Izhaja 1. in IG. dan vsacega meseca.
Velja a celo loto 3 gold. za pol leta gold. 1,50.
Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10.
Insorati: Petit-vrsta, ako so Ikrat liska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako so 3krat ali večkrat tiska 3 kr.
Rokopisi so no vračajo.
Na nofrankirana in pisma brez podpisa so no ozira.
18. številka.
V Ljubljani dne 16. septembra.
II. leto 1883.
Našim učiteljem v pre-vdarek.
V	začetku šolskega leta hočemo nekoliko o nekej nepriliki, katera se leto za letom bolj razširja, spregovoriti, in kličemo našim učiteljem: „Ne terjajte preveč od revščine in usmilite se denarnih mošenj ubozih starišev, katerih deca poučujete!“
Vsak, čegar otroci šolo obiskujejo, zna nekoliko pripovedovati, kako nezmerne terjatve nekateri učitelji gledč šolskih potrebščin stavijo. Nove zboljšane šolske knjige tako zaporedoma sledč, da večkrat že po minulem letu mlajši brat ali sestra od starejšega v višji razred vstopivšega knjige rabiti ne sme, ker učitelji zmerom najnovejšo izdajo pri učencih zahtevajo. Učitelji bi se vendar morali na včasih jako neugodne razmere starišev ozirati in majhne razločke mej novejšimi in starejšimi izdajami blagovoljno prezirati.
Stariši srednjih stanov, kakor: nižji uradnik, obrtnik i. t. d., kateri morajo na vsak krajcar gledati, se vedno pritožujejo, da ne morejo več obilim terjatvam zadostovati, ker morajo skoro vsaki dan obilo denarja ali za knjige, pisanke, risanke, peresa, svinčnike, papir i. t. d. potrošiti. Vsaj vendar nij treba, da bi vsi učenci na milimeter enake pisanke, vsi enaka peresa itd. imeti morali, ker ne zmorejo vsi stariši enakih stroškov.
Marsikaterim starišem krvavi sreč, ako ne morejo svojej deci novce za šolske oprave izročiti. Mnogokrat se tudi pripeti, da otroci vsled nevolje učiteljeve zarad primaujkljivih šolskih pripomočkov po nedovoljnih sredstvih sežejo. Potem se hudujete nad temi poredneži. Mi pa si mislimo: Prizanesite nekoliko uboštvu, posebno sramežljivemu, katero le k rahločutnemu in občutljivemu srcu zaupno priteče.
Oni učitelji, ki nimajo nobenega razuma za 'apostolske besede: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ona vse težnje voljno nosi“, sklicujejo se čestokrat na ubogim učencem namenjene brezplačne knjige. Toda ne vsak, kdor takih knjig ne zahteva, jih ni nepotreben, kakor jih tudi nasprotno marsikateri onih, ki jih zahtevajo, nijso potrebni.
Na premoženje starišev, na gmotna sredstva naj se toraj naši učitelji ozirajo, in šola, katera bodi ponos vsakej občini, si bo mnogo več prijateljev pridobila.
Ubogi kmet.
i.
Prišla je jesen in sme se povsem za kmeta ugodna imenovati, ker spravil je tam, kjer ni toča pobila, precej poljskih pridelkov v hram. Vesel sme zdaj sad svojega truda uživati. Toda malokateri kmet je v teh slabih časih še tako srečen, da more pridelke sam uživati, ker večidel niso več njegovo imetje. Z jesenom prišel je tudi oni čas, v katerem kmet svoja največja plačila odrajtovati mora. Ne samo davki in razne doklade morajo plačane biti, temuč še druge potrebe trkajo na duri.
Kmet, posebno manjši posestnik, se zarad slabe letine čestokrat mora zadolžiti. Napravi dolg in obljubi, ali kapital ali obresti v jeseni plačati. Ako hoče ves kapital plačati, ne ostane mu nič živeža, ako pa obresti plača, primanjkuje mu denarja na drugi strani in primoran je zopet nov dolg napraviti. Če pa je prihodnje leto še slaba letina ali če pade v oderuške roke, kakor se to na Dolenjskem prav rado zgodi, je pa za zmerom izgubljen. Sploh so sedanji časi in razmere za kmeta tako neugodni, da mu zares nij
več moč životariti. Ne bo odveč, ako si nekoliko uzroke tega kmetiškega propada ogledamo in merodajnim krogom priporočamo, naj mislijo na olajšavo teh bremen tim bolj, ker je odvisen od kmetiškega blagostanja tudi blagor države, katere najmočnejši steber je kmet!
V	prvej vrsti moramo seveda davke kakor eno uajvečjih in najsilnejših plačil imenovati. A naj bi že davki taisti ostali, ker so v vzdrževanje državnih vpeljav zares neobhodno potrebni in sami na sebi tudi še precej primerni zemljiškim dohodkom, toda raznovrstne visoke doklade, n. pr.: deželne, občinske, šolske, cestne in druge doklade, so prevelike, ker mnogokrati čisti davek presezajo. Te naj bi se izdatno znižale in kmetu bi dosti pomagano bilo. Tudi so rubežni ali ekse-kutivni stroški preveliki in sploh terjatev nepravočasna. Zdaj mora kmet na vsake tri mesece oziroma pristojbin pol leta naprej svoje davčne obroke plačevati, brez ozira na to, da mnogokrat1 niti za sol nima in nič iz posestva pridobiti n more, pač pa mnogo v zemljo vtakniti mora. I ako tem terjatvam po polnem ne zadosti, prc uzročujejo mu obile stroške za opomin, rubeže i. t. d., dokler mu kako premakljivo blago, č tudi v veliko škodo, ne prodajo. Neusmiljeno vi soki so ti stroški, a še hujša je, ako pride kme v roke lakomnemu doktorju, ker v tem sluča, lahko križ čez svoje posestvo naredi. Toraj 1 bilo potrebno, da bi se te terjatve o pravei času vršile, to je takrat, kadar kmet iz zemlji od katere svoje davke plačuje, tudi kaj pridob in da ne bi rubežen pri eksekutivnih stroški dobička iskala. Mnogo bi se o tem še pisa moglo, toda pustimo to za drugi čas in ozrim se na drug uzrok kmetiškega propada.
Pravdanje pripravi skoraj vsacega kmeti na kant. Pri tej opazki bo znabiti marsikatei rekel, da kmetu ni treba pravdanja. Tudi m
Zabavni del.
Pozdrav krajnske dežele
novoporojenej princesinji Elizabeti.
Ptičioa vesela Čez gore letela Je na Dunaj, vel’ko mesto;
Tam usela se i zvesto Je lepo zapela :
Kdorkol’ tukaj mimo liodi,
Kter’ga že naroda kodi —
Krajnska srčno te pozdravlja!
Pčzdrav nosim jaz v palačo,
Med družino nam domačo Ijliko iz srca:
„Da Štefanija i Rudolf,
Hčerka tudi mila,
Dobro bi se počutila,
Prosim srčno jaz Bog&,“	—?
Ivan Turgenjev.
(Spisal A. S.)
Tužna včst o smrti slavnega ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva Sergjeviča, kojemu je blizu Pariza na pristavi Bougival zatisnila trudne oči njegova dolgoletna prijateljica Viardot-Garcia, prešinila je ves olikani svet, posebno slovanske kroge, s globoko žalostjo. Pokojnik se je porodil 9. novembra 1. 1818 v Orelu in je bil torej 65 let star. Pisateljski najznamenitejši proizvodi njegovi prevedeni so skoro v vse evropske jezike, kakor n. pr. »Lovčevi zapiski", »Prizori iz ruskega živenja", »Očetje in sinovi", »Pomladanski valovi", „Nov“, »Dim" i. t. d. — »Dim", »Lovčeve zapiske", „Asjo“ in »Klaro Milič" imamo tudi v slovenskem prevodu.
Turgenjev je bil najčisteji literarični značaj sedanje dobe, ki se nij uklanjal nobenej presili in nij dal zapeljati nobenemu lagodenji. Bil je pošten, celo zoper sovražnika, kojega nij ličil inače, kakeršen je, in proti prijatelju, kojega nij nikoli v nezaslužena nebesa povzdigoval. Nij bil rojen strankarskim strastnim človekom, kajti nikdar nij pozabil, da je bil tudi njemu protivnik
—	rojak Rus. Vrhu tega je pak dobro vedel, da baš sam ne zna poti iz teh zmešnjav v domovini, kakor vsi drugi Rusi ne. On nij bil pro-rok, nega samo pesnik. Ne ve si pomagati v romanu „Dim“ iz tega labirinta, kojega zagrinjajo gosti dimni oblaki a narod njegov. Nij mogel povedati, na katerej strani se bo solnce pri-
kazalo, koje je čutil se bližati. Turgenjev nij-vedel, kje leži vzhod, in je celo svoje življenp neumorno preiskaval obnebje lluske, se li nekjf, ne dani. Na tem obnebji zapazil je marsikaj"; navidezno lučico, goljufno svitanje, toda jutrair j zarija se le nij hotela prikazati.
Čitajmo le roman njegov »Nov", brez konct in kraja poln temnih čutov in upalega cvetja Poginiti morajo vsi nezreli in nestrpljivi; le molčeči, marljivi Semenov, ki je bil na Angleškem, vztraja in dela molče dalje. Kaj bo iz njega, sam ne ve, ali on molči in dela dalje. Turgenjev je bil sicer pesnik „Nova“, a ne njegov prorok. Imel je Tomažov prst, kojega je pokladal v rane svojega naroda, a nij imel Mojzesovega prsta, ki bi bil v daljavi kazal obljubljeno deželo. Močno spominja na pesnika, ki je ves nasproten od njega: na Ossiana. Ruski Ossian devetnajstega veka sedel je na morskem pečevji domovine svoje, pod njim divje bobneče morje, nad seboj svinčene oblake, okrog sebe neprozorne domišljene preje, koje ne prodre nijedno solnce, le malo-kterikrat otožna luna. Tak je bil Turgenjev,-pravi novodobni pesnik, nezrelega veka pesnik, velikanski talent, ki ne vidi pred saboj nobenega cilja in se torej ne more dvizati do vrhunca Veliki pesniki pomenijo zadnjo besedo, ki znači kulturni vek, ime Turgenjeva je pa značilo prvo besedo, katero je poganjajoča kultura novega svetovnega ljudstva jecljala.
Novost v tem romanu »Nov", katero je po-pisaval, je vsaj nekoliko pesnika odškodovala.
mislimo, da se naj nepotrebno pravdanje zabrani, a uverjeni smo, da je pravdanje kmetu mnogo-krati potrebno, ker se nikjer take krivice in zmešnjave ne godiš, kakor mej neizobraženimi kmeti. V takih slučajih naj bi toraj sodnije vso pravdo same prevzelo in nevedne kmete k dragim advokatom ne pošiljali, ker se čestokrat pripeti, da ste po dovršenej pravdi obe stranki oguljeni in slečeni.	(Dalj« prihodnjič.)
O ženitvi.
Vprašal me je nek prijatelj, koliko časa bi moral še čakati, da si upam potem pri letnej plači 800 gold., ki pozneje naraste tudi na 1000, 1200 i. t. d., misliti na ženitev in vrhu tega ven-der živeti svojemu stanu primerno?
Živel je svoje dni nek grof Nida in imel samo jednega sina, kojemu je hotel izbrati sramežljivo, pobožno in varčno soprogo. Toda sinu ni bila želja očetova glede ženitve nič kaj po volji, ker ga je vedno strašila misel, ali bo mogel svojo ženo preživiti. Kmalu potem želi se necega kmeta hlapec oženiti s deklo, in ker sta bila oba še „moderna sužnja", morala sta dovoljenja iskati prej pri grofu. — „Koliko imata denarja prihranjenega?" vpraša grof. Hlapec odgovori: »Prihranil sem si od svoje mezde 15 gld. in nevesta moja 6 gld. — to je vse naše premoženje". — »Kako pak hočeš z 21 gld. preživiti ženo? Poznam mladega moža, ki ima 21 000 gld. imenja, a si vender ne upa žene preživiti". — „Oho!“ pravi pobožni hlapec, »ta gotovo nij bil nikdar v cerkvi ter pel: »Oče nebeški hče nas vedno preživiti, ter ohraniti nas na duši in na telesu“. Po teh besedah upr6 plemič svoje oči resno v sina, ki je stal pred njim zelo osramočen, ter reče: »Sin moj! Mnogo me je stalo, da sem te odgojil kot poštenega človeka, toda najlepšega se- nijsi naučil, namreč: v Boga zaupati. V tej umetnosti te je tu le hlapec prekosil". In to je pomoglo.
Ali se bodo iz tega naši denašnji mladi ljudje, posebno pak tudi naše slovenske matere in hčere česa učile?
Omenjeno vprašanje je pomenljivo znamenje naše dObe, poukazuje ob jednem na ukoreninjene napake in je torej občnega pomena. Možno, da tičč uzroki drugje. Toda vsaki oče ima prav, da
Ker nij več verjel, kar je, in nij vedel, kaj še le bo, je torej tim iskreneje tega se držal, kar je. Predočeval je sedanjost v njenih najživejših bojih; trava v štepah rastla je pod njegovim peresom in lasje na glavi njegovega junaka. Polagal je uho na tla/ruske ravnine in poslušal njene srčne vdarce, koji so čim dalj tim silneje vdarjali, kakor grom topov v daljavi. Turgenjev nij nikdar izgubil dotiko z osrčjem svojega naroda. Ostal je torej tudi ves Rus v svojem pisateljskem odnošaji. Po jednej strani je imel bistro oko za moderni realizem, po drugej strani vodile so ga zopet otožne sanje k pozabljajočej fantastiki. Iz obeh teh vladajočih mislij nastala je njegova poezija. Tako je ukrajinski kmet v potu svojega obraza oral pusto in neplodno grudo ter peval otožne pesni o rusalki, milej rojenici, koje čarodejne noti ng poznajo nijedne pozemske težave. Tim načinom je Turgenjev spajal tudi občutke živečih ljudij s prikaznimi mrtve prirode k skupnemu soglasji. p0lje in gozd, reka in bftrje sodelujejo pri njem korist človeške sreče in nesreče; dne imajo z ljudmi sočutje ali pak zaničujejo slednje. Kakor je on prirodo smatral, občudoval in se jej klanjal, nahajamo pri poludivjih narodih, kojim tiči praznevera starega veka še v žilah, tistega veka, ki je rodil bajke in pravljice.
Globoki naravni čut Turgenjev je tudi pro-uzročil, da je nižjim stanovom obračal naj-
vpraša istega, ki snubi hčer, koliko je prištedil. Nekoliko sto prihranjenih goldinarjev v očeh vsa-cega skrbnega očeta več velja, nego še taka dedšina.
Kaj pak pomeni stanu primerno živeti? Gotovo bo marsikedo mislil tu na dragocene ženske obleke, na pogoltujoče modne novosti? Naj vzame ta ali. oni bogatega dekleta, potem je vse računanje odveč, poreče morebiti kako bogato dekle, po čije premoženji se še nikomur nijso cedile sline. Vsaj baš to me vleče k mlademu možu! On ne zahteva premoženja, ampak samo osobo, kojo hče stanu svojemu primerno preskrbeti.
Tudi pisalec teh vrstic je često na vprašanje: »Zakaj se ne oženite?" resno odgovoril: Najprej moram ženo svojo pošteno preživiti. Teh mislij bodi vsak mlad mož. Žena pak mora tudi gospodinstvo umeti, povsod svoje roke imeti in kršenci gledati na prste in se mora po stanu tudi oblačiti, ne da bi kot pav se šopirila.
Dandanes se tolikanj toži o rastočem številu neoženjenih mpž in o velikem prebitku ne-omoženih hčer&. Glave si belijo, kako bi bilo odpomoči tej brezposelnej množici samcatih devic, da-si ima ženstvo celo kopo sredstev, kako si kruh služiti. Poleg tega se pa ženski spol vedno bolj oddaljuje prvotnemu cilju, namreč zakonskemu! Ko bi dekleta naša se odlikovala s pohlevno nošo, priprostostjo in zadovoljnostjo, ne bali bi se možje nepotrebnih potrat, koje so zakonu za petami, in mnogo več deklic bi bilo po-moženih.
Ako žena misli svoj nalog s tem izpolnjevati, da se šopiri z dragoceno obleko, na glaso-viru igra, romane čita, posebno take, v kojih kri v potocih teče, v gledišče hodi, cele družbe okolu sebe zbira, se sprehaja, — potem naj mož le gleda pisano, neoženjenim možem bi pak svetoval, naj ostanejo — samci. Tu je treba pomoči!
Vseh teh zabavnih stvarij se kaki mladi ženi naravnost ne prepoveduje, naj ima glasovir in kratkočasno knjigo, toda vse zmerno.
Skrb je sol tega življenja, in kjer je resna volja, ondu se je tudi prava pot našla.
Izvirni dopisi.
Cirklje na Dolenjskem. Ker se dopisnik iz Križevega pri Kostanjevici v štev. 98. »Slovenca" nad našo občinsko volitvijo izpodtika in
nekaj sorodnega sč živadjo, kojo lovč, vodijo, tepo in dero. Nikdo nij otročje bitje, životareuje v človeku globočeje in ginljiveje popisaval od Turgenjeva. Imel je svoje mikroskope in mikrofone duševne, s kojimi je preiskaval najskrivneje čute v človeškem organismu. Toda pri vsem tem Turgenjev nij bil sentimentalen, preveliko sočutje je bilo njemu tuje; izražal se je kratko, lakonično, d& celo do brezbesedne pantomime.
—	»Obrne se k oknu in zr6 ven“, v t,eh besedah nij navidezno pač nič druzega nego nebrižnost, toda kedor čita Turgenjeva na tem mestu pazljiveje, čul bo burno, viharno strast. Tudi ta jezik je ruski; tako se je treba istemu izraziti, kojemu je ležala živ dan tuja roka na ustih, nemoč slo-bodno izraziti svojih misli.
V	svetovnej literaturi je Turgenjev postal merodajen velikan duševni. Njegovi učenci znani so v Franciji in posebno v Nemčiji. Cela tolpa nemških novelistov živi izključljivo na njegov račun, ter prevaja njega rusko žitje in bitje na manjše slavjanske narodnosti. Toda njim manjka izvirnost pesniškega kažipota, kakor tudi zaslomba velicega naroda, ki ima tajnopolno, mogoče osodepolno bodočnost.
Truplo pokojnikovo, čegar zadnje besede so bile-. nživite in ljubite ljudi, kakor sem jaz vedno ljubil in grlil vse ljudi!“ — prepeljali so
v	Petrograd in ondu položili k zadnjemu počitku v tej dolini solz, prevar in praznih domišljij
našim občinskim odbornikom očita, da so se predrznih ravno v praznik sv. Petra in Pavla župana voliti, ter njih volitev k sušenji mrve primerja, vzamem si prostost, o omenjeni volitvi tudi nekoliko spregovoriti.
Zares se je pri nas volitev župana ravno na praznik sv. Petra in Pavla vršila, toda naši odborniki so kmetje ne pa gospodje, zato jim ni zameriti, ako svoje seje in volitve na kak praznik ali nedeljo napravijo. Gotovo jim tudi sv. Peter in Pavel omenjene volitve v zlo vzela nista, posebno ker so dotični odborniki poprej službo božjo opravili in se še le potem k volitvi podali. Pač pa omenjena volitev — kakor dopisniku iz Križevega tudi enemu naših odbornikov po volji ni bila, ker zibal se je revež uže v sladkih sanjah, da bode »enoglasno" za župana voljen, a sladke sanje šle so mu po vodi. — Sicer je bil »enoglasno" voljen, pa k nesreči še ta edini glas, katerega si je on sam na vizitni karti enega gospoda odbornika, kateremu osebno k volitvi priti nij bilo mogoč, napisanega prinesel, nij bil veljaven. Zato je pa tudi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Krškem zoper to volitev pritožbo vložil, in sicer iz vzroka, ker se je županstvo zaradi neke sodnijske preiskave, v katero je on zapleten, pri c. kr. okrajni sodniji poprašati predrznilo.
Izvoljen je bil za župana naš dosedanji župan, v obče spoštovani g. JožeFerentschag, od katerega bi pa želeli, da bi: prvič temu k naši povse narodni dolinici neprestanemu »tajč po-hrusten" tako nagnjen ne bil, drugič pa, da bi kakor župan en malo več eneržije pokazal ter nam vendar enkrat naše pota in ceste, za katere se je lansko leto do sto goldinarjev potrosilo, a nič storilo, vsaj nekoliko popraviti dal, za kar mu bi bila gotovo večina občanov in drugih, čez našo dolino potujočih zelo hvaležna.
Opomniti še moram, da ta naša volitev župana do sedaj od strani c. kr. okrajnega glavarstva še ni potrjena, in sicer iz uzroka zgoraj omenjene pritožbe, katera se je baje visokemu deželnemu odboru v rešitev predložila. Zato pa tudi naš novi odbor, akoravno že 2. junija izvoljen, še do zdaj zborovati in za blagor svojih volilcev se obnesti ni imel prilike. Za danes toliko! Ako ti bode po volji, hočem ti, dragi »Glas", prihodnjič od naše strani še kaj sporočiti. H.
Iz spodnjega Štajerskega, dne 3. t. m. Pred desetimi leti, to je leta 1873., je bilo pri nas veliko naročnikov »Slov. Naroda", ker je bil ta list napreden. — »Slov. Narod" piše v štev. 164. leta 1873. med drugim : »Prosimo dobrohotne gospode od »Politik", da sledeče vedo: Prvič: Mi ne per-horesciramo »pravne" stranke kot sobojevnika, temuč sami nečemo iz narodnjakov v »pravne" po sili prekerstiti se dati, kakor so to terjali pri nas arogantni individuvi dovolj. — Drugič:
Mi smo zmirom za edinost in zedinjenje; ali mi liberalno-uarodni zedinjenja ne razumevamo tako, kakor Bleiweis-Costa in »pravni", namreč: vlezi se tu meni pred noge, da te bom pohodil in poteptal, ker nisi vseh mojih misli in ker mi
v vseh rečeh absolutne pokorščine ne skazuješ; tako razumevajo »stari" edinost, mi pa mislimo, da je edinost med možmi in poštenjaki le mogoča, ako vlada medsobna toleranca." — Dalej • »Naj narodnost, slovanstvo in Slovenijo vrag vzame, če vse tako rimsko in papežko govori Ulaga in Jeran pri nas; — »krepieren soli der Hund" je Bleiweisova morala proti unim, ki niso njegovih misli (tako se je namreč o našem najzaslužnejšem pisatelju Levstiku izrazil) i. t. d. Da, ko bi mi imeli kakega Riegera ali Palackega!
Ali mi tacih možev nimamo ! Nečemo dalje govoriti ; če bode trebalo, bodemo že še. — Na Češkem je lahko ohraniti edinost. Tam so tudi diference, ali dogovorili So se: »Toliko imate
vi voliti poslancev, toliko mi. — Vi delajte tam, mi tu. — To je pošteno, to so možje." — A kako '
kih govoril in politiko delal. — Namest tolerance vidimo, da se „vera“ kot pištola na prsa nastavlja tam, kjer je nič treba ni vmes štuliti. — Po drugi plati se pa vpije: naj se uničijo možje narodno delavni, v parlamentu izurjeni naši poslanci, kakor dr. Vošnjak, dr. Zarnik i. t. d., pa bi se na mestu njih posadili v parlamente kakšni figuranti, ki še govoriti ne znajo, če konečno sami mežnarji. — Pri nas se agitira proti enemu poslancu, kateremu ves svet prizna, de se je politično pošteno obnašal in je zmožen politikar,
—	s tem, da je „v petek meso jedel*. — To v 19. stoletji? Ali niso ti „stari" pravi Abderiti? i. š. v.“
Tako je pisal „Slov. Narod" pred desetimi leti, kateremu je bil odgovoren urednik Ivan Semen, — kako pa piše danes ? O tem se vsak sam lebko prepriča, ki list dan za dnevom marljivo prebira.
Iz Mostara. V zadnjem „Glasu“ poročal sem nekoliko iz naše dežele, danes hočem pa mesto Mostar površno opisati. Mostar je precej veliko, redno in čedno zidano glavno mesto Erce-govine. Prebivalcev šteje kakih deset tisuč duš. Mej temi prebivalci zastopani so vsi narodi, kakor: Srbi, Hrvati, Čehi, Poljaki, Madjari, Nemci in Turčini. Tudi nas Kranjcev je precej tu. Mesto razširja se ob Narenti skoraj pol ure. Največja poslopja so stoprav pod našo vlado zidali, in sedanje mesto prejšnjemu skoraj podobno ni. Zanimivo je, da je pred vsako večjo in starejšo hišo turški mirodvor, ker so prej muhamedanci svoje mrliče zmerom blizo hiš pokopavali. Zdaj se je seveda ta neprilika iz zdravstvenih uzrokov odpravila, a grobovi in znameniki nas še zmirom na to turško navado spominjajo.
Tako imamo tudi pred kazino mnogo turških grobov. Ker ravno o kazini pišem, hočem omeniti, da je to edino tukajšnje društvo, v katerem so vsi uradniki, častniki in meščani upisani. Toda ne mislite, da v tej kazini politikujemo, ne, ker je to društvo le v zabavo in čitanje.
Tukajšnje prodajalnice so večinoj v tujih rokah, ker domačini za kupčijo nimajo pojma. Prodaja se tukaj vse na oke; Gka tehta 11/4 kile. Tudi imamo lepe cerkve v mestu, posebno se odlikuje stolna cerkev. Uradni jezik je tukaj hrvaški, le s centralnimi oblastnijami občujemo nemški.
Kar se tiče vode in zraka smo tudi zadovoljni. Posebno v jeseni je zrak zdrav, ker prevelika vročina že pojemlje. Na obeh straneh Mostara vzdigujejo se lepi vinogradi, kateri nam vsako leto mnogo dobrega vina do-našajo. Pri vsakej hiši je tudi vrt, v katerem razen zelišča, fige, breskve in drugo južno sadje zori.
Nedavno udeležil sem se turškega ženito-vanja. Šege pri takej priložnosti so kaj čudne, vse drugači, kakor pri nas. Povabljeni sedč na pregrinjalih v prazničnej obleki, nevesta pa kleči dva dni s povešenimi očmi v kotu sobe in ne sme niti besedice spregovoriti.
Druzega danes nimam poročati, ker je pri nas vse po starem. Mir je in ničesar se ni bati.
V	nekem časniku sem bral, da bi se bili v Ercegovim naši vojaki z ustaši sprijeli. To je neresnično, ker je ljudstvo mirno in pod našo vlado kaj zadovoljno. Kadar bo zopet kaj novega, poročal bom takoj, do tje pa pozdravljam svoje
rojake!
Domače zadeve.
t- (Ljubljanska mestna hranilnica.)
• Mestni zbor ljubljanski sklonil jo v soji 11. t. m., da so ustanovi mostna hranilnica. Potrjonjo pravil, katera jo izdelal mostni odbornik g. Ivan Hribar, So hode od Nj. Veličanstva cesarja izprosilo.
—	(Mostno štipendijo) za obrtno šolo v 'fradci podelil je mestni zastop knjigovoznemu učencu ^ Žlajpahu.
— (Stari goldinarji) so bodo jemali lo še do konec tega meseca kot plačilo. Pozneje bo troba zamenjati jih pri glavnih davkarijah ali pa poslati na Dunaj. Kdor ima star papirnati denar, naj so ga iznebi 0 pravem času.
— (Potrjeno deželne postavo.) Nj. Vel. cesar jo potrdil v lanskem dežolnem zboru sklonono postavo, zadevajoč javno preskrbovanjo ubozih po občinah, odpravo farnih siromašnic in o izročitvi njih premoženja občinam v oskrbo.
— (Imenovanji.) Naučni minister je imenoval dosodanjega g. prof. Prana Gerdiniča na gimnaziji kočevski profosorjem na gimnaziji v Kranji.
— (Kranjski dožolni zbor) prično jutri zopet svojo zasodanjo.
— (Pismonosci ljubljanski) opravljajo svojo službo ros prav marljivo in natančno za primoroma majhno plačo. Želeti je, da bi so jim tudi ona nagrada, katera so jo nedavno dunajskim pismonoscom dovolila, priznala. Dunajski pismonosci dobivajo od lota 1883 naprej novo letno doklado k svoji plači v znosku od 80 gld.
— (Vojaške vajo) v Ljubljani in okolici so bile nenadoma 6. t. m. zaključene, ker so morali iti vsi trije polki in lovci na Hrvatsko zaradi ondot-nih kmetskih neredov. Teh vaj so so udeležili polki, vsak sistoji iz 4 batalijonov, št. 7. baron Dahlon, št. 17 baron Kuhn in št. 97 primorski polk, sestavljen iz polkov št. 17, 22, 79; lovski batalijoni št. 9 in 27, daljo dva eskadrona konjico in jedna baterij-divizija.
— (Vojaški novinci) za 1. 1883 so imajo vsled razglasa vojnega ministerstva v troh oddelkih, in sicer za nekatero polko 11. in 6. oktobra, vsi novinci vojaški tistih polkov, ki so nahajajo v Bosni, Ercegovini in južnej Dalmaciji vžo 1. oktobra v svojem dopolnilnem okraji zbrati.
— (Na Igu poleg Ljubljano) bo danes 16. septembra ob 10. uri v farni cerkvi sv. Martina č. g. novomašnik Ivan Cotolj opravil pervo ali novo sv. mašo, pri ktori mu bodo pridigoval domači gospod fajmoštor Jakob Dolenc. Novomašnik je rodom Kra-njoc, pa poreško-puljsko škofijo mašnik.
— (Železnica Trst-Horpelje.) Za zidanje želoznice Trst-Horpeljo ustanovilo so jo c. kr. gradbeno vodstvo, in je bil vodjom izvoljen nadzornik Viljom Vračil.
— (Deželni zbor goriški) jo sprejel v drugem in tretjem branji vladni predlog o pogozdovanji Krasa na Goriškom.
— (Postojinslca slovesnost) vršila se jo 2. septembra dostojuo in veličastno. Čistega dohodka za „Narodni dom“ ostane, kakor so poroča, okolo 1000 gld.
— (Porotna sodnija) je dne 14. t. m. obsodila Marijo Gabrijelo pl. Fodransperg, soprogo pred več leti v kaznilnici v Gradiški umrlega zločinca, bivšega viteza Evalda Fodransperga, na tri leta ječo in k zgubi plemstva zaradi goljufije in krive prisege. Porotniki so jo enoglasno krivo spoznali.
— (Iz Zagreba) se 13. t. m. poroča, da je vsa nekdanja Vojaška Krajina v polni ustaji. Ta ustaja razširja so do Novega. Naš domači polk Kuhn je na štajersko-hrvaški meji, štab in godba sta v Krapini; koroški polk je v Zagrebu in pešpolk nadvojvoda Leopold odide 21. t. m. iz Gorice v Zagreb.
— (Novo šolsko leto 18 83/84) na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani se prične jutri, in sicer v prvoj in drugej mestnej deškej šoli in dekliškcj šoli pri nunah.
— (Diftoritis) ali vratna bolezen pojavila so jo v Ločah pri Konjicah. Več osoh jo vžo zbolelo.
— (Novomeški „Nilrodni dom.“) Kakor poizvedamo, hočejo dolonjski rodoljubi osnovati »delniško društvo" za novomeški »Narodni dom". Vkup stopilo bodo 300 mož, od katerih bodo vsak 50 gold. vložil. Skupna svota 15 000 gold. zadostila bodo menda, da so bode to narodno poslopje dozidalo. Vsaka vloga bodo dobre obresti nesla, društvo bo pod uradnim nadzorstvom, toraj se zgubo ni bati. Ker so bodo plače-
valo na obroko po 5 gl. na mosec, pristopi lahko vsak. Naročila sprojema gospod Fr. Perko v Rudolfovom.
—	(Pojasnilo.) V zadnji številki našega lista poročal nam jo naš pohajkovaloc, da jo v oni družbi pri g. Auerju, katera so jo jako nedostojno obnašala in naš list obrekovala, tudi „Claviorstimraor g. M.“ bil. Kakor nam jo g. M. sam pojasnil, ni bil on, temuč
g. L katera dva gospoda sta si jako podobna,
v tej družbi. G. M. v onem času niti v Ljubljani ni bil. Obžalujemo, da so jo naš pohajkovaloc zmotil. O g. L u govorili bomo prihodnjič.
Drobtinice.
— (Samomori na Dunaji) mosoca avgusta dosegli so število 24. Mej torni jo 20 mož in 4 žensko. Oboslo so jo 8 osob, 6 ustrelilo, 4 utopilo in 6 ostrupilo.
— (Umor zarad dovet krajcarjev.) Na Ogorskom ubil jo dvajsetletni hlapec Gjuro Pocojcvič svojega brata Štefana zarad dovot krajcarjev, katero mu jo pri igri dolžan ostal.
— (Obisk cesarja v Segodinu) odločen jo na 14., 15. in 16. vinotoka t. 1,; delajo so velikansko priprave v ta namen.
— (Branjevski shod.) Predvčeranjem zborovali so v dvoranah gostilno „pri Božjem očosu" na Dunaji ondotni branjevci. Mej drugim govorilo so jo tudi o velikej, po nedovoljenom havziranji povzročenej škodi za majnšo trgovce in branjevce. Posebno dobro govoril je nok Kernor, kateri jo dokazal, da so vsled nedovoljenega havziranja nad 8000 davkoplačujočim trgovcom velika škoda godi. Sklonilo so jo, da so vlada naprosi, da nodovoljeno havziranjo odpravi, katero se po vsoj pravici za davkoplačujoče trgovce smo„življenju nevarno" imenovati.
— (Avstrijcev na Saksonskem) živi po poročilih statističnoga oddelka kr. saksonsko vlado vsled zadnjoga ljudskoga štetja od 1. docombra 1880. lota 30 000 duš, toliko skoro, kolikor biva v Kranjskej
vseh Nemcev.
— (Socijalni boj) bijejo v Soverni Ameriki zdaj na troh bojiščih: telegrafisti, ženski krojači in 6000 delavcev po smodkarnicah štrajkajo. Najzanimivejši je štrajk tolegrafistov, ki obsoga vso zjodinjeno državo in Kanado in jo največji in najoriginelnojši, ki smo jih doživeli v zgodovini bojov za zboljšanjo plačo. Kakor jedon mož se je vzdignilo 12- do 16000 mož po vsej deželi proti mogočnomu monopolu. Kaj jo vzrok? Neprestano zniževanje plačo, kar uže trajo 10 lot, dasi ima družba Jay Gould in drugi vodno rastočo dividende. Opoludno 19. julija zavriši moč&n pisk v velikanskem poslopji „Wostern Union" v Novem Jorku, in poskočilo je 400 tolegrafistov kot jeden mož na noge in ostavili delo. Baš v istem trenotku učinili so to tudi drugi tolografisti po vseh mestih, in z jednim udarcem pričel so je — velikanski štrajk. Vsled tega so nastale ogromno oviro v prometu po vsej deželi.
— (Pomilostil) jo prosvitli cesar 208 jetnikov v Avstriji in 253 na Ogorskem. V Gradišči jih jo milost dosoglo 5, v Kopru 4, v Trstu 14, v Ljubljani na Gradu 4. — V Gradišči jo on pomiloščenec polento kuhal svojim tovarišem, ko mu jo došla vosola vest. Koj jo oddal kuhalnico drugemu tor so jo poslovil.
— (Visokošolci.) Na prošnjo budapeštanske policijo so ravnatelji ondotno univerzo in politehnike visokošolce ojstro prod kalonjem javnega miru posvarili.
— (Na štiri leta zapora) obsojen jo bivši visok kraljevi uradnik v Budapešti in zot umrlega ogorskoga ministra Szenda z imenom Pansz, kor si jo prisvojil precejeno svoto javnih donarjov.
— (Umor iu samoumor.) Dno 12. t. m. sprožil jo železniški sluga v Boču Karol Eihly revolver najprej na svojo ženo, potem pa na sobo. Oba sta takoj mrtva obložala. Uzrok temu zločinstvu jo bil vedni razpor moj zakonskima.
— (Nesreča na otoku Java.) Stalni tajnik akademijo v Parizu, g. Bortrand, poroča, da jo člen toga zavoda, g. Dolaunay, nesrečo na otoku
Usojam se naznaniti, da sem
23u a, JŽ3 leg TJL 3 t e'lvr_ Q
V najem vzel. Najboljša vina po 36 in 40 kr., okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotavljam mojim častitim gOStorn. Prosim torej rnno-gega obiskovanja moje gostilne. Tudi mrzla jedila., Ka.kor klobase, prešut itd., in opoldanska hrana se tu dobiv»j0
Z odličnim spoštovanjem
Andrej I >eteliii.
Brez te varstvene znanilce, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Gvet zoper trganje
po d.r. XvXa,lii"a.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zopet trganje po dr. Ua-llču“ a zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo. spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kralkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Pran. T-u.gr, posestnik v Šmarji p. Celji.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenib udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri »samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
,, -4.r.X?i
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se častitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam prečastitim gg. trgovcem svojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno
slavnemu občinstvu pa svojo po polnem na novo osnovano
kemično spiralnico
v katerej se nerazparane inožke in ženske obleke, obleke za plese in vizite, šali, tapecirarsko blago, pregrinjala z vsemi okraski, ne da se tisti zmanjšajo ali pa zgubč prvotno barvo in obliko, lepo očedijo. Isto tako se lepo očedijo obleke od baržuna in raznega blaga, plašči, janke, katere so obšite s čipkami ali kožuhovino, uniforme z baržunastim okrašenjem ali vezenjem, ako so se pomečkale, oprašile ali po dežju oškodovale, tudi ako so se onesnažile s firnežem ali črnilom. Zastori se sprejmo pri mem za pranje in se potem nategnejo, kakor so bili prvotno, jako lepo, ne da se raztrgajo. — V mojej
Iftenej lian ariji
sprejema se različno blago iz svile, bombaža ali pa pomešano, čipke vsake vrste, rute s krepona, pregrinjala, tapecirarsko blago, blago s pliša, damasta in ripsa. Tudi se pobarvajo različne obleke za gospode in gospe, ženski paletoti in deževni plašči, ne da se isti razparajo ali pa da postanejo manjši, v vsakej barvi, katera se želi.
Za mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Josip želeli., Poljanski nasip, Ozke ulice štev. 4 v Ljubljani.
PETER TIIOJI %A AT
kamnosek na Dunajskej cesti v Ljubljani
priporoča za izdelovanje azLagrroTonUj. kamnov. Icriže^r itd
tonlSi	K_1.3	•	  •	...j:	.	>	.	.
počenši od 5 gold. in više, za vsake cene, in tudi gledč družili kamnoseških del.— Ker se Vseh svetih dan bliža, priporoča tudi za ta dan dotične svoje
cenč in lepe izdelke.
Java že pred dvemi leti prorokoval in se le za nekoliko dni zmotil. Daljo poroča, da isti gospod nov, veliko hujši vulkanični potres na tem otoku za leto 1880. prorokava. No vemo, kaj bi k temu proroko-vanji rekli, vsakako pa mislimo, da se gospodjo profesorji včasih tudi motijo in da se marsikaterikrat priprostemu človeku več verovati sme, kakor takim učenjakom. Dokaz temu je bil o katastrofi na otoku Ischia fakin Bonagratia, katori je velikanski potres vže zjutraj istega dno prorokoval
— (Na glediščinom odru poročena) sta bila nekje v Ameriki minolega meseca pritlikovca Jon Zmaris in Marija Nail. Ženin jo 30 let star in mori 42 palcev, nevesta pa meri 31 palcev in je 33 lot stara.
Tržne cene v Ljubljani
12. septembra 1883.
Hektoliter banaškepšenice 8 gold. 99 kr., domače 7 gl. 96 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; rež 5 gl. 20 kr.; ajda 4 gl. 71 kr.; proso 4 gl. 71 kr.; tur-šiea 5 gl. 60 kr.; oves 2 gold. 76 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gl. 85 kr.
<D ' rt	r»‘
Sd« .£
•C	O	N
O
S o
0 g A
1 S
rHr-'*y	w
m M Ul « -p* c3 . -n
CŽ
>
-t-3
>m
JJ*. . o O. E 'Š “•C -S o I -sUS
>= a
L*- ci rt f-	m	.»r
a C	5
N . H	S 5
©■pSdSs	e-So.
■ Ul
j w	>->	^	®	^
^ K	S	13
<1	3	o « e 5
i 1	^	O	rrl rt hM
r-H 3-1 > n Oj—v
■• £	£	e	J
>0 «	rt	C3	-SToMS	On
r» -Sif
. — o « EC &KJ
£ da •£» ui i_i"
•	^ D	r—<	3
0	O. j>	o	O, _. S	o
O 34	^	O	*r—,
E '3	§	S	i-4 ■	£	-c
0>y	3	o	H	C.£
J5 '43 > ja > « Cfi 'N
Bratov Koslerjev
pivo v steklenicah
priporoča
po 25 Po 50
MmMfem
^ *r-
privilegij za zboljšanje šivalnih strojev.
Ivan •I;iv
Ljubljana, Marije Terezije cesta, hotel „Evropa“.
strojev
za rodovine in rokodelce,-za rabo vsakršnemu potrebnemu šivanji. Izdelo-valnica Strojevih stopal in posameznih delov. — Zaloga šivank, ovirna in olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej doplači na mesečne obroke v znesku 5 gld.
njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam.
nrmTrnrrr i n	i n Ti" ■il^kMMgca^aiiTi ■Trr%cs
SSBiaSBSHSEffiaSiSiSHSHSHSaSiSaKSBSEaSSiSBSHSiSHraSHSBSBKSHSH' Posredovalni zavod za zasebna opravila in naznanila
Florijana Rogla
v Lj-u/bljani, C3-ospod.slse -ulice št. 7
dovoljuje si naznaniti, da je pripravljen dijakom popolno oskrbo od 15 gold. na mesec in višje posredovati. — Tudi se priporoča za posredovanje posojil, kupovanj in prodaj itd. — Trgovski učenci, praktikanti in pomočniki tfi se tudi po njegovem posredovanji dobro umeščavajo.	{n
sasasasrasHsasasasasEsasasasasaasasasasasasasasasasHSHsasasasas^