesecev od dne, ko je nastopil vojaško službo pravico do najmanj 15 dni dopusta. Pristojni poveljnik pa rnu sme dovoliti tudi več. Dopust tudi dobi, ako mu kdo v družini umrje. Vsakemu vojaku pristoji za odhod in povratek brezplačna vožnja po železnici in ladji samo za en dopust, dokler služi v kadru. Za dopust prosi vojak pri raportu in ni treba, da svojci vlagajo pismene prošnje.
Bete z ribjim repom. Izredno čuden porod se je nedavno zgodil v rumunski vasici Turn-Magurele blizu naše meje. Žena posestnika Nikolaja Gazea je namreč povila- dete, ki je bilo pol človeške, pol ribje podobe. Zgornji dei telesa je bil namreč popolnoma pravilno razvit, spodnji del pa se je končal v ribji rep. Novorojeno bitje je torej bilo pol dete pol riba. Čudni stvor, ki pomeni izredno igro narave, je živel le pol ure. Zdaj se nahaja v nekem rumunskem muzeju. — Malo manj čuden primer se je prigodil v vasi Vodice v Dalmaciji, kjer je neka kmetica rodila žensko dete, ki nima nožič, niti leve ročice, na desni pa samo štiri prste.
Uboj pri kvartanju. Trg. agent Radul Vučinič je v kavarni »Višnjica« v Belgradu v družbi z Al e .s. Jovanovičem, kavarnarjem, Božom Štefanovičem, prokuristom Izvozne banke in Borom Bojkovičem, natakarjem, neko noč igral karte. Vučinič je imel pri sebi za 2400 dinarjev raznega denarja ter zlato in srebrno uro. Med igro je Vučinič zapazil, da ga Aleksander in Bora goljufata. — Hotel je prenehati z . igro, ker je že itak izgubil več kot 600 dinarjev. Ker ona dva nato nista hotela pristati, se je med njimi vnel prepir, v katerem je Bor nameril s Alexan-drovim samokresom na Vučinoviča in ga zadel v desno stran prs. Vuči-novie je bil takoj prepeljan v bolnico; Alexander je bil aretiran, a Bor je pobegnil in policija mu sledi.
Morilec cele družine. V Berlinu se je dogodila strašna rodbinska tragedija. Elektrotehnik Ehrhardt, kateremu se je omračil um, je razbil svoji ženi glavo s kladivom, sina je ustrelil z revolverjem v trebuh in hčer najprej do nezavesti pobil s kladivom, nato pa jo vrgel skozi okno na cesto, kjer je obležala mrtva. Nato je skočil morilec na balkon, si prestrelil glavo in se vrgel na cesto, kjer je tudi on obležal mrtev. Policija, ki je s silo vdrla v zabarikadirano sobo, je našla ženo vso razmesarjeno, a še živo. Sina in hčerko so odpeljali v mrtvašnico.
Parobrod, kurjen s sladkorjem. Angleški parobrod »Morro Časti e . last Ward-Linie, je potoval h Havane v Newyork. Na potu mu je zman jkalo premoga ter ne bi bili mogli dospeti do luke, da niso imeli na pa-
robrodu 300 vreč sladkorja, katerega »o z ostalim premogom vred pokurili.
Zverinski zločin. V selu Jagod-nje gornje pri Benkovcu v Dalmaciji je 251etni fant Dušan Kereš zalezoval 191etno Rožico Čunič. Ker ga j« odbila, jo je na paši s silo napadel in ker se je branila, ji je s kamnom razbil glavo, jo onečastil in oropal. Bežečega so opazili in ga izročffi orožnikom. Zločin je priznal. Prebivalstvo je zločin skrajno užalostil m razburil.
Tat v košari. Pruski železniški policiji je končno uspelo zalotiti tatn, ki je že par mesecev izvrševal tatvine na povsem nov način. Tatič se j« nabavil veliko potno košaro, v kateri je lahko udobno ležal. Njegovi tatinski zavezniki so ga oddajali na kolodvoru kot prtljago. Ko je tatič bil v vagonu sam, je zlezel iz košare ki nemoteno prebrskal ostale zavoje m zaboje ter pobral iz njih, kar se m« je zdelo vredno. Končno je prišel tudi na to misel, da je na zavoje pri-lepljal svoj naslov, tako, da je dnevno prejemal obilo pošiljatev. S seboj je imel vedno dosti hrane in se j« včasi vozil kar po pet dni. Posel j« naravno uspeval izborno, da ga ni končno le izvohal nos tajnega policista. Istočasno s tatom so bili aretirani tudi njegovi zavezniki. Škoda, ki jo je tat v košari izvršil tekom zadnjih mesecev, se ceni na težke milijone.
Obednice in spalnice v zrakoplovih. Ameriška zrakoplovna društva, ki vzdržujejo normalni zračni promet med poedinimi ameriškimi meati, uvajajo v zrakoplovih posebne spalnice za potnike, ki potujejo več dni. Istočasno se v zrakoplovih uredijo skupne obedovalnice, kakor je to običajno pri brzovlakih. Dobila se bodo podnevi in ponoči topla in mrzla jedila, vse to pa seveda po ameriških cenah.
Izseljevanje iz naše države.
Po podatkih ministra za soeijaiao politiko je razvidno, da se je iz naš« države od 1. januarja do 30. novembra 1923 izselilo v Združene držav« in Kanado 7130 ljudi.
Aretacija barona Kluneckega.
Na Dunaju je bil prijet baron Leop. Klumecki, najuplivnejša osebnost v stari Avstriji in znani neprijatelj Srbov.
Baron Klumecki, osnovatelj zloglasnega »Informationsburoa« je živel od 1894—99 v Dubrovniku. S pomočjo te ustanove je nemoteno vohunil in izdajal na Dunaj vse važnejša dogodke Bosne in Dalmacije.
Pri tem sta mu pomagala tudi pok. Fabrisa in mladi pesnik Uroš Trojanovič.
V Fridjungovem procesu je on najbolj obtoževal srbsko-hrvaško koalicijo in pok. Šupilo, dokler se ni dokazalo, da so Fridjungove listine ponarejene.
Tako se je naš velik neprijatelj pojavil v tem procesu na Dunaju.
Zmanjšano število izseljencev v Ameriko. Po novi ameriški postavi, ki bo stopila v veljavo dne 1. julija, se bo moglo preseliti iz Jugoslavije v Zjedinjene države samo 2102 oseb, dočim je dosedaj znašala letna kvota 6426. Torej trikrat manj!
GLEDALIŠKI REPERTOARJI.
Ljubljanska drama.
Pondeljek, 25.: »Beneški trgovec«. B. Torek, 26.: Zaprto.
Sreda, 27.: »Othello«. A.
Četrtek, 28.: Tri maske, Smešne pre-cijoze, Priljudni komisar. D.
Petek, 29.: »Beneški trgovec«. C. Sobota, 1. ob 15.: »Mogočni prstan«. Dijaška predstava. Izv.
Ljubljanska opera.
Pondeljek, 25.: Zaprto.
Torek, 26.: Zaprto.
Sreda, 27.: »Traviata«. F.
Četrtek, 28.: Zaprto. (Generalna vaja)- „
Petek, 29.: »Traviata«. E.
Razno«