235. številka
Ljubljana, v petek 11. oktobra 1895
XXVIII. leto.
lahaja vsak dan iveccr, isimli nedelje in prsenike, ter /elja po polti prejeman sa avitro-ogertke deftele ta vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 *\d., ea jeden 1 gld 40 kr.— Za Ljubljano brea pošiljanja Da dom ca vse leto 13 gld., r.a Četrt leta 3 gld. 30 kr., ta jeden, mosec 1 gld. lCflkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. M četrt leta — Za tnje deiele toliko ve«, kolikor poštnina tnala. Za oinsnila platoje se od ttiristopne petit-vrste po 6 kr., Co se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., to »e dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvoli frankirati. — Bok opi hi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniltvo je na Kongresnem trgu st Vi. U prasnil t v a naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oanamla, t. j. vse administrativne stvari.
Volitve — pred durmi.
Ker je pretekla šestletna volilna doba deželnemu zboru kranjskemu, razglasila je deželna vlada včeraj dneve za splošnje nove volitve, tako da bode voliti poslance kmetskih občin v četrtek 21. novembra, poslane« mest in trgov ter trgovsko-obrtne zbornice v ponedeljek 25. novembra, a poslance velikega posestva v četrtek dne 28. novembra.
Utegne se sedaj razviti volilno gibanje, ka-kerŠnega ni še imela nafta dežela. Obe slovenski stranki si bosta prizadevali svoje može spraviti v novi deželni zbor. Če smo prav poučeni, ne bode ga volilnega okraja, ki ne bi imel kandidatov iz obeh strank. Borba bode torej povsodi, živahna, — strastna. Opozarja sicer včeraj glasilo nasprotne nam stranke „vse slovenske volilce, naj skrbe za to, da se volitve vrše za Slovence častno in dostojno". Toda, ker vsi poznamo, s kakšnim fanatizmom nasprotna stranka vedno nastopa, ker de nihče ni pozabil, s kakimi sredstvi je delovala doslej pri volitvah, zato tudi ne verjamemo, da bi se slusal v njenem taboru samem poziv njenega glasila, in sploh ne moremo misliti, da je ta sicer utemeljeni poziv prišel tudi res od srca.
Narodna stranka je pripravljena za boj in vsi njeni zaupni možje morajo takoj na stražo. Vsem nam mora biti do tega, da zasedejo stole deželne zbornice samo taki možje, ki imajo dokazane sposobnosti in trdno voljo za izpolnjevanje važnih dolžnosti) deželnozborskega mandata. Kar se tiče dosedanjih poslancev, kateri zopet nastopijo kot. kandidati, izprašajo naj jim volilci najprvo \>st, kaj so storili v preteklih zasedanjih, 8 čim so dokazali, da so vredni novega zaupanja. Našli bodo, da je nekaj takih, ki niso bili v nikakem oziru kos svoji nalogi, ki še toliko niso napeli svojih dušnih „močij", da bi si pridobili kako lastno prepričanje, ampak so se le dali gori in doli vleči, kakor igrače na vrvici. Take je treba od konca do kraja proč pomesti! Niso ne v čast zbornici, še manj pa v korist svojemu volilnemu okraju, kaj Še celi deželi. Za danes jih ne imenujemo, a molčali ne bomo, ako jih bo
nasprotna stranka zopet skušala predstavljati narodu kot vrle može in zaslužne poslance. Druge ,stare hišett so zopet bile nekatere taksne, da bi lahko kaj pomagale pri delu, a nasprotovale so iz golega koristolovstva in strankarskih ozirov vsakemu napredku dežele, ali vsled bledoličnega strahu za svoj mandat so pokorile se tujemu komandu, Tudi tacih brezznačajnežev ni treba v bodoči zbornici in vsakega rodoljubnega deželana dolžnost bodi, da se proti takim kandidaturam bori z vso odločnostjo! Žalostno bi bilo, če bi se za bivše poslance te ali one vrste ne našel dober nadomestek.
Narodna stranka si je že davno v svesti, da bodočega deželnega zbora čakajo težavne naloge, katere zahtevajo resnih mož z utrjenimi, pa tudi svežimi močmi. Zategadelj je njeno vodstvo že do-sedaj mnogo pozornosti obračalo na bližnje volitve in skušalo pozvedeti za može, kateri bi deželno-zborski mandat vršili Častno in obračali v prid dežele ter svojih volilnih okrajev. To se mu je po večjem že posrečilo v sporaznmljenji z zaupnimi možmi in volilci dotičnih okrajev. Isto tako je tudi sedaj posebno nujna potreba, da zaupni možje narodne stranke in drugi volilci pošiljajo vse svoje nasvete in poročila o volilnem gibanji zvrševalnemu odboru narodne stranke. Le s takim osredotočenim delovanjem bode mogoče složiti volilce za kandidate naše stranke. Organizacija naša mora biti vidna tudi v bodočem deželnem zboru. Ako hoče stranka varovati svoja načela in potegovati se uspešno za koristi volilcev, tedaj morajo biti njeni poslanci dobri in združeni. Na to pa je treba paziti in delati sedaj pri kandidatih, in vodstvo stranke je v stanu doseči to le tedaj, ako se v njegovih rokah koncentruje nadzorstvo volilnega gibanja. Opozarjamo na to važno okolnost vae rodoljube na deželi, da uvidijo prevažni namen in po tem tudi delajo! Naj nihče ne drži križem rok, treba je takoj mnogo agitacije in popolne sloge do zadnjega!
V IJilliljkmlil,  11. oktobra.
Razdelitev deske kraljevine. Nemški nacijc-nalci so izdali povodom deželnozborskih volitev volilni oklic, v katerem zahtevajo, da se razdeli češka kraljevina v nemški in češki del s posebno upravo. Dežela naj bi se razdelila po narodnostih. Seveda na taki podlagi ni nobena sprava s Cehi mogoča. O taki razdelitvi uprave bi se dalo govoriti, ko bi jo Nemci zahtevali za vse meševite dežele, torej tudi za Moravsko, Šlezijo, Štajersko in Koroško. Samo Nemcem na ljubo se pa uprave dežel ne bodo razdeljevale.
Deželnozborske volitve Tirolske bodo letos zanimive. V nemškem delu dežele vladajo v kmetskih občinah neomejeno klerikalci. Liberalci nimajo najmanjega upanja na kak uspeh, pa tudi nemški nacijonalci tukaj ne bi mogli najti ugodnih tal. Zato se pa klerikalci rujejo mej seboj. Nekaterim mlajšim klerikalcem zlasti kapelanom niso starši klerikalci dovolj katoliški. Tako so začeli agitacijo celo proti dekanu Glatzu. Več dosedanjih klerikalnih poslancev je že v skrbi za svoje mandate.
Civilni zakon na Ogerskem. Vojno mini-sterBtvo je naročilo častnikom skupne vojake, da se morajo poročiti še cerkveno, ako so se na Ogerskem tudi že civilno poročili. Poleg tega bo je zaukazalo, da morajo častniki in vojaški uradniki doprinesti dokaz o neomadeževanem imenu, primerni socijalni omiki in o rodbinskih razmerah neveste. Te svedočbe morata podpisati duhovni pastir in pa okrajno glavarstvo, oziroma pridejati primerne opazke. Te določbe so pa nekako poniževalne za civilni zakon in se bi tudi lahko od duhovske strani delale poroki ovire, ako bi duhovni pastir ne hotel podpisati omenjene svedočbe. To bi se zgodilo, ko bi se ženin in nevesta ne udala ceikvenim določilom glede verske vzgoje otrok. Ta zadeva pač pride v ogerskem državnem zboru še v razgovor in tedaj je pričakovati, da bodo vladni privrženci, se huje pa nekateri skrajni levičarji napadali skupno vojsko. Pa tudi v delegaciji utegnejo zaradi teh stvarij še prijemati vojnega ministra, če tudi ni pričakovati, da bi mu morda odrekli proračun.
Gladomornica.
(Francoski spisal Qay de Maup asBant | preložil Vinko.) (Konec.)
Ako se je na dnu rova kaka žival deset ali dvanajst dnij borila s smrtjo, pri življenju vzdrževana samo od gnijoČih ostankov svojih predhodnikov, prišla je tja nenadoma druga žival, doslej zdrava in čila in neznana družabnika sta si nezaupno stala nasproti, drug druzega nadzorovala z divjimi pogledi in jeden je strahotna sledil slehernemu pregibu dru-aega. Ko je prišel in moril glad, spopadla sta se, dolgo se tlivje borila, dokler močnejši ni premagal labšega ter ga požrl za živa.
Ko je bilo sklenjeno, da bode Pierrot vržen v gladomornico, šlo je za to, kdo bo prevzel to delo. Cestar, ki je na cesti tolkel gramoz, zahteval je za Bvoj trud deset soldov (sous). To se je zdelo gospe Lefevrovi nesmiselno pretirana cena. Sosednji tovariš se je zadovoljeval s petimi soldi, a tndi to je bilo preveč. Roza je opomnila, da bi bilo najboljše, ko bi ga sami nesli tja, kajti na ta način po poti ne bo mučen, niti ne bo slutil svoje usode. Tako je bilo slednjič dogovorjeno, da bodeta o mraku gospa
Ta večer sta mu pripravili dobro juho z na-prstnikom mleko. Pohlastal jo je do zadnje kaplji«-o in ko je še zadovoljno mahal z repom, vzela ga je Roza v svoj predpasnik.
/enaki sta hiteli čez polje kot zlečinki. Kmalu sta ugledali lom in v kratkem sta bili na mestu. Gospa Lefevrova se je nagnila Čez rob prepada, da bi poslušala, ni li od spodaj čuti kakov cvileči glas . . . Nič . . . ravno sedaj doli ni bilo živega bitja in Pierrot bo sam. In Roza, ki je plakala, poljubi psa ter ga vrže v rov. Sedaj se obe nagneta čez rob ter vlečeta na uho.
Najprej čujeta votel padec, potem predirljiv srce trgajoč stok ranjene živali, v presledkih žalostno tuljenje in nazadnje obupno bolestno cviljenje psa, ki je dvigal glavo proti odprtini rova.
Lajal je . . . oh . . . kako je lajal!
Vest jima je očitala; z grozo in čudnim ter nedoumnim strahom hitita nazaj proti domu.
Urnejša Roza je čedalje hitreje hitela naprej in gospa Lefevrova je bila prisiljena zadrževati jo v teku :
.Čakajte me, Roza, čakajte me!"
Noč pa je obema prinesla grozne sanje.
Gospe Lefevrovi se je zdelo, da je sedela za mizo pri kosilu, in ko je odkrila skledo z juho, ležal je notri Pierrot. Skočil je ven in jo ugriznil v nos.
/budila se je in zdelo se jej je, da ga še sliši lajati. Napela je ušesa ... a motila se je.
Zaspala je znova in zdelo se jej je, da se nahaja na <1o1lM neskončni cesti, po kateri je šla vedno naprej. Kar zapazi sredi ceste stoječ velik koš in čudna groza jo obide o njegovem pogledu. Slednjič se vender odloči vanj pogledati in v njem ugleda zvitega Pierrota, ki zdajci plane kvišku, zgrabi jo za roko ter se besno zaje vanjo. In prestrašena se spusti v beg, vlekoč za sabo psa, ki se je drži z gobcem.
Od prestanega strahu skoro brez uma, vstane o zori ter hiti k lomu.
Lajal je . . . bržkone lajal celo noč ! Spusti se v jok ter ga kliče z nebrojnimi nežnimi prilizljivimi imeni. Odgovarjal jim je z vsemi veselimi premem-bami svojega pasjega glasu.
Polastilo se je je po njem živo hrepenenje in sklenila je, da bode skrbela zanj do njegove smrti.
Šla je h kamenarju, ki je imel opraviti pri lomljenju skal, ter mu povedala svojo žalostno zgodo.
Mož jo je molče poslušal in ko je končala, je dejal:
„Vi hočete svojega psa? To bode stalo štiri franke."
Od strahu je debelo pogledala in zdajci se jej je razkadila vsa žalost.
Tuki so! Da Italijani Škilijo v Italijo, je nam bilo Že davno znano, a vendar se to do sedaj ni tako očitno pokazalo, kakor 20. septembra o italijanskem narodnem praznika v Rima. Tako se v Garibaldijevi sobii na Kapitola nahaja še venec rodoljubov iz Trsta in Istre. V Panteonu so pa ta dan na grob Viktorja Emanuela položili Tržačani in Istrani krasen venec z napisom : „Svojemu globoko oh žalovanemu kralju Trst in Istra". Torej Istrani in Tržačani zmatrajo italijanskega kralja za svojega vladarja in vendar jih Rinaldini na Dunaju pri vladi slika za dobre Avstrijce. Čuditi se je pač avstrijskim državnikom, da ne spoznajo, kam merijo vse italijanske težnje. Karakteristično je pa tudi za Italijo, da trpi take vence, ko je vendar avstrijska zaveznica. Pa vsaj je še vladna „Tribune" hudo napadala Avstrijo, ker njen veleposlanik ni razobesil zastave dne 20. septembra in tako rekoč poživljala že Italijane, naj primejo za orožje in pojdejo v Trst. V Rimu menda že mislijo, da je Avstrija Italiji kako podložna.
Neredi v Carigradu Pri neredih v Carigradu so posebno Kurdi ropali. Čudno je, da je zadnji čas v Carigradu nenavadno veliko Kurdov. Najbrž so nalašč nekaj tega divjega naroda povabili iz Azije, da je pomagal Turkom pri pobijanju kristijanov. Za boje in rope se dajo Kurdi povsod porabiti. Kurdi 86 pa tudi najboj boje reform v Armeniji, Delati ne marajo. Sedaj se živo z ropom in pa 8 tem, da jim Armenci plačujejo neki davek, da jih ne (ropajo. Ko bi se napravil v Armeniji red, kakctšen je v omikani Evropi, bi Kurdi morali |; pustiti sedanje svoje življenje. — So zanimivejše je pa to, da so ropali tudi zofte, to je dijaki mo-bamedainkih višjih šol. Pač lepe razmere so v Turčiji, če že dijaki komaj čakajo, da se jim ponudi prilika ropati. Če so v Carigradu take razni re, potem je pač čudno, da K v ropa ne pride do prepr č.'.nja, da tu ni druge pomoči, nego da so Turki porinejo tez Uoepor. Država, ki kaj takega trpi v sv o,i prestolnici, ni zmožna izvesti nobenih dobrih zaL n^v, ko bi jih tudi hotela.
Armensko vprašanje. Turki in njih prijatelji bi na vsak način radi krivdo izvrmli na kristijane. Židovski listi, ki vsi simpatizujejo s Torki, prinašajo poročila iz Carigrada 0 nek^m armenskem anarhističnem društvu, katero napravlja tako nemire. DraŠtvO, pravijo, dri je taino, a ti časopisi \elo dobro, kakšna ho njih pravila iu navajajo po-■amične paragrafe teh pravil. Seveda ho vsh to se izmislili v turških vladnih krogih in poslali tem časopisom ali so pa s turškim denarjem plačana uredništvu se vse sama izmislila. Di pa je društvo anarhistično, to trdijo jedino zaradi tega, da bi Armencem izpodkopah simpatije v Evropi* Ti listi bodi vedno piš»jo proti reformam v Turčiji, češ, v-iko reforme bi le izpodkopale moč Turčije. l*o njih mnenja bi vsa Evropa morala podpirati Turci o. <ia l»i ia/.ie z;*tiral.t kristijane. Seveda, ko bi te kakemu Židu kje las skrivil, je pa krik po vsem iasnišksm Izraelu. Koliko so pisali o barbarstvu (folije, ki je nekaj omejevala židovsko svobodo, če tudi ruska policija ni nikdar Židov pobijala, kot turška kristijane.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. oktobra.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Kakor smo že naznanili, pela se bo jutri opereta „Nitouche", katera se je lani večkrat pela in vselej z velikim uspehom. Z ozirom na to, da opereta ni nova na našem odra, se je tadi vstopnina za to predstavo znižala. Prihodnji teden pride na vrsto „Afri čanka". Ker je vodstvu našega gledališča na tem, da se vse opere skrbno študirajo in dostojno uprizore, in ker tako velike težke opere, kakor je „Afričanka*, ne more z je Ino orkestralno skušnjo spraviti na oder, moralo je opustiti za torek, dne 15. t. m. določeno predstavo in se bode ta večer vršila na odru generalna skušnja. Za to opero so.se naročili deloma povsem novi kostumi in sicer pri firmi, katera zalaga s kustumi tudi tržaško komunalno gledališče in razna velika gledališča na Laškem, ladjo pa, katera je za uprizoritev „Afričanke" potrebna, je blagohotno posodila inteudanca hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu.
— (Slovensko gledališče.) Sinočna predstava „Trubadurja" je bila v vsakem oziru vzgledna. Nove moči so se navadile druga na drugo in na starejše člane naše opere, kar se je zlasti opazilo v ensemblih, in zaradi tega je bila sinočua repriza še dovršenejša od prve predstave. Občinstvo je bilo navdušeno in je vse soliste in zbor burno aklamiralo. Primadona gospč. Sevčikova je dokazala, da umeje to, kar imenujejo Italijani „bel cauto", vrh tega pa ima nje glas jako lep in prijeten timbre. Tudi v igranju je gospodična že vidno sigurnejša postala in sedaj, po drugi predstavi, že lahko rečemo, da ima gospč. Ševčikova po naši sodbi sijajno prihodnjost kot operna pevka. Gospč. Jung-ui a ti u o vil, znamenita kot pevka in igralka, je tudi sinoči pela in igrala Azuceno tako krasno, da so bile viharne ovacije, katere jej je občinstvo prirejalo, popolnoma zaslužene. Posebno disponiran je bil g. Pur k rabe k; njegov mogočni glas je donel kakor čist zvon, in to v vseh legah; težavno „stretto" je pel tako lepo in s tako lahkoto, da se aplavdiranje ni poleglo, dokler ni arije ponovil. Gosp. Nolli je bil kot Luna to, kar je v t"j ulogi vedno, in kako zna to ulogo peti, ve vsak obiskovalec našega gledališča. Zelo lep uspeh je imel izvrstni basist g. Vaš i ček, a vrli so bili tudi vsi dcUgi solisti in takisto zbor ter orkester. Sploh se mora na tej predstavi kapelniku g. Benišku le čestitati, a tudi „Drara. društvu" so lahko čestita, da je pridobilo takega strokovnjaka. Gledališče je bilo do malega razprodano.
— („Slovenska Matica") bo imela v četrtek dne 17. oktobra t. I. ob polu šeiti uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih CIV. odborovo sejo. Dnevni red: 1.) Naznanila pre dsedništva. 2) Potcjenje zapisnikov o CIU. odborovi seji in o XXX. občnem zboru. 3.) Volitev preds«dnika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 1.) Poročilo tajnikovo. 5.) Posameznosti.
— (C. kr deželni plačilni urad) na Cesarja Jožefa trgu št. 1 bode due 15., 10. in 17. oktobra 18U5 radi glavnega znažeuja uradnih prostorov za stranke zaprt.
— (Brezobzirnost.) Dva kolesarja — div-jaka — namreč Adalbert K—g in njegov prijatelj podila sta se pretočeno sredo popoludne uprav divjaško drug zraven drusega po trotoirju nove Tržaške ceste, ne meneč se za občinstvo, katero je moralo o zelo slabem vremena umikati se jima v blato na cesto. Dobro vedoč da delata s tem krivico občinstvu utemeljevala sta svoje ravnanje s tem da sta kričala: „'S is' jo a schlecht's Wetter*.
„Stiri franke! Ali imate Še kaj vesti? Štiri franke!"
On pa je odgovoril:
„Vi mislite, da naj se spustim doli po vretenu, Opraskam se doli ter se dam celo ugrizniti od va-Bega preklicanega psa samo zaradi veselja, da ga v;;m privlečeni goriv Zakaj ste ga pa vrgli noter?"
Odšla je raztogotena.
„Stiri franke !u
Ko je piišla domov, poklicala je Rozo ter jej naznanila kamenarjevo zahtevo.
Vedi.o za vse pripravljena služkinja vsklikne: „Stiri franke! To je lep denar, gospa!" Nato pristavi :
„Kaj, ko bi ubcgeinu psu vrgli kaj jesti, da ne pogine lakote?"
Vsa vesela gospa Lefevrova pohvali ta nasvet in brez obotavljanja au podasta na pot z velikim krajcem B »soljo pot resornega kruhu.
Lomili sta ga na kosce, katerega sta druzega za drugim metali doli ter neprestano govorili s Pierrot om. In komaj je bil pes gotov z jednim za-ložajem, že je lajal za drugim.
Zvečer Bta prišli zupet, potem drugo jutro iu
vsak naslednji dan, tako da jima je bila pot k lomu nazadnje jedini izprehod.
Slednjič neko jutro, ko sta doli vrgli prvi košček kruha, v rovu zaslišita strašljivo lajanje. Rila sta dva notri! Nekdo je vrgel noter druzega psa !
I loza vzklikne:
„ Pierrot!"
Pierrot pa laja in laja . . .
Nato mu pričneta metati hrano, a po vsakem založaju začujeta besno tuljenje in žalostno cviljenje Pierlotu, popadeuega od tovariša, ki je bil močnejši in vse sam požrl.
Druga čez drugo sta klicali:
„To je zate, Pierrot!"
A zaman, kajti Pierrot oČividno ni dobil nič.
Nazadnje se ženski v zadregi spogledata in gospa Lefevrova veli trpko :
„Vseh psov, katere kdo vrže noter, ne morem živiti! Morava ga pustiti . .
In uzlovoljena od misli, da bi kak tuj pes živel o njeni hrani, obrne se proti domu ter vzame s sabo ostanek kruha, katerega po cesti prične jesti.
Roza je s težkim srcem šla za njo, na vsak i korali otiraje si oči z oglom modrega predpasnika.
— (Cerkev v Črnučah,) zidana 1. 1880 v romanskem slogu, je po potresa tako trpela, da se je morala do tal podreti. Prihodnje leto se začne gradba nove cerkve.
— (,Zavezi slovenskih učiteljskih društev") je gospod Jan Lego, odlični prijatelj našega naroda in pospešitelj češko-slovenske vzajemnosti pisal tole le pismo: Slavna „Zaveza slovenskih uči. teljskih društev" me je o priliki letošnjega zborovanja imenovala svojim častnim članom. Brzojavno p ročilo o tem odlikovan u me je res iznenadilo, ker predobro vem, da moje naslage niso tolike, da bi bil v sanjah smel kaj sličnega pričakovati. Vse, kar sem za povspešitev vzajemnosti mej slovenskim in češkim učiteljstvom, oziroma šolstvom storil, je v mojih očeh tako neznatno, da moram uzrok tistega odlikovanja iskati le v veliki hvaležnosti, ki je jeden izmed mnog.h krasnih značajev slovenskega naroda. Vsa moja dela na tem polji ho sicer v lepih začetkih, pa vendar le v začetkih. Da se pa dovrše, s tem zagotavlja me rodoljubje, uavdušenost in vstrajuost slovenskega učiteljst.va. Največe važnosti pa pripisujem knjižnici za mladino, ker s in po najnovejši zgodovini češkega naroda prepričan, da moru narod le takrat tujih uplivov prost, svoj in krepak postati, ako se odgoji v čitateljski narod. Ce tedaj doživim takega razvoja slovenske književnosti za mladino, da bode imela vsaka slovenska šola svojo knjižnico, ne samo za nežno, ampak tudi za odraslo mladino, najsrečnejšega bodem se Čutil ter si rekel: Zastonj nisi deloval I Da se tu v malo letih uresniči, želim si najiskreneje za slovenski narod. Zahvaljujoč se vsem učiteljem kar najtapleje za njihovo naklonjenost, s katero so me toliko odliko vali, sem Vašemu blagorodju ves udaui Jan Lego".
— (Deželna naklada na pivo) znaša, tako se nam piše iz Novega mesta, tukaj menda 4 kr. na liter, ker krčma rji točijo pivo zdaj po 24 kr., dočim so poprej po 20 kr. l<tt*r točili. V sosednji Kandiji so vzeli pa ljubljanski recept ter točijo liter po 22 kr. Od tod menda izvira, da so novomeške gostilne tako dobro obiskane. Deželna naklada na pivo bode dala kromarjem veliko večji dobiček kot deželi.
— (Občino Ajdovico.) ki je doslej spadala v zdravstveno okrožje trebanjsko, je deželna vlada do govorno z deželnim  odborom kranjskim priklopila zdravstvenemu okrožju žužemherškemu.
— (Silen naliv) bil je predvčerajšnjim v Leskovi dolini okolu Klane, kakor se poroča tukajšnjemu hidrografiškemu uradu. Lilo je slcoro neprenehoma 24 ur in je bila padavina vode 105 do 125 mm. Divjal je tudi vihar, ki je prouzroči! mnogo škode.
— (Osepnioe) so se pojavile v Dolenji vasi pri Ribnici. Sodi se, da so se zanesle tja s Hr vatskega.
— (Uboj.) Kajžar Janez Zevnik p. d. Čuk se j« s kajžarjem Matevžem O v jačem iz Mavčič pri Kranju stepel in ga s polenom tako udaril, da je Ovjač umrl.
— (Poštna jezdnina) se je določala po odredbi trgovinskega ministernlva za zimski semester za Kranjsko na 1 gld. 9. kr. za konja in miri|a-meter za posebne pošte in separatne brze vožnjo in na 91 kr. za erarijalne ježe; za Primorsko pa na 1 gld. 4 kr. za prvo in na 81 kr. za drugo vrsto omenjenih voženj in jež.
— (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) je minoie dni priredilo dva shoda v Grebinju in v Hodišah, Oba Bhoda sta bila mnogoštevilno obiskana in so bili vsi govori vzprejeti z navdušenjem.
— (Pomanjkanje dijakov.) »Mir" piše: Kolikokrat smo že naglašali, da nam koroškim Sloven cem pomanjkuje inteligence za vse stroke javnega službovanja.   Manjka slovenskih sodnikov, notarjev, profesorjev itd.   Tudi duhovnikov je že pičlo, dast so prihiteli bratje Čehi na pomoč.   Vsako leto smo opominjali rodoljube po deželi, posebno gg. duhov nike, naj gledajo na to, da se spravi kolikor mogoč* fantov v srednje šole. Lansko leto naše besede niso bile klic vpijočega v puščavi. A tembolj se moramo pritoževati letos, da se ni storila povsod i narodna dolžnost. Kako je na drngih šolah, ne vemo; a na latinskih šolah v Celovcu je v tem oziru precej ža lostno.   Kakor smo slišali, je vstopilo v celovško gimnazijo okoli 430 dijakov. Po razmerju obeh na rodnostij bi imelo  izmej teh biti kakih 130—140 Slovencev;  vender  jih je samo  okoli 80. Skoraj v vsakem razredu nahajaš fante, ki so popolnoma slovenskih starišev, za Nemce vpisane. V prvi ruzred je vstopilo 20 Slovencev. Tol ko jih sicer že dolgo ni bilo.   A cela podjunska dolina, narodno najbolj probnjena, ki obsega 4 sodnijske okraje 8*50 000 prebivalci, poslala je samo 3, reci tri učence v prvi lazred,  iu sicer iz Dober le vesi in iz Pliberka z
okolico po jednega. Iz celega velikovškega in ka-peljskega okraja pa ni niti jednoga. Kam pa bodemo prišli, ako bomo tako malomarni. Dokler ne dobimo dosti dijaškega naraščaja, so vse naše nade do zboljšanja uradniških razmer na Koroškem zastonj. Pomisliti je, koliko dijakov se pogubi mej porom od prvega do osmega razreda, koliko jih prebije maturo! Častno se je letos akazala pri m roma mala spodnja rožna dolina. Vstopilo je 9 slovenskih fantov v prvi razred iz spodnjega Roža, ki šteje 10 000 prebivalcev. Zatorej zopet in zopet opominjamo rodoljubno duhovščino na njeno dolžnost, da skrbi za slovenski naraščaj v srednjih šolah. Ko bi se vsaj vHako drugo leto iz vsake fare poslal samo jeden d«ček učit se v Celovec, dosti bi jih imeli. Še jedenkrat ponavljamo : Slovenci, pošiljajte pridne dečke v srednje šole, da nam ne bode treba vsako leto sproti opominjati na to, in konečno po toči zvoniti, kakor letos.
— (Državnozborska volitev na Goriškem.) Dne 17. t. m. se bode vršila volitev drž. poslanca za mesta in trge goriške in gradiščanske. Kandidat laške stranke je princ Kgon Hoheniohe, služabnik Kotliscliildov in kot predsednik južne železnice od ločen nasprotnik vsake druge železnice v dežt-li Mož bo gotovo delal na to, da se Rotschildovi dohodki z Goriškega ne bodo zmanjšali. Slovenska stranka je v tej skupini preslaba, da bi zamogla sama preprečiti izvolitev Ilohenloha
— (Prosjak čudak ) Pred kratkim je bil v Gorjci dBložir.ui neki berač. V njega stanovanji se je našla cela zbirka bakrenih kotlov, vredna nad 3000 gld. Da kupujejo berači s svojimi prihranki vred.ioslne papirje, ni novo, da pa bi kdo zbiral drage bakrene kotle, to se menda še ni zgodilo. Razen bakrenih kotlov je prosjak-čudak ljubil samo še žganje.
— (Imenovanja, pri pošti ) Poštnimi asistenti so v področju poštnega ravnateljstva tržaškega imenovani poštni praktikantje: Evgen Suš ni k, Ivan Rlestrovič, Anton Kuder, Alojzij B e r g a n t, Kazimir Del tram, Vladimir To me g, Friderik Dru mat, Silvij Dubič, Hug. Hreglič, Viljem Holu s k a, Srn. Stangher, Iv. Schmutz, Evgen Križao, Matej Segula, Rudolf M a y e r-vveg, Alfred Pagnacco, Viljem Wegnast in Kviot m V i s i n t i n.
— (Ilustracija isterskih razmer.) Mestece Grožnjan blizu Ruj je prav iredentovsio gnezdo in Slovan, ki gre tja, se poda v smrtno nevarnost. Kake so tam varnostne razmere, pojasnjtijrjo tri«e slučaji. Prvi slučaj : Trije občani so prišli v mesto, da si za bližajoče se občinske volitve prepišejo imenik volilcev. Mesto vladajoči obč tajn;k Torc-dli je r'*.azal obč. redarju, naj preišče doslece, ali imajo pri sebi kako orožje, iu ko se je pokazalo, da ga nimajo, jdi je spodil s surovimi psovkami. BMe« Š"aniu so hrvatske može vzprejeli s psovkami in jih četrt ure iz mesta spremljali s — krmni. Drugi slučaj: Župnik Nedved iz Sterne in nekateri kmetje so bili uradoma pozvani k županstvu v Grožnjan, Ko so prišli v mesto, je vnekdo" vrgel iz občinske hiše nanje kamen in ranil ž njim kmsta Damij niča. Pri odhodu je župnik zphteval, naj ga spre mit:*, dva redarja. Župan je tej želji ustregel in redarja sta spremila župnika in kmete, a ko so ,meščani0, moški iu ženske, napadli odhajalce, jih psovali in obmetavali, se nista ganila. Tretji slučaj t C kr. logar Autonac je prišel na grožnjansko pošto. Na cesti so se zbrali meščani in ga psovali, brat sedanjega župana pa mu jo vzel palico in ga zmerjal. Pri tem zmerjauju je zakrivil tudi žaljenje Velečanstva, a preiskava se je ustavila, čošs da jedna priča ne zadostuje.
— (Na čast) gosp. Fr. Podgorniku, uredniku „Slovanskega Sveta", ki se je stalno naselil na Dunaju, prirede njegovi somišljeniki velikošolci pozdravni v«><"er s petjem iu prosto zabavo v ponedeljek, 14. t. m. v Kastnerjevi restavraciji „zum Magistrat** (I. Lichteufelsgaste). Začetek ob 7. uri zvečer. Gostje-Slovenci in Slovani dobro došli!
— (Hrvatske novice.) Za sijajen vzprejem cesar j a-kralj a v Zagrebu se delajo vsestransko veli? kanske priprave na kolodvoru iu po vsem mestu. Mej deinitacijami, katere bode cesar-kralj vzprejel v Zagceou, bode tudi odposlanstvo iz okupacijskih dežel Katero se bode poklonilo v poBebni avdijeuciji vladarju. — Te dni so se pričele skušnje na odru novega hrvatskega gledališča, ki je do neznatnih mal hi i kos ti j popolnoma dodelano. Električna razsvetljava fuokcijonira prav izborno in je sploh vsa zgradba vrejeua po najnovejših tehniških zahtevah. Gledališki iu stranski prostori se bodo izročili jutri inteudabot. — Povodom dohoda Nj. Veličanstva je bdal J Gleainger (po firmi Granita) slavnostno knjižico „8poiuenspis prigodom Nj. Vel. kralja", ki bode kot kažipot in ob jednein kot spomin prav dobro služila, V knjižici bode opis glavnih sname-ni to nt i j mesta in mnogo ilustracij, na čelu podoba cesarja-kralja. Cena 98 stranij teksta in Gl stranij inaer.ttov obsegajoči knjižici je samo 25 novč.
* ^rTa socy^n°demokrationavojvoJinja)
Shoda socijalistične stranke v Vratislavi se udeležuje tudi kakih 40 let stara interesantna dama: soproga vratishivskega zdravnika dra. Willima. Znana je kot ekscentrična dama. Zadnja leta se je z vso unemo oklenila socijalizma. Najmanj je tega vesel VVirtem-berški kralj, ker je s to uneto secijalistinjo v rodu.
Gospa dr. \ViIlim se je namreč pred svojo poroko pisala: Pavlina Matilda Ida vojvodinja Wirtemberška.
* (Žrtva hazarda.) Odlični italijanski odvetnik Agostino Bosselini se je v vasi Staglieno blizu Monte-Karla usmrtil, in sicer na grobu Mazzi-nijevem. Mož je pri hazardu v Monte Karlu izgubil vse svoje premoženje, okoln 250.000 frankov.
Davila i
U red ni Š t vu n ašega lista staposlala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. J. Čop v Mostah na Gorenjskem G kron, nabrane pri nKunt ud dne 3 t. m. — G. J Šemrl v St Vidu nad Cerknico 2 kroni za klub narodne stranke Pod Krajem (no uredništvu „Rodoljuba). — Skupaj 8 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
Kujltevnost.
— Nove muzikalije. Schorzo, in ter-mezzo in valček za klavir, zložil K. Hoff-meist. er, op. (J Založila in izdala „Glasbena matica". Cena 1 gid. oO kr. Veščak ne samo na klavirji ampak tudi v glasbi sploh, je obogatil našo domačo glasbeno literaturo s tremi zanimivimi, v modernem zlogu zloženimi klavirskimi skladbami. Prva nkladba (Scherzo; gospodični Rozi Souvanovi,) ima na čelu češki motro in je po njega besedah programna glasba, predvajajoča prizor, ki ga vedejo vile v temnem gozdu pri svitu lune. Živahni ritmi, spremljajoči v °,'a-taktu lepo kantileno, slikajo ples, v sredi stavka pa v mirnejšem tempu (J 4 takt) igranje vil v cvetnatem logu; skladba je pikautn-v, a mora se igrati tudi delikatno. Druga skladba (Intermezzo; gospodični Jos. Gelešnikovi v spomin,) je lep dvospev v mirnem tempu, elegantna salonska skladba v lahkem zlogu Tretja skladba (Valček; svojemu prijatelju in učencu gosp. Leonu Souvaau.) Zanima zaradi prijetne raznoterosti v melodiji in ritmu; začetni motiv v levi roki takorekoč poživlja k plesu, čemur odgovarja nežni motiv v desni roki. Drugi stavek zahteva jako fino interpretacijo, mHo melodijo je treba v IG taktih na c-dur-trizvoku brez pedala natančneje spremljati, da se odlikuje od naslednjega stavka, ki pripravlja poslušalca zopet na glavni motiv. Po živahnem scherzovnem in vzletnem medstavkn v a-raol pre.de valček zopet h glavnemu prvemu stavku z bizzarno modalovanim sklepom. Sploh so vse te tri skladbe ne samo on ginalne, ampak tudi glasbene cene, in igralec, ki zna igrati najložje skladbe Schumannove, Griegove in Ctiopinove, naredi ž njimi velik efekt. o.
Dunaj 11. oktobra. Ministrski predsednik grof Badeni in finančni minister Bilineki se odpeljeta prihodnji teden v Budimpešto, da se dogovorita z ogersko vlado glede podajanj zarad, obnovitve avstrijsko-ngerske pogodbe.
Praga 11. oktobra. Anarhist II iVinaim je bil danes obešen. II Hnanu je bil mdar in je umoril rudarskega nadzornika ftevtha i u nekega rudarja ranil. Ko so mu je včeraj naznanilo, da ga cesar ni poinilostil, se je suiejal. Svojo mater je surovo odgnal iu takisto tudi duhovnika. Pred ekseUueijo je kričal veletzdajske besede.
Beligrad u. oktobra. Neznani zlikovci so minolo noč ulomill v prodajalnieo zlatarja Simonovima v kneza Mihajla ulici blizu konaka in odnesli raznih dragocenostij v vrednosti 200.000 frankov.
Carigrad 11. oktobra. Nocoj ponoči so bili na mnogih hišah nabiti lepaki revolucionarne vsebine. Zlasti se zahteva koust.tuci ja. Vlada je v velikem strahu, da nastanejo nove hoinatije.
Berolin 12, oktobra. Državno sodišče je sedem radi razširjanja veleizdajskih tiskovin toženih raznašalcev časnikov oprostilo.
Narodno-gospodarsKe stvari.
— Socijalna vprašanja. (Dalje.) E. Delavci. 1.) Delo je dolžnost iu splošno premoženje vseh zdravih ljudij; po delu je mogoče, da si človek zagotovi pravico za svoj obstanek. PoSteno iu dobro delo, kakor tudi pravična cena in plača za delo vstvarja splošno blagostanje narodov. 2.) D^lo torej ne sme biti monopol kapitalu, pa tudi ne sine postati po kapitalističnem gospodarstvu žitva oderu-štva in izsesavanja, kot se .s.daj mnogokrat godi. 3.) Država je dolžua po zakonodajstvu m po upravi braniti pošteno delo; torej je mora nameuu primerno orgauizovati, da je obvaruje izsesavanja iu oderuštva i u da zagotovi vsakemu delavcu* njegovemu delu primerno pravično plačo. 4. Otroško in žensko delo po tvornicah se mora popolnoma i odpraviti. Ker se to ne more takoj doseči, se mora najprej odločno skušati, da vsaj tisto žensko delo o i pade,   ki   škoduje zdravju in poklicu ženske kot
žene in matere ali družinskimi ži.ljenja, ali ki napravlja neopravičeno konkurenco moškemu delu. 5.) Ponočno delo naj se le tistim podjetjem dovoli, pri katerih se delo ne more pretrgat« iz tehničnih vzrokov. 6) Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Počitek trajaj od sobote do ponedeljka celih 36 ur. 7.) Uvedi se najvišja neprestopna delavska doba in sicer pri vseh rudo-in premogokopih in pri vseh strokah, koder se mehanično s stroji v velikem producira, vzlasti pri težkih in zdravju škodljivih delih bodi nsemurni delavski čas; pri malem obrtu, pri rokodelstvu, kupčijstvu in drugih temu podobnih strokah pa ae uvedi deseturna delavska doba 8.) Ker je temelj vsemu družabnemu redu družina, zato sodimo, da je glavna naloga javne oblasti, da z zakoni in s primernim izvrševanjem zakonov v Upravi v vseh obzirih varuje in povspešuje družinsko življenje. 9.) Da se omogoči vsakemu drŽavljahO doseči primerno omiko, se mora na vseh državnih učilnic vh poučevati brezplačno do najvišje izobrazba. 10) Zi-htevamo, da 8e izvrši obvezno in za življenje zadostujoče  B t Varovanj t  za bolezen, proti iMZi.nnlim,
za onemoglost in starost kakor tudi preskrbljenje vdov in sirot ; za te blagajne zahtevamo tako uredbo, da ne bo uprava požrla s svojimi stroški neprimerno velikega dela dohodkov, kakor ae sedaj ve-likrat godi. Delavec bodi zavarovan: a) V bolesni (bolniške blagajne)., b) Ob nezgodah (zavarovanje proti nezgodam), c) V starosti (invalidni zaklad). x) V bolniške blagajne naj skladajo delavcu sitni svoje prispevke in jih upravljajo izklju no sami pod nadzorstvom deželnih uradov; ženske b dniške blagajne bodite posebej; vanje dajejo tretjino tudi delodajalci; [ti) za zavarovance proti nezgodam naj plačujejo samo delodajalci; uprava to zavarovalnice bodi jeduostavnejša; *;) za ostarele delavce naj se ustanovi poseben deželni invalidni zaklad, v kateri naj plačujejo delodajalci, delavci in dežela s;iina izvršitev tega predloga naj se prepnstifdeželnemu zboru. Za rudarje iu topilce zahtevamo posebej: Hratovske skladnice. a) Za rudarske bratov* ske skladnics naj se po zakonn ustanove jedn itna praviU. 6) Po teh pravilih naj se upravlja vsaki bratovski skladntca posameznih samostojnih zavodov popolnoma samostojno. Z*to naj se j»o krajevnih razmerah pridaju zakonitim pravilom posebni dodatki, ki pa ne smejo rušiti načel jednotnih praviL e) Na ta način bo mogoča vzajemnost vseh zavodov pri preseljevanju in premeicevanjn delavcev; prenesel se bo bratovski denar in delavec bo z rodbino vred vžival pri vseh zavodih jednake prednosti in pravice na bratovsko skladnioo. ./) Da BO sestavijo vzorna pravila, naj ne skliče j o k razgovoru (.-nketi) zastopniki ruduiškdi lastnikov in rudarjev, t) Kar bi manjkalo v bratovski skladinci, naj dopolni delodajalec Mam f) Izjavljamo bs pnfi t.'inu, ila ae uvede osrednja dižavuu bratOVSka skladnioa Dodatek. Nekaj načel za .skupna pravila: x) V proviz'jo ^e štej vsako leto v rudn kib in topilnicah od tiste dobe, ko je bil delavec stalno vzprejefc; leta, katera je kedo preživel pri kakem drugem delu, pretrgavdi rudarsko delo, se ne vštevajo; pri tem se v obeh slučajih šteje doba nad G mesecev za celo leto; p*) na provizijo ima še-le tisti pravico* ki je delal cela tri leta pri kakem zavodu ni plačeval bratovsko vlogo; ■;) rudar sme in more v zavodu delati k večjemu 40 let; 5*) vojaška leti se štejejo v pokojninska leta; bratovsko vlogo za ta leta plačuje država; z) kakeršuekoli kazenske dj-Inčbe (razven za nizka Hudodelstva) nimajo na provizijo niti najmanjčega vpliva. (Dade pnh \ — C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih, državnih železuic razglaša v zadevi kolek iva.iju podvrženih dogovornih potrdil pri vlogah za povrnitev voznim iu nfakcijskih terjatev, koje v loža druge osebe in ne do prejemi vsprejema uprav ■ ie. Pri terjatvah vozninskih povračil in i«itako j *<v.n terjatvah, koje vlože druge ne do prejema upravičene osebe, podvržene ao v smislu razsodbe c. kr. iiuanč nega ministerstva, razglašene vsled ukaznega lista c. kr. kupčijskeg.i ministerstva za železnice in plovstvo štv. GG iz I. 1895, stran 104 B k. m. št v. 28.1 S2, kolekovanjn    tudi   dogovorna   potrdila   po VSOrCfl
trgovskih sporočilnih pisem vsled § 9, alin, 2 postavo z dne 29. tebruvarja 1864 d. z. štv. 20; — ter je odslej kolikovati vložnikom kakoršne kol c ujiravičevalua dokazila. I. Pooblastila podvržena so koleku £>0 kr. (Tarifna točka 111 pristo^binske postave z dne 9. februvarja 1850, drž. zak. štv. 50t oziroma 13 decembra 1852, drž. zak. štv. 8'J) 11. Odstopne bete je kolekovati po vrednosti povračtlsi in 11. lestvici. (Tarifna točka 32, 2, f. pr stojbmsko postave), III. ilogovorna potrdila po obrazcu trgov-duh ."poročilnih pisem kolevati je jednako trgov nskim nakaznicam po nakazanem znesku in 1. lestvici. Tarifna torka 11, 2, b, aa, oziroma tarifna roćka 113 pi isiojbninske pos ave i u §. 4, postave z d je ti. marca 1870). V slučajih potnatikljive^a ali celo is-ostalega kolekovanja, dalje v slučajih naprave navedbe odstopnega plačila (ad II) odstopile hi se dotična potrdila pristojnemu tinaučnamu okrajnemu ravnateljstvu v dalnjo urailovanje. Vsaki taki vlogi priložiti je v smislu dodatnih določil različnih tarjf (I. del) k § 61,4, prometnega zakonika za Avstro-Ogsrsko, § 50, 4, prometnega zakona zvezo Neinškik železniških uprav, oziroma čl. 12, mej narodne lkj-godbe, — raztiu dokaznih listin posebno dogovorno potrdilo, katero je za vsaki slučaj posebej p ediožuL
fitev. 5.    Deželno gledališče v LJubljani. Dr.pr.ea.
V soboto, «ln* IS. oktobra 1*95. Prvi nastop gospe Lepot&ve Stojkovlosvs, hivfie pevke kralj, dvornega gledališči* v Belemgradu.
Mam'zelle Nitouche.
Opereta v treh dejanjih.   Spisala H. Meilhac in A. Millaad. Godbo zložil Herve. Dirigent g. kapelnik H. BeniSek. Režiser g. K. Ineman.
Blagajna Be odpre ob 7. uri. — Začetek točno oh ',',8. uri.
Konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pefipolka fit. 27. Vstopnino glej na gledališkem lista. Prihodnja predstava bo v petek dne 18. oktobra t. 1.
10. oktobra.
Pri tiralici: Wagner, Federinann, Brunner, Weill, Hock. Kolin. Krnus, Hilfreieh, Polatzek, Tawova, Mullner z Dunaja; — Flach iz Krnova; — Klein iz Opatije; — El-siisser iz Št. Vida; —  Jahoda iz Prage; — Barzelotto iz
Rovinja.
Pri l.ioj-tiu: Abeles iz Trsta; — Riedler iz Jnden-burga; — Deu iz Kovorjit; — Bratmič iz Ljubna;—Weber iz Starpga trga.
Pri »v»i H jikeid cesarja s Dcmel, Smerdu iz Gradca; — Fischer iz Beljaka.
Pri bm v aro krni dvora: Hofgartner, Gniuhut iz Gradca; — Kohlcr, Maly iz Celja; — Greisch, Krem, Kikel iz Kočevja; — Weis iz Gradca.
Meteorologično poročilo.
Oktobra	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
10.	y. zvečer	788-7	11-8°C	sr. hw.Ii.	del. obl.	
11.	7. zjutraj	784*8	9 0« C	si. sever	megla	173
n	2. popol.	734 3	16 1" C	si. jvzh.	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura 13'8*, za 9*6* nad normalom.
IDuLn^jslca. borza
dne* 11. oktobra 1895.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 50 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....   100   „ 90 „
Avstrijska zlata renta.......121   , 40 „
Avstrijska kronska renta 4°„.....101   , 10 ,
Ogerska zlata renta 4° 0.......121   „ 56 ,
Ogerska kronska renta 4"/.......                         99   , 30 ,
AvBtro-ogerske bančne delmce    .... 1066   „ — „
Kreditne delnice.........                                        400   „ 60 ,
London vista...........                                            120   , 40 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   ,     58   „ 90 n
20 mark............11   , 78 ,
20 frankov...........                                                9   „ 55'/, „
Italijanki bankovci......,   ,    45   „ 30 ,
C. kr. cekini...........                                               5   , 69 _
Dne* 10. oktobra 1895.
4«/0 državne Brečke is 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 50 kr.
Državne srečko is 1. 1864 po 100 gld.. 190 . — ,
Dunava reg. srečke 5*/, po 100 gld. 131 » — „
Zemlj. ob«, avstr. 4«/,°/0 zlati zast. listi    . — . — .
Kreditne srečke po 100 gld...... 201 , — n
Ljubljanske srečke......... 22 „ 50 ,
Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , 25 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 177 , 50 ,
Tramway-droit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 597 „ — 9
Papirnati rubelj......... 1 , 29*/4 „
Zgubila se je
mlada, lisasta jazbečarica v Slonovih ulicah. — Kdor bi jo našel, naj jo odda v Slonovih ulicah it. 7. (1323)
Izvod iz voznega reda
voljo* vil osjo. odi  3L olcto"tora. 160S.
RMtopno omenjani artkajalni In odhajalnl aul oanaAenl to v
Odkod Is LJubljana (J«*- kol.)
O* t». urt a mIm. po mom oaabnl vlak v Trbi*, Pontabel, Hal)»k, Oc Iotm, Praneenefeeta, bjnbno, 6m Salathal ▼ Aohh, Iiahl, Gin orden, Solnagrad, Sie/r, Lisa, Bnclejertce, PlaenJ, Marljlne vara, Hab, Ktrlort   Tare,   Praneova »e-e, Prago, Ldpeko, Dan »J tU Anatettan.
00 O. url tO min. ^fm9t•^J^f meeanl »lak v Kouevje. Noto tnealo.
OS f. HH tO uUm. ejt*tr*ej oaabnl Tlak t TrbU, Pontabel, Beljak. Oe-lOTao, Pranaenafeeta, Ljubno, Dan »J, 6ea SeUlhal t Bolnograd, DuniJ «1« Araetetten.
os vj. nt« as m*n. pamtmam m«*»ni »i»k t noto me.to, koootJo.
Ob 11. uri SO man. SSOOŠMatiM oaabnl vUk t TrbU, Poutabal, Heljak, Hfllovao, I^ubno, Salathal, Dunaj.
01 * uri popotuHum oaabnl Tlak T TrbU, Halj »k , GaloTM, Ljubno, Ćei Balatbal t Snlnoftad, Lend - Oaatein, Zali na Jeaam , Lnotnoat, MroRpno, Onrih, Oanero, Parla, HMtt, tdno, OrannJan , Iaohl, Bud«-Jevloe, PlaanJ, Marijina Tara, Ucb, Pranoo* o rara, Karlovo Tara, Prago, Lipeko, Dum) Tla Ameteiten
CM 7. Mri SO min. trmr meeanl Tlak t Kooavla, Noto inaato Raaun W» ob nedeljah In praantklh ob S. uri SO minut popoladna oeobnl Tlak t Mest Bled,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
OS ff. uri a» an«*e. nfutruj oeebm Tlak a Dunaja rla Amaiettan, Ldp-Kk««^.i Prage, FranooTlh varov, KarlOTlh TaroT, ltoba, Marijinih tstot, f lanja, Hudaja»lo, Soliofrada, lainoa, Hlarra, Omundana, Iaohla, Ana. •eaa,  LJnbaa.  Oaloroa,  Beljaka, Franaanafaata, TrbUa.
Oa 9. uri 19 mata. nfutruj maaanl Tlak la Kočarja, Norega me«v«
Oh 11. uri SO *m«w. «tayo*WfM oaabnl vlak a Dunaja Tla Amatettan, Llpakcgn Prag«, Pranoorib totot, Karlovih totot, Ileba, Marijinih rmroT, PUnJa, Hadajarlo, Solnograda, Llnoa, 8teyra, ParUa, Oanara, Onrlha, Brafanca, Inoraoata, Za 11» na Jeaera, Land-GaaUlna, Ijjnbna, CalOToa, Pontabla, TrbU*
OH S. uri ,1* min. popoforeltM maaanl Tlak la Kočarja, Norega maata,
Ob 4. uri %3 trti m. topolu dur »tabo! Tlak a Dunaja, Ljuba*, BaUthala, Baljaka. Taloroa, Pranaonafaata, PouUbla, TrbUa.
O* 9. mri »S m*in. aoaOar maaanl Tlak U Kočarja, Norega Maata.
Ob 9. mri 4 mam. 999994* oaabnl Tlak a Dunaja p rak o Amatattana 't UJnbnaga, Beljaka, Oaloroa, Pontabla, TrbUa.
Odhod ls LJubljane (dr*., kol./
Ob   t. uri SS mam. atftafrttj       v Kamnik. .    ».   .   OS     .    poroimama . .
m 9.      m      (SO 9 a 9
„ 10.   ,,   tO    „    mmbmr „       ., (poaladnjl rlak U
ob ueaeljah  In praanlklh :
Prihod f/ LJubljano (dr*, kol.).
O«   9   uri a« mira. l)utr<ij       trn Kamnika.
, it. ,  ta   .   mgjmmm .     „ (5—235J
»    S.   .   aa    B    aaaoar        a       . (poaladnjl rlak la
ob nedaUfth In prart>tk*h.
z lepo pisavo, že nekoliko izvežbanega tndi v pisarniški manipulaciji, vzprejmem tailcoj. Plača po zmožnosti in dogovoru.
Dr. Kavi Triller
(1319-2) advokat v Tolmina.
Srajce za gospode
sa koje ee gsrantuja, da se dobro prilegajo, iz najboljšega materijala, s gladkimi prsi po> gld. 27'50, s v gubn nal.raniiui prni po gld. 29'— 12 komadov, prodaja promptno iz zaloge ali pa narejene po meri, kakor tudi najfinejie in najpolidneje (824—21)
v ovratnikih in man četah.
Henrik Kenda, Ljubljana. _ ....... = t»
Prosekar
se dobiva v gostilni
Pri belem volku"
(„zum weissen Wolfc<) (»3io-r>>
liter po 48 kr.
99
trademahk.
trni
> —' ' ^
Najbolj de kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
želodčni
ali
,chU_ lllarijaceljski liker.
1 ateklantoa stana 20 kr., 6 ateklenio 1 fld., S tuoata steklenlo 4- gld. 80 kr.
Dobiva se (037—14)
v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja
v LJubljani, zraven rotovža
in se vsak dan 8 prvo poŠto razpošilja.
Vsaka tretja srečka dobitek!
i
pžgr Podaj a§»i»«3aM rolto. "S£H
S/godne pri/tke, da se zadene srečke,
kakor jo ponuja
Vsaka tretja srečka dobitek?!
ogerska razredna loterija
hc nI bilo. kajti ismtj lOOOOO Nrcck
imelo jil^ l3ocle 31.499 d€3»ame dobitke.
opremljena Je ogerska razrednu loterijti kajti Mtjvliji dobitek, znaša v »tajar/od-
tu'j še m n/tičfi/n
S bajno visokimi dobitki
gg" jeden milijon kron, ^gg
Izvirne srečke
za 1. razred
1 cela \ desetina 1 dvajsetina 40 kron 4 krone    2 krone
Ogerska razredna loterija ima sledeče denarne dobitke: Jedna premija v znesku 600000 kron.
Izvirne srečke
veljavno zi. oba razreda
1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 80 kron 8 kron     4 krone
Pri Kro^kuh, veljavnih za obadva razreda, za katero je bil v prvem razredu izžreban dobitak, se zajedno z dobitkom povrne tudi v naprej vplačana vlogS za II. razred.
Naročajo naj se srečko, ako lo moJ.no po postni nakaznici.   Prosi bc za prav natančen naslov.
1	dob.	& lOOOOO kron	tttf9*ah<	s	.Iob.	• HMMIO
f		aJOOOOO „	|LSB.	in	i	a M€»4tO
1	f)	;t lOOOOO ,	—  B C ^1 - H	a7	n	a <UKM»
1		a    MOOOO n	s *	H	n	a HMMl
1		a   (iOOOO „		1 IO	n	a «€»€h«h
1	n	a   50000 n	I ftatt	BI 8	n	a iO<M»
1		a    iOOOO n		lOO	rt	a iOIS
1	yi	a :i(MM»0	It |1	8010	n	
8	u	a *0<MM»		20000	n	a 1<M»
:t		a     l'.OOO n	s s; Je	1MKIO	n	a M4h
skupaj 31.438 dobitkov v skupnem znesku
5 milijonov 600000 kron.
Žrebanja aadsjorals državna oblast
trr h<*  vrHe  Juta v prisotnosti jav-n<;|ra kraljrvrga notarja.
Žrebanje I. razreda:
od 16.-19. oktobra 1895.
Žrebanje II. razreda:
od 6.-12. decembra 1895.
Dobitki   izplačajo  se v gotovini, ne da bi se kaka svota odtegnila.
Srečke dobivajo se pri
■HoaVlBBBSl
Vsaka tretja I srečka dobitek!
Karol-u 11eintze-ju glavnemu nabiralcu
Naslov za brzojavke: Lottoheintze Budimpešta.
Naročniki blagovolijo naj priložiti za poštnino 10 beličev, za priporočena pisma 20 beličev,
za vsak izkaz izžrebanih sročk posebej 20 beličev. 1207-10)
Budimpešta,
Servitenplatz št. 3.
BSSSaBtSSBMaCataVi
Vsaka tretja srečka dobitek!
Izdajatelj in odgovorni urednik : Jorid N o I! i #
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".