fiiaa*sl<* »octaii»f ićB« zveze delovnega afud^tva o• «z i a i% © v« mest«
Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto — Ixhaja vsako sredo. Posamezna Številka 10 din, — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 600 din ozlr. 3 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, It. 60-KB-16-2-24
Stev. 43 (397) LETO VIII
NOVO MESTO, 23. OKTOBRA 1957
Urejuj« uredniški odbor. — Odgovorni urednik Ton* Golnik, Naslov uredništvs m uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 80 Post pred Novo mesto S) Telefon uredništva in uprave: it, 137 Rokopisov oe vračamo. Tiska Caeopisno-ealoinisko podjetje »Slov. poročevalec« « LJubljani. Za tisk odgovarja F ' evel
" PRIREDITVE V KOSTANJEVICI
Za zaključek Dolenjskega kulturnega festivala bo v ponedeljek 28. oktobra ob 20. uri gostovalo Celjsko gledališče z dramo Dnevnik Ane Fnamk. V torek 29. oktobra ob 11. uri bodo od-krdli v Kostanjevici spominsko piofičo pesniku Jožetu Cvelbar-Ju. Govoril bo univ. prof. dr. Anton Slodnjak ob navzočnosti slovenskih slavistov- Popolnim* bo ponovitev Sanrekarjevega Klofitrskega žolnirja.
S tem bodo prireditve festivala zaključene. Razstavi slo* venskih slikarjev in kiparjev tor razstava slovenske grafik« bosta odprti še do 10. novembra.
PO VOLITVAH V OBČINSKE ZBORE:
.,-.*..«..»..»._•. .•..»..».     .«..*..«. .«..«..•. .■..«..». .•..»..«.
Zaupanje nalaga nbveznnsti
Po podatkih okrajne volilne komisije je v našem okraju volilo v nedeljo 77,4% volilnih upravičencev, upoštevajoč upravičeno odsotne pa 83%. — Po občinah (v odstotkih}: 80 [z upravičeno odsotnimi 85,1), Črnomelj 70 (75,5), Metlika 82 (88), Mirna 78 (85), Mokronog 83,7 (91), Semič 77,7 (84,7), Srraža-Tophce 90 (95), Kostanjevica-Podbočje 64 (69), Šentjernej 68,2 (73), Trebnje 78 (84), Žužemberk 80,4 (89,3) odstotkov.
I Slovenski slavisti
V večini volilnih enot so Potekale volitve v znamenju visoke zavesti volivcev, ki so prihajali na volišča v jutranjih in dopoldanskih urah. Mnogo volišč so na zeljo volivcev odprli te ob šestih zjutraj ali ie prej.
Zlasti v Novem mestu ter nekaterih voliščih v občini Strata-To.pl i oe so imeli ob devetih dopoldne nad polovično udeležbo, ponekod, kot na primer v Drsanjih seiih, na Planini in drugod   pa   so volitve zaključni
Slabo plačujemo davke
to pa Škoduje vsem volivcem in občinskim odborom! — Konec septembra je bilo v okraju 51 milijonov 440.000 din neplačane dohodnine in 22 milijonov 338.000 dinarjev neplačanih taks. — Nepotrebni zaostanki, ki jim botrujeta mlečnost In malomarnost mnogih ObLO. — Popustljivost, ki se hudo maščuje.
Na sestankih množičnih organizacij in zborih volivcev smo slišali vse polno predlogov, kaj vse bi bilo treba zgraditi, kaj izboljšati v tem ali onem kraju, v vasi ali v mestu, seveda s družbenimi sredstvi. Nihče pa ni pojasnil, kje naj občina ali »kraj, vzameta ta sredstva. Družbeni proračuni imajo dve glavni postavki: dohodke in izdatke. Ce nI dohodkov, ne nore biti Izdatkov.
Pregled kaže, da so nekateri občinski odbori glede izdatkov precej na »tekočem«, se pravi, da trosijo tako, kot so v družbenem planu predvideli Izdatke, ali pa ie malo čez, da imajo postavko dohodkov daleč za izdatki. To pomeni, da se morajo za izdatke zadolžiti, najeti posojilo in plačevati precej visoke obresti, zato ker ne skrbe zs redni dotok dohodkov. Večinoma gredo presežki izdatkov nad dohodki ca plače, manj pa za druge potrebe.
Veliki davčni zaostanki
V tastih občinah, kjer pritoku dohodkov niso posvečali dovolj skrbi, Imajo ie težave s plačili; te težave se bodo proti koncu leta samo Se povečale. Take občine ne morejo izvrševati raznih komunalnih del, ne morejo redno plačevati dolžnih bolniških oskrbnin, najpotrebnejših dotacij šolarn in pod. Nujno pa nastanejo težave tudi za redno plačevanje prosvetnih delavcev In uslužbencev.
NI nobenega opravičila, da je bilo de konca septembra nepla-
VREME
ZA CAS OD 25. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA
De konca oktobra večkrat obilne in trajne padavine % močno ohladitvijo, ki bo najbrž Prinesla sneg do nižin. V tem razdobju je verjetna razjasnitev •koli 29. oktobra. Z nastopom novembra se bo pričelo suho. a hladno razdobje. V. M.
čanih zapadlih davščin ls krneč' ke dohodnine v okraju okoli 49 milijonov din! Za Isto .razdobje in ob Istem času so dolgovali obrtniki v okraju skoraj polovico zapadlih davščin, to je 7 milijonov din. Do tega časa je bilo neplačanih taks na vozila za več kot 10 milijonov, na kmečke stroje več kot 3 milijone, na vprežno Živino nad 4 milijone In na samorodniee pet in pol milijonov din. Skupno je bilo do konca septembra neplačane dohodnine 51,440.807 din, neplačanih taks pa 22,338.508 din. Tem neplačanim družbenim prispevkom se je pridružila še obveznost za četrto četrtletje, ki je Že tudi zapadlo v plačilo.
Občina Kostanjevica-Podbočje najslabša
Pregled plačanih zapadlih davščin do konca septembra kaže, da Je v tem pogledu najslabša občina Kostanjevica.— Podbočje, kjer so Imeli nad 9,000.000 zaostankov aa dohodnini in nad dva milijona na taksah. Razen tega Je precej neplačanih davščin še Iz prejšnjega leta. Podobno stanje glede neplačanih davščin je v občini
Semič, kjer so pri dohodnini le za nekaj odstotkov boljši od Kostanjevice. Povprečno so bili plačani davki v okraja za tri četrtletja do konca septembra;
(Nadaljevanje na 2. strani)
pred deveto uro dopoldne. Nihče ni nikjer nikogar posebej vabil na volitve, volivci so prišli sami iz zavesti državljanske dolžnosti in z namenom, da Izberejo odbornike, ki bodo bodoča štiri leta sodelovali pri upravljanju obeine in okraja.
Slovesno razpoloženje in potek volitev pa so ponekod spet motile že skoraj kronične napake v volilnih Imenikih. Zlasti v novomeški občini, v Zburah in drugod so bile napake v vollv-nih imenikih hude. Ljudje so se upravičeno razburjali na račun ljudi, odgovornih za voliv-ne imenike in je padla marsikatera kritična pripomba, in povsem upravičene. Mnoge osebe so bile vpisane dvakrat, mnoge stalno bivajoče pa Izpuščene, napake so bile v podatkih in hišnih številkah. Upamo, da bo. do odgovorni poskrbeli za red
Zborovanje slovenskih slavistov
Slovensko slavistično društvo bo priredilo od 28. do 29. oktobra zborovanje z naslednjim sporedom:
26. oktobra: ob 10. uri otvoritev zborovanja v novomeškem Domu ljudske prosvete. Predavata prof. Janez Logar in dr. France Tomšič. Ob 12. uri odkritje plošče slovenskemu Jezikoslovcu in nekdanjemu novomeškemu profesorju Ivanu K->-Stlalu- — Popoldne ogled Novega mesta. Ob 18. uri otvoritev razstave v Studijski knjižnici Mirana Jarca: Kulturni delež Dolenjske. Ob 18.30: odhod v Dolenjske Toplice.
27. oktobra: dopoldne v Dol-Toplicah referata prof. Tinela Logarja in prof. Stamparja, popoldne referati in razgovor o učnih knjigah za pouk slovenščine na srednjih šolah.
28. oktobra: predavanji protf. Koblarja in prof- Dularja.
29. oktobra: to.let v Kostanjevico na Krki (Dol. Toplice — Pod gora — ogled gradu Luknja — obisk Trdinovega groba — Ofcočec — otvcaltev Trdinove eobe na G raca/ vvem turnu — grad Vrhove -x Kostsnlevlea. Odkritje spomns**e plošče pe-sniikiu Jožetu O jfiltarju v Kostanjevici.
v v olivnih imenikih in postavali vprašanje odgovornosti za take grobe napake.
Okoli 50.000 volivcev v okraju Je v nedelj« izvolilo 230 odbornikov občinskih zborov, izmed katerih bo izvoljen tudi okrajni zbor. Odborniki, ki so dobili v nedeljo 20. oktobra zaupanje volivcev, so s tem tudi prevzeli vcHke dolžnostt, da bodo kot člani ljudskega odbora delali za blaginjo in napredek svojega kraja, občine, okraja, republik« in celotne države. Zveza med volivci in izvoljenimi odborniki, ki Je bila postavljena pri nedeljskih volitvah, bo trajala štirj leta. Potrebno je, da bo ta zveza vedno trdna in živa, ker je v tem jamstvo za pravilno družbeno upravljanje komune. Prav bodo storili tisti volivci, ki bodo klicali svojega odbornika na razgovore, se s njim posvetovali, dajali mu nasvete in predloge, od njega pa zahtevali poročanje is pojasnjevanje o delu ljudskega odbora. Tistega odbornika, ki tega ne bi hotel, imajo volivci pravico odpoklica ti in izvoliti dragega. Tudi te zakonite pravice bi se volivci morali posluževati, kadar zveza med njimi in organi upravljanja nt taka, kot to zahtevajo koristi skupnosti.
Do tistih, ki se namenoma niso udeležili volitev, pa Izvoljeni odborniki seveda nfe»mJo nobenih obveznosti.
* 1
i; Trd* nori dež**$i<
(Ob zborovanju v Dolenjskih Toplicah od 26.—29. oktobra)
Služabniki slovenskega jezika, vrtnarji nase materinščine — morda bi i tema vzdevkoma najlepše poimenovali naše slaviste. Delo, ki ca opravljajo, poklic, ki so se mu posvetili, in delež, ki pa imajo za naše jezikoslovje in s tem posredno na naše slovstvo, to so trije dragoceni prispevki ne samo za našo jezikovno in literarno vedo. ampak za občo slovensko kulturo. To so ljudje, ki posebno mladimi dajejo znanje o materinem jeziku, ki ji tolmačijo stilne in vsebinske vrednote in lepote ustvarjalnosti naše pisane besede, od davnih, brižinskih spomenikov in preko Trubarja, Prešerna, Cankarja do danes. Da, to so res služabniki slovenske besede, v najžlahtnejiem pomenu besede. Zato je ta njihova služba, bodisi kot čistih, znanstvenikov ali predavateljev na šolah, za vse nase kulfumo življenje tako izredno pomenljiva. Kajti beseda, ta noža slovenska beseda, ni samo vsakdanja občevalnai dobrina, ampak tudi najgiobji in najvišji izraz naših umetniških m nematerialnih, vrednot, izraz našega narod/nega bistva.
In pomen tega njihovega zborovanja v Dol. Toplicah? Ne samo v tem, da se bodo spet zbrali kot udje družine Slavističnega društva, ki 2ajema profesorje slovenskega jezika na srednjih in višjih Šolah in na univerzi, kot se zbirajo sleherno leto zdaj tu, zdaj drugje. Vemo, da bomo na tem zborovanju obravnavali slavistična vprašanja, pregledali svoje, od zadnjega zborovanja opravljeno delo, se pogovorili o pouku slovenščine in slovstva na šolah. To je namen in vsebina njihovega zborovanja, ki pa ima za »Trdinovo deželico« Se svoj posebni pomen, In lepa, pohvalna je bila pobuda odbora Slavističnega društva da si je za letošnje zborovanje slavistov izbral to pod ročje Dolenjske, povezano z zvenečimi imeni naših jezi' koslovcev, od Hipolita, Pohlina, Metelka, Skrabca, Koštiala do še živečega Novomeščana Tomšiča, in povezano s tolikimi velikimi imeni slovenske književnosti, od Trdine, Ketteja, Puglja, Cvelbarja, Jarca, Golie in drugih, da omenjamo le širšo okolico Novega mesta, kajti čim rečemo Dolenjska, moramo začeti ie s Trubar jem... Trdinova deželica je ponosna, da bo tri dni imela v svoji sredi slaviste, in med njimi nekaj odličnih znanstvenikov-jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev.
Naj se res lepo in prijetno počutijo med dolenjskimi griči, med tem gostoljubnim ljudstvom! In naj njihovo zborovanje, uokvirjeno v čar Trdinovih bajk in Kettejevih, pesmi, rodi za naš jezik in našo besedo lep in klen sad! 8.
j.
Reforma šolstva ?
NALOGA
CELOTNE
DRUŽBE
Ob prazniku občine Semič
Tudi letos bo prebivalstvo občine Semič 28. oktobra praznovalo svoj tradicionalni partizanski praznik — spomin na ustanovitev prve Belokranjske ćete in tragedijo prvih belokranjskih (partizanov na Gornjih Lazah. Ta dan — 28. oktobra — se bodo Semičaai spominjali svojih mož in fantov, ki so se leta 1M1 zbrait na Smuku in nato pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije bfri neenak boj s fašističnimi okupatorji. Zdaj, ko je Zahodna Nemčija prekinila diplomatske stike z na<šo republiko in 1* drugič v zadnjih dveh desetletjih skuša s slio vplivati na voljo naših    narodov, nam Je
spomin na vse žrtve zadnje voj-ne toliko bolj dragocen Nismo in me bomo pozabili, da so tudi žrtve občine Semič vštete med 1,700 000 mrtvimi sinovi in hčerami naših narodov. Nismo in ne bomo pozabili, da smo bili žrtev napada lota 1941 Ln da smo ena izmed držav-zmagovalk v <*rutfl svetovni vodni! To skušajo pozabiti nekateri premaganci in nekdanji fašisti, vendar bo tak pozabljiv spomin škodil predvsem njim samim.
Občinski ljudski odbor v Semiču in vodstva potttlčaih organizacij vabijo k proslavam ob letošnjem občinskem prazniku vse prebivalce partizanskega Sevnica.
Vzgoja mladega rodu je eden osnovnih problemov družbe, eaj obiskujemo z vzgojo in Izobraževanjem bodoče državljane. Od dela naših šol je v veliki meri odvisno, kakimi bodo bodoča, proizvajalci, kakšni državljani bodo v organih oblasti in samoupravljanj a. Seveda pa šola ni edini činitelj, ka vzgaja in izobražuje. Upoštevati moramo vse ostale činitelj* (družino, okolje itd.), pri svojem dolu, če hočemo, da bomo uspeli
Po letu 1943 je naša Sate brezdvomno napredovala, zlasti če upoštevamo, v kakšnih težkih materialnih pogojih je delala. Boli nas pa de vedno dejstvo, da od otrok, M ohi-skujerjo obvezno osemletno šo-lenje, napravi vseh osem razredov le 30 odstotkov. To dejstvo, ki ima svoj varak v organizacijski shemi našega Šol-' stv« ter v vsebini našega dela,
je pravzaprav rodilo reformo šolstva. Zaradi vsebine in organizacije dosedanjega dela se je nida šola vedno bolj ločevala od življenja, vedno bolj Je postajala verbalistična in toga. živimo v novem družbe-
PlSE
LOJZE
KASTELIC
Notranjepolitični tektenmki pregled
Se zbore proizvajalcev
V nedeljo smo izbrali izmed 5.041 kandidatov 2.971 odbornikov novih občinskih zborov. Velika večina državljanov je z oddano glasovnico potrdila politiko Socialistične zveze, ki želi, da bi občine v prihodnje vso svojo dejavnost usmerile na to, da bi se življenjski pogoji občanov izboljšali. V Sloveniji je Glasovalo 84,43 odstotkov volivcev, seveda pa je treba pri tem upoštevati upravičeno odsotne. Le-teh je bilo tokrat zaradi bolezni precej, pa tudi sicer je bilo v Sloveniji najmanj 25.000 državljanov, ki so bili na ta dan na slt?-benih potovanjih ali pa na sezonskem delu v drugih krajih. Ce pa upoštevamo upravičeno odsotne, je bila udeležba še večja, saj znaša okoli 92 %.
V nedeljo pa smo zbrali šele del novih občinskih odborov — občinske zbore. Ti bodo splošno predstavniško t<»To občine, lahko bi rekli, da bodo to organi, ki bodo po svojem značaju oziroma sestavi dejansko to, kar je bilo dosedanji občinski ljudski odbor. Prihodnjo soboto oziroma nedeljo vi bomo izvolili le občinske zbore proizvajalcev. Oba »bora bosta v prihodnje nov občinski ljudski odbor. Vsekakor volitve v ob-čHnske zbore proizvajalcev niso prav )iič manj važne kot so bile nedeljske
volitve. Nekateri volivci posebno na podeželju, se morda premalo zavedajo vloge in nalog, ki jih bodo imeli ti organi, in jih bomo prvič volili tudi v občinah, kajti doslej smo imeli zbore proizvajalcev le pri okrajih ter pri zvezni in republiških skupščinah.
Občinski zbori proizvajalcev bodo v bodoče izboljšali stik med podjetji in občinami. Tesnejše odnose med gospodarskimi dejavnostmi in občinami smo doslej marsikje pogrešali. So podjetja, ki so videla le svoje probleme in strmela le za povečanjem tovarne, niso se pa zanimala za gradnjo stanovanj, za to, kako je v občini organizirava trgovina in vsa druga komunalna služba. Vse to naj bi reševala občina sama 'n brez pomoči. Pa tudi narobe je bilo. V marsikateri občini niso imeli dobrih odnosov s podjetji in so se ukvarjali le z načrti in tjelikimi investicijami, pri tem pa pozabljali na zdravstvo, na gradnjo stanovanj, šolstvo in podobne stvari. Seveda je vse to vplivalo *a razpoloženje delavcev in posredno na proizvodne uspehe. Občinski zbori proizvajalcev, ki jih bomo izvolili v soboto, se bodo morali spoprijeti s temi problemi in prepričani smo, da bodo zbrani
odbornitei-proizvajalei najlepše vsklajetli
interese občine z interesi podjetij.
Nekaj podobnega velja tudi za kmetijstvo. Tudi tu so primeri, ko se občine niso zanimale za dejavnost kmetijskih zadrug, zadruge pa tudi niso pričakovale kaj več od občine. Občinski zbori proizvajalcev bodo imeli v kmetijskih občinah, torej v tistih, kjer bo večina odbornikov kmetov, še celo odgovorne naloge. Predvsem bodo morali v takih občinah pripraviti načrte za razvoj kmetijstva. Že nekaj občin v Sloveniji je dokazalo, da se da vsaj tako dobro, kot od industrije, Živeti tudi od kmetijstva. Kmetijstvo namreč lahko dona-ša občini oziroma zadrugam lepe dohodke, ki bi jih lahko uporabili za elektrifikacijo, gradnjo nouih šol, vodovodov, napajališč in vseh tistih naprav, ki si jih vaščani žele. V občini Šmartno n. pr. so pripravili načrte za velike nove sadovnjake, nekaj sto hektarov površin bodo zasejali z lanom, gojili bodo hmelj, kar vse bo prineslo zadrugam že v treh letih nekaj sto milijonov čistih dohodkov. Trgovina s temi pridelki bo prinesla znatna sredstva tudi občini. Zadruge bodo z novo ustvarjenimi sredstvi pospeševale kmetijstvo, zraven pa skrbele za tista dela, ki si jih zadružniki najbolj žele.
Prepričani smo, da se bo na Dolenjskem odzvalo v soboto in nedeljo prav toliko volivcev kot preteklo nedeljo ter s tem potrdilo, da se zaveda, kako važni so organi, ki jih bomo izbrali v teh dneh.
nem redu, nase šolstvo pa caplja za gospodairstvom, saj Je vzdrževano ki organizirano še vedno tako kakor pred sto leti!
Najvažnejša je vsebina našega dela. Tu so najtežji spodrsljaji. Vir vsebine naj bo naša pretekla In sedanja borba za pravice človeka, za lepši dan, za svobodno življenje enakopravnih ljudi na svetu. V tem tiči vsa idejnost, ki bo dala učni ud in naši celotni vzgoji ne samo topline, ampak tudi ogromnega poleta za graditev socializma.
Naše Šolstvo mora Mtl sposobno   pripravljati   kadre za
Čas tehnike. V njej takorekoČ živimo, atomsko obdobje nastaja, mi pa, ali pa tisti, ki to žele, še vedno učijo: »Jabolko ne pade daleč od drevesa,« ali pa: »Tako bom delal, kakor moj oče« itd. Ne bi rekel, da se v tem zrcali reakcija, to so navade In običaji naših ljudi, ki jih pa pravi reakcionarji prav radi izkoriščajo.
Verbalinost in kopičenje ogromne spominske snovi Jemlje naši mladini čas za razumevanje današnjice. Pustimo otroka živeti. Imamo danes že na tisoč ioi tisoč poklicev. Eden vsega ne bo zmogel, vsi vse pa gotovo. Vodimo jih v poklice im dajajmo jim ustreznega znanja, tem oljnega znanja, da bo lahko v življenju krepko gradil sebe v koristnega člana družbe.
Dobili bomo nove učne načrte za naše nove osemletke. Tudi tt načrti ne bodo nekaj statičnega, ampak bodo osnova za nadalnji razvoj učnega programa. Najboljši učni program bo vedno učiteljeva osebnost,
le on lahko da otroku znanja in vzgojo za življenje, ne pa okvirjeni učni načrt. Učitelj, ki je vnet za našo stvar, ki žirvi z našim življenjem, bo težko zgrešil, kaj mora otroka naučiti. Učni program moramo s skupnimi močmi realiziratli pri tem delu nam mora pomagati dom. družba itd. Ta program dela moramo Jasno razložiti vsem političnim im gospodarskim faktorjem, potem sem prepričan, da bomo naloge v korist naših otrok dobro lzvršfill
Smo na prehodu od kapitalizma v socializem. Socialistične sile v svetu so danes zelo močne. Reakcija to čuti. zato se oklepa vseh mogočih načinov, da bi zavrla kolo časa. Buržoazija je hotela imeti dobre poslušne uradnike, zato Je šolstvo organ&širala prvenstveno za potrebe Javnih flužb — v tem tiči, zakaj je gimnazija tako priljubljena! Naš človek še vedrio misli, da jr uradniška služba najboljšP (Nadaljevanje na 2. strani)
B O Z L D A R    J A K A C :   NOVO MESTO
Stran S
»DOLENJSKI LIST«
Štev. 43 (397)
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Reforma šolstva
naloga celotne družbe
(Prenos s 1. strani) prav zato se oklepa naslova »giimnazarja.« Naš čas pa želi imeti dobrega delavca tako v tovarni kakor v pisarni. Prav zato bo reforma zajela vse šolstvo od predšolske vzgoje do univerze. Nas mladi človek mora spoznati fizično in umsko delo, ker le tako bo lahko postal dober usmerjevalec lastnega dela. In ker želimo, da sleherni državljan dobi izobrazbo za svoj bodoči poklic, bo treba za reformo več investirati. Naši stroji bodo več koristili, če bomo imeli usposobljene in izobražene delavce. Dokler bomo neznanje in znanje enako plačevali, se ne bo miJhče trudil za znanje. NI važno spričevalo, plačevali bo-m o izobrazbo — znanje.
Naš Šolski sistem delimo v tri stopnje;
prva stopnja — obvezna šola — osemletka;
druga stopnja — gimnazija in srednje strokovne šole;
tretja stopnja — univerza.
Vse trd stopnje šolstva bomo postopoma vsebinsko in organizacijsko reformdirali v korist naših otrok.
Obvezno šolo obiskujejo vsi državljani, zato moramo osnovnemu izobraževanju posvetiti vso pažnjo, saj lahko
trdimo, da le osemletka oziroma obvezna šola, šola množic, prav zato mora ta obvezna šola odkirivati sposobnosti otroka, da bo sposoben napredovati v šolah ali pa v poznejšem izobraževanju. Gojiti neko skrupulozno sistematiko v osemletki, bi nas pripeljalo v diakocepstvo in spominsko širino. Otrok bi s« v taki zahtevnosti utopiL Otroku mora dati osemletka trdne elemente, na katerih bo lahko K ozi-rom na telesni in duševni razvoj nadalje gradil svoje znanje, pri vsem našem delu moramo upoštevati rast naših otrok vzporedno z rastjo družbene potrebe za usposabljanje mladine v poklice. Da bomo to dosegli, mora družba, zlasti pa starši, skrbeti, da bo otrok redno obiskoval šolo, ker bo le na ta način lahko uspešno dovršil vseh osem razredov osemletke.
Kako bomo premostili ovire, ki onemogočajo, da bi vsi otroci dovršili osem razredov osemletke, pa je zadeva celotne družbo. Na vsak način bo treba vpč sredstev za naše šole, urediti bo treba še polno problemov, če hočemo, da bo sleherni državljan dobil znanje osemletke in ne samo njeno spričevalo. O teh problemih naj šolski kolektivi več pišejo,
Za 29. oktober
partizanski praznik IVovega mesta
Iskreno čestitajo vsem občanom:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor Zveze borcev Občinski komite LMS Občinski odbor UROJ Občinski odbor ZVVI Občinski sindikalni svet Občinski odbor Rdečega kriia Vodstva vseh ostalih društev in organizacij v Novem mestu
VLAGAJMO TUDI VNAPREJ VSE NASE MOCl IN SPOSOBNOSTI ZA NADALJNJI PROCVIT PARTIZANSKEGA NOVEGA MESTA! VSE SILE ZA SOCIALIZEM!
Večna slava vsem junakom, ki bo dali življenje ta svobodno domovino!
naj več razpravljajo na množičnih sestankih, ker prosvetni delavci ne bodo kos vsem nalogam, ki jih narekuje reforma šolstva
Dolžnost prosvetnih delavcev je, da kvalitetno opravljajo svoje delo. V tem pogledu prevzema veliko odgovornost vodja šole, ki je odgovoren za izobrazbeno rast šolskih otrok. Njegova glavna naloga je torej vzgoja šolskega kolektiva, ki mora zavestno izvrševati funkcijo izobraževanja in vzgoje. Vodja ustanove mora upoštevati šolskega otroka, učitelja in okolje, če hoče da bo pravilno usmerjevai delo prosvetne ustanove. To je zelo obširna in težka naloga.
Da bodo otroci lahko dovršili osem razredov osemletke, je važen tudi umik dela, odmora in potreba po hrani. Ml imamo osemurni delovni čas. Starši in učitelji naj preračunajo, koliko ur otrok dela in koliko ur ima časa za odmor. Najprimerneje bi bilo, da bi otrok *v šoli dobil pouk, prehrano in igro. Naša važna naloga je torej ustanavljal mlečne in šolske kuhinje, ki naj služijo šoloobveznim otrokom.
Sola naj postane drugi dom, zato naj bo primerno prostorna za delo in igro. Prav gotovo pa bi bilo napačno, da bi otroka preveč odtegnili od družine. Otrok potrebuje družino, potrebuje individualne ljubezni. Le poglejmo otroke, za katere starši malo ali nič ne skrbe. V tem pogledu je vzjoja staršev nujna, ker le dom in šola lahko uspešno vodita otroka v življenje. VsL ki želimo otroku dobro, vsi, ki hočemo, da bo otrok Izobrazbeno napredoval, moramo v svojem plemenitem hotenju upoštevati dom. šolo In okoUe Le tako bomo otroka pravilno vključili v družbeno dejavnost.
Kaže, da tudi umetni satelit ali »iskustveni sputnik«, kot ga imenujejo Rusi, ni posebno spametoval ljudi. Satelit kroži in kroži in poje novo pesem iz vsemirja, toda tudi svetovna politika še vedno kroži Po starih tirih. Menda smo res prišli v razdobje, ki ga sicer ne imenujejo več razdobje hladne vojne, pač pa razdobje ravnotežja strahu.
Morda nekoliko poenostavljeno bi zato dejali za Srednji vzhod, kjer se spet kuhajo najbolj neprijetne jedi na svetu, da bi Turčija najbrž napadla Sirijo in pospravila tega »sovjetskega satelita«, če ne bi imela za hrbtom Rusijo, ki je v osebi prvega sekretarja CK KP Sovjetske zveze kar se da jasno in glasno povedala, da bi v tem primeru Turčija »ne obstala niti en dan«. Ravnotežje strahu.
Zato se je začel položaj le nekoliko ugodneje razpletati. Turki so zagotavljati kralju Ibn Saudu in celo kairski vladi (»do katere gojijo nadvse prisrčna čustva«), da nikakor ne nameravajo napasti Sirije in da tudi nimajo nič probi temu, da je Sirija vso zadevo postavUa pred Generalno skupščino Združenih narodov.
Naravnost ganljivo bi bilo, ko ne bi v resnici za tem nekaj tičalo, kako hitro so vsi prizadeti izjavili, da nimajo nič proti temu, če Sirija sproži vprašanje varnosti svojih meja pred OZN. Ker pa za to pripravljenostjo najbrž tiri kaj drugega, položaj le še nI rešen in se utegne »še poslabšati,  preden se bo zboljšal«,
kakor radi pišejo nekateri tuji komentatorji.
Kolikor je res. da so ZDA ščuvale Turčijo, naj napade Sirijo, ne vemo. Sovjetska vlada je o tem'menda prepričana in trdi, da ima tudi dokaze za to. Da je res nekaj dišalo po vojni, dokazujejo tudi koraki posameznih arabskih vladarjev, ki se do nedavnega sicer niso mogli niti videti.
NAUK TEHNIKE
a so prav v zadnjem Času začeli dajati izjave, da bi napad na Sirijo pomenil napad na katero koli arabsko državo. Tu ne gre samo za kralja Tbn Sauda, ampak celo za jordanskega kralja Huseina, ki Je še pred kratkim hudo po domače stiskal roko turškim državnikom v Ankari.
Toda da se povrnemo k Združenim narodom. Kakor rečeno, nihče nima nič proti sltrski pritožbi pri Generalni skupščini in Varnostnem svetu. To bi utegnilo pomeniti pri tistih, od katerih bi Človek pričakoval upiranje takemu sirskemu koraku, samo eno: v kratkem bomo najbrž priča hudim besednim dvobojem in obtožbam v OZN, ki najbrž ne bodo bogvekaj prispevali k pomiritvi tega dela sveta. Toda tudi to je bolje od vojne.
Predsednik britanske vlade Mac-mlllan je ta teden odpotoval v Wa-
shington, da bi z Eisenhowerjem utrdil ameriško - britansko sodelovanje. Od sueške afere sem ni slišati na britanski strani drugega kot pozive po utrjevanju sodelovanja z velikim sosedom onkraj Atlantika. To pomeni, da to sodelovanje šepa, sicer ne bi bilo treba toliko govoriti o njegovi krepitvi. Res je tudi, da so se ZDA držale precej oholo "in da ne upoštevajo bogvekaj britanskih predlogov in interesov — posebno na Srednjem vzhodu. Morda je tudi nekaj resnice v tem, da je sovjetski »iskustveni sputnik zemli« napravil Američane nekoliko bolj dostopne za izmenjavo znanstvenih podatkov z britansko vlado. Pokazalo se je namreč, da ni šepalo samo znanstveno sodelovanje med ZDA in Veliko Britanijo, ampak celo med posameznimi rodovi ameriške vojske. Pehota, mornarica in letalstvo bi najrajši vsak imel svoj program za razvoj izstrelkov in znanstvenih raziskav. To je pa celo za ZDA preveč. — Kaj pomeni koncentracija vseh materialnih in duhovnih sil velikega naroda oziroma države na enem samem aH nekaj osnovnih načrtov, dokazuje izredno veliki uspeh Sovjetske zveze z umetnim satelitom.
Bližnja prihodnost nam bo najbrž prinesla nova tehnična presenečenja, ki bodo vedno glasneje opozarjala, da se je treba sporazumeti. Sporazumeti pa se bo treba v svetovnem obsegu in ne samo v obsegu Eisenho-wer-MacmilIan.
Gozdovi in zadružništvo
8 polletnega občnega zbora Gozdarsko lesne poslovne zveze v Novem mestu
. Iz leta v leto pridobivajo KZ vse večjo vlogo na raznih področjih kmetijske proizvodnje. Tudi gozdarstvo, ki je bilo doslej dokaj oddaljeno od kmetijskih zadrug, razen trgovine z lesom, je sedal predmet dejavnosti zadrug.
Polletni občni zbor Gozdarsko lesne poslovne zveze 5. oktobra v Novem mestu je bil lepo obiskan, saj je od 46 dele-
Slabo plačujemo davke!
(Prenos s 1. strani)
kmečka dohodnina 82 odstotkov, dohodnina od obrtnikov le 57 odstotkov, od ostalih poklicev 73 odstotkov, taksa na vprežn.% vozila 61 odstotkov, na vpreSno živino 59 odstotkov, na stroje 56 odstotkov In na hibridne trte 51 odstotkov.
Ni opravičila za take zaostanke!
Ali je kako opravičilo za tolike zaostanke v plačevanju družbenih obveznosti? V posameznih izjemnih primerih morda, na splošno pa ne! Rasen v nekaterih vaseh, kjer so vremenske neprilike povzročile precej Škode, je bila letošnja letina dobra, če ne prav dobra, vsaj za nekatere kulture. V občini Semič n. pr. se ne morejo pritožiti niti čez sadno niti čez vinsko letino In poljske pridelke, vendar so dosedaj plačali tako malo davkov- V Kostanjevici—PodbočJu je spomladanski mraz v nižjih predelih res prizadel sadje in vinograde, sato pa so kmetje is te občine letos prodali na tisoče plemenskih prašičkov po ceni, ki jo sami določijo. Seveda imajo tudi druge dohodke, kot v ostalih občinah.
Menimo, da so za tako slabo plačevanje davščin krivi občinski ljudski odbori, ker so temu
vprašanju posvetili premalo dela. »Zadovoljstvo« aktivistov v takih občinah, *eS pri nas na zborih volivce sploh niso načenjali vprašanje davkov, je zelo naivno, kajt' če bi ga načeli, bi morali najprej- načeti neredno plačevanje. Za tako popustljivo davčno politiko jim nihče ne bo hvaležen, niti davčni zavezanec ne. Do konca leta bo treba poravnati vse obveznosti in laže bi jih plačevali v obrokih kot obenem In morda ie s stroški prisilne izterjave.
DOMAČI FOTOAPARATI
Optična Industrija »Ghetal-dus« v Zagrebu je v povezavi z neko zapadnonemško tovarno začela proizvajati fotoaparate »Regula«, ki imajo format 24X 36 mm. »Regula« ima objektiv 3.5 tipa Ghenar, modro optiko in sinhronizacijo. Sedanja proizvodnja je 100 aparatov na dan. Spričo nizke cene (18.000 din) je za ta fotoaparat med ljubitelji fotografije veliko zanimanla.
1200 KG KRUHA NA URO
V Beogradu je začela poskusno obratovati prva avtomatizirana tunelska pekarska peč domače konstrukcije. V starih pečeh je stala peka 1 kg krui-.a 4 din, v tej bo pa samo 1 din. Kapaciteta te peči je 1200 kg kruha na uro. obratuje pa lahko polnih 24 ur. Peč ie doljja 30 metrov, Široka 4. Sedai potrebuje 7 delavcev, ko bo pa popolnoma avtomatizirana, bosta dovolj le dva.
ga tov zadrug manjkalo le šest. Občnega zbora v Novem mestu se je udeležil tudi predsednik OZZ Novo mesto tov, Zupančič Viktor. zastopnik Združenja gozdno gospodarskih organizacij LRS ter zastopniki Gozdarsko lesnih poslovnih zvez Celje, Maribor. Kranj in Sevnica. Sedemnajst delegatov .je v razpravi realno ocenilo pozitivne in negativne pojave v zadružnem gozdarstvu. Predlagali so vrsto ukrepov, ki bodo vsekakor lahko doprinesli svoj delež k uspešnemu delu v gozdarstvu. Nekateri delegati so predlagali, da bi bilo ceneje, hkrati pa kvalltet-neje odkazovatl les od spomladi do jeseni, kot pa Izvajati to delo akcijsko. To bi olajšalo delo logarjem, sečnja bi se lahko začela že v začetku sezone, od-kazovanje za bi lahko opravilo manj logarjev. Tudi razmejitev, kal Je gozd in kaj pašnik, je potrebno opraviti. Nekateri delegati so razlagali bistvo novih predpisov o taksah in katastrski obdavčitvi gozdov. Taksa na posekani les je znatno manjša od takse prejšnjih let. S tem je lastnik gozda veliko pridobil. Toda zato b0 odmerjen večji davek na gozdove po katastru. Objektivna razprava je zajela Široko gospodarsko-ekonomsko področje, od pogozdovanja do izkoriščanja zasebnih gozdov. To obširno dejavnost so doslej opravljali le logarji in drugi gozdarski uslužbenci.
Z novo organizacijo, ko se gozdarstvo vključuje v zadružni sektor, ije omogočeno sodelovanje velikemu številu državljanov, članov KZ, ki so neposredno zainteresirani za nego. varstvo in Izkoriščanje gozdov. Pri KZ  so   že izvoljeni gozdarski
GRADBENO PODJETJE
»M E G R A D«
LJUBLJANA
izvršuje vsa v stroko spadajoča dela
i oooooooooocojocrrra^
odbori, ki so enakopravni drugim pospeševalnim odborom. Občni zbor je ugotovil, da vsi odbori še ne delujejo, nekateri pa že kažejo, da bodo lahko veliko pomagali pri reševanju gozdarskih nalog.
Občni zbor je sprejel program dela gozdarskih odborov pri KZ in (jim dodelil še Dosobno vlogo, zlasti da sodeUnje pri predlaganju letnih gojitvenih planov in planov gozdno tehničnih del, da predlagajo ustrezne oblike dela za izboljšanje gozdne proizvodnje in da skrbe za pravilno uresničevanje plana, da sodelujejo pri predlaganju letnih sečnih planov v svojem območju ln da skrbe za pametno izkoriščanje gozdov v skladu z gozdarskimi predpisi, da organizirajo vsa gozdno tehnična de!a, kot so: popravila in vzdrževanje gozdno prometnih ln spra-vilnih naprav in ostalih gozdnih objektov, da sodelujejo pn ko-lavdaciji gozdno vzgojnih in gozdnotehničnih del. da skrbe za požarno varnostne ukrepe in da izvajajo vse ostale naloge Iz gozdarstva, ki so v skladu z interesi zadrug ln gozdarskimi predpisl, da sodelujejo in pomagajo terenskim gozdarjem uspešno in ekspeditivno reševati gozdarsko problematiko.
Smernice, ki jih je dal občni zbor Gozdarsko lesni poslovni zvezi in gozdarskim odborom pri KZ. so Izredno bogate, če bodo našle ugodno mesto pri Gozdarsko lesni poslovni zvezi, zlasti pa pri gozdarskih odborih KZ, bo delo uspešno in v korist tako kmetu jjn zadrugi kot splošno družbenim interesom.   T, P.
M0T0R1ZACUA ŽELEZNIC
V naslednjih petih letih bodo jugoslov. železnice dobile 140 električnih in Diesel lokomotiv, 10 garnitur motornih vozil, 75 garnitur tračnih avtobusov in 30 jedilnih in spalnih voz, 510 potniških voz in 6000 tovornih voz. Za boljši blagovni promet bo nabavljenih 600 voz-hlad-.lni-kov in 700 voz-cistern. Del potniških voz in vse tovorne bo izdelala naša domača industrija.
IZ RAZNIH STRANI
0 V soboto je lahođnoiiem-ika vlada samovoljno prekinila diplomatske odnošaje z Jugoslavijo, ker Je naša vlada priznala Nemško demokratično republiko. S tem je bonnska vlada hotela zastrašiti še druge države, ki bi hotele priznati tisto, kar že od konca vojne obstaja, to je, da obstajata dve. nemški državi — ne po nali krivdi, pač pa po krivdi velesil. S tem ukrepom, ki Je bil storjen proti razpoloženju večine nemškega naroda, se Je bonnska vlada še bolj osamila ln s svojo nerealno In nesodobno politiko zašla v slepo ulico.
# Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj Je odpotoval na uradni obisk v Atene In s tem vrnil obisk predsedniku grške vlade K&ra-manlisu, ki se Je uradno mudil pri nas lanskega decembra. Knrdelj in njegovi spremljevalci bodo med obiskom Imeli priložnost govoriti z grškimi državniki o vprašanjih, ki se tičejo obeh prijateljskih in zavezniških držav, ter o svetovnih problemih. Podpredsednik Kardelj bo potem nekaj dni nstil v Grčiji na zasebnem obisku In st ogledal znamenit« kraje It grške zgodovine.
# Z de.se t tedenske ga potov*, nja po azijskih in afriških državah se Je vrnila Jugoslovanska gospodarska delegacija, kl jo je vodil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Sveto-zar vukmanovič. Ta je po vr-nitvl v Beogradu med drugim dejal, da Je videl v teh gospodarsko nerazvitih drŽavah velike napore razviti industrijo in kmetijstvo, pa tudi velike težave, s katerimi se borijo prebivalci teh držav.
# Pred letom dni Je plenum CK Združene delavske partije Poljske sprejel zgodovinske sklepe o nadaljnji izgradnji socializma na Poljskem. S temi sklepi ln z Izvolitvi I o Vladl-slava Gomulke la generalnega sekretarja pollske partije se Je končalo precej mračno obdobje za Poljake. Delavsko eibft-nle Jn hvno življenje »ta krenila no boljši in morrdnejšl — polfskl noti v prihodnost.
9 V Kiobenhavnu so objavili osnutek načrta za ustanovitev sVttpnega skandinavske^ trllica, kl bi obsegal 89 odstotkov trgovine med Dansko, Ftnsko, Norveško in Švedsko. Ta načrt med drugim predvideva ukinitev nrln med omenjenimi drŽavami.
VELIKA SUŠILNICA HMELJA
Na državnem posestvu Vrbje pri Žalcu so začeli graditi veliko sušilnico hmelja. Imela bo šest prostorov za sušenje s 6kupno površino 96 kvadratn'h metrov. Veljala bo okrog 40 milijonov din.
OIOIOIOIOI080IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
MAKS VALE, predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto: 5
Uspehi nam kažejo pot
ZDRAVSTVENA SLUŽBA
Ce,primerjamo sedanjo zdravstveno službo z zdravstvom v prejšnji Jugoslaviji, je brez dvoma vidna razlika. Sredstva, kl jih je dala bivša Jugoslavija so bila minimalna. Sedaj ima vsak, kdor boluje za težjimi nalezljivimi boleznimi brezplačno zdravljenje, prav tako Je tudi poskrbljeno za porodnice. Za zdravljenje nezavarovancev je prispeval ljudski odbor 17 milijonov 296 tisoč din v 1. 1956, za leto 1957 pa je predvidenih 20 milijonov 900 tisoč din.
Zdravstvena služba Je v naši občini organizirana v okviru Zdravstvenega doma s številnimi organizacijskimi enotami (3-splošne ambulante, protituber-kulozni ln decji dispanzer, posvetovalnica za mat*re in otroke, specialistične ambulante za očesne bolezni, bolezni ušes, nosu in grla itd. Itd.), kl so izvršile na deset tisoč pregledov, saj Je bilo le v treh splošnih ambulantah lani 36.240 pregledov. Iz male ambulantno - poliklinične ustanove se je Zdravstveni dom razvil  v velik zavod s skoraj
vsemi oddelki, ki Jih predvidiva zakon o Zdravstvenih domovih.
V zvezi z zdravstvenim stanjem prebivalstva so važna dela v okviru asanacije vasi in mesta (gradnje vodovodov, higienskih vodnjakov, kanalizacije itd.) Za čim večji napredek na področju zaščite zdravja prebivalstva so velike važnosti raznovrstna zdravstvena predavanja, ki jih predvsem v okviru Rdečega križa prirejajo zdravniki, medicinske sestre in drugi.
Občinski ljudski odbor bo moral že v bližnji bodočnosti rešiti vprašanje prostorov za Zdravstveni dom, ker so sedanji premajhni. V Mirni peči pa se bo v kratkem pričela graditi ambulanta, kar si prebivalci Mirne peči in širše okolice že dolgo želijo.
SKRBNIŠTVO IN VARSTVO DRUŽINE
Številne naloge na tem področju: skrb za mladoletnike, ki so v vzgojnih domovih In v reji, kadrovske podpore, mlečne kuhinje pri šolah, redne in izredne socialne podpore, skrb za mladoletne pripornlke, skrb za 280 otrok pad-
lih borcev ln žrtev fašističnega nasilja, skrbništvo v premoženjskih zadevah mladoletnikov ln odraslih oseh, skrb za 177 otrok, kl so pod posrednim družbenim varstvom Itd., terjajo od ljudskega odbora znatna finančna sredstva. Tako Je bilo potrošeno v ta namen lani 8,400.oso din, za letos pa je predvidenih okrog 13,000.000 din. V raznih vzgojnih domovih je Z« otrok, 14 Jih Je v reji, 3.812 otrok v občini prejema hrano v šolskih mlečnih kuhinjah, preko loo otrok In odraslih prejema redne socialne podpore v znesku 3 milijone din Itd.
Kljub prejšnjim Izdatkom v te namene pa socialno varstva zaostaja za razvojem naše družbene stvarnosti, predvsem glede pomoči družini ln pri reševanju raznovrstnih vprašanj v zvezi t zaposleno Ceno tn materjo. Zato bo potrebno v sodelovanju z gospodarskimi In družbenimi organizacijami poživiti delo organov družbenega upravljanja na področjih socialnega varstva.
DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE
Sedemletno delo delavskih svetov ln upravnih odborov ni le opravičilo namen ln ustanovitev organov delavskega samoupravljanja, temveč mnogo več. Delovni kolektivi so prav po svojih Izvoljenih organih dokazali zrelost našega delavskega
razreda, kateremu je družba leta 1550 zaupala odgovorno nalogo, da upravlja z milijardami vrednosti našega družbenega premoženja. Uspehi so vidni tudi v naši občini.
Stotine delavcev, neposrednih proizvajalcev, se je v teh letih dodobra seznanilo s poslovanjem v svojih podjetjih, obratov in delavnic ter hkrati spoznalo mehanizem našega socialističnega gospodarstva. Interes, ki so ga delavski sveti pokazali za izpopolnitev proizvodnega procesa, za kvaliteto Izdelkov, za povečanje in ureditev obratov, za boljšo organizacijo dela, za večjo storilnost, čeprav ta z dosedanjim plačnim sistemom ni bila stimulirana, je razveseljiv pojav. V večjih podjetjih imajo za obravnavanje problemov ustanovljene posebne komisije (tarifna komisija, komisija za reklamacije, norme itd.), ki se jih poslužujejo delavski sveti. Na splošno lahko trdimo, da so organi delavskega samoupravljanja izboljšali vsebino svojega dela in iskali oblik, kako bolje reševati probleme podjetja. Povečala ee je odgovornost za finančno materialno poslovanje, kakor tudi samoiniciativnost ter zavest odgovornosti delavskih svetov. Slabša materialna podlaga ln v zvezi s tem manjše pravice in možnosti odločanja pa delno zavirajo na-
daljnji razvoj organov delavskega samoupravljanja. Za hitrejše reševanje raznih problemov, ki sedaj spadajo v pristojnost delavskih svetov, bi bili bolj primerni upravni odbori, kl so po številu manjši in se laže sestajajo. S tem v zvezi pristojnosti delavskih svetov In upravnih odborov niso dovolj jasno razmejene. Glede delavnosti članov delavskih svetov je opaziti večjo aktivnost tistih članov, ki se že dalj časa udej-stvujejo v svetih, kar narekuje poiskati način, kako član« na enostaven način (seminarji) usposobiti za njihovo delo izven sej DS, ker se večkrat dogodi, da Je seja študijski krožek in Je premalo časa za konkretno razpravljanje in sklepanje o važnih gospodarskih vprašanjih (letne bilance, periodični obračuni). Brez dvoma pa je uspešno delo DS odvisno tudi od tega, kako je s strani strokovnih ljudi pripravljen material za seje.
V obrtnih podjetjih uspehi niso tako vidni. ■ Čutiti je sicer, da so ljudje zainteresirani za razvoj 6vojih podjetij, za finančno stanje, manj skrbi pa kažejo za kvaliteto dela In potrebe potrošnikov. Iste pomanjkljivosti opažamo v trgovini, kjer je premajhna skrb za zniževanje stroškov poslovanja, za znižanje kala in podobno, V tem
pogledu potrošniški sveti niso uspešno izvrševali svojih nalog, sestajali so se le poredkoma in le na željo trgovine zaradi soglasja pri nekaterih predpisih in podobno. Povezanost organov delavskega samoupravljanja z občino ni najboljša. Premalo neposrednih proizvajalcev je zastopanih v ljudskem odboru, svetih itd. Preko zborov proizvajalcev se bo ta povezava izboljšala ln bo tako delavski razred neposredno sodeloval v organih oblasti (ljudskih odborih, svetih, komisijah itd.), kjer se bodo neposredni proizvajalci šolali in povezovali problematiko podjetij s problematiko občine in širše skupnosti.
Organi družbenega upravljanja na področju Šolstva ln zdravstva so s svojo aktivnostjo precej prispevali k uspehom na teh področjih. Precej šolskih odborov je že prešlo mimo obravnavanja manjših materialnih problemov tudi na reševanje raznih vzgojnih vprašanj (obisk učencev pri pouku, učni uspehi itd.). S tem je poudarjeno, da je skrb za vzgojo naših otrok dana ne le prosvetnim delavcem, temveč celotni družbi. Rezultati dela šolskih odborov dokazujejo, da k reševanju vprašanj s področja šolstva lahko veliko prispevajo tudi tisti državljani, ki se poklicno s
tem delom ne ukvarjajo. Obdržati je treba prakso, da bodo šolski odbori na zborih volivcev poročali o delu, svet za šolstvo pa mora v bodoče na posvetovanjih s predsedniki šolskih odborov Izmenjavati Izkušnje ln jim dati napotila za delo.
Z uveljavljanjem novih občin in družbenega upravljanja v zdravstvu je tudi ta panoga postala stvarno družbeno področje, kar dokazuje dejstvo, da Je pričel svet za zdravstvo in ljudski odbor probleme zdravstva širše obravnavati. Upravni odbor Zdravstvenega doma razpravlja na sejah o vsej dejavnosti, predvsem pa o gospodarskih, finančnih in personalnih vprašanjih zavoda. Za izključno strokovne zadeve ima upravni odbor pomožni organ (strokovni kolegij), kl skrbi za strokovni razvoj in notranjo organizacijo zavoda lit daje predloge upravnemu odboru v dokončno odločanje. S poglobljenim delom lahko pričakujemo nadaljnje uspehe v delu organov družbenega upravljanja, s tem pa tudi uspehe zavoda, kar bo v korist vsemu prebivalstvu, kl išče v tej ustanovi pomoči.
Tudi v bodoče mora biti ena od osnovnih nalog ljudskega odbora nenehno delo za nadaljnje   razvijanje   delavskega ia
družbenega upravljanja.
Jttftro. Povi pcfatM so M od-peljali z Ljubljančanom Se v trdi temi, zdaj pa se 'z megle luščijo postave kolesarjev in kolesark, ki hite v tovarne: v tekstilno, industrijo obultive, k Labvdiu na Glavnem trgu, v Motamontaižo, v delavnice ln obrate, ki začno ob šestih. Dežurni bolničarji in bolničarke so v vseh treh bolnišnicah že zmerill temperaturo bolnikom. Z obeh postaj se začno vsipati vlakarji. Več sto jih pride na delo z vseh strani; mesto jiLm reže kruh.
»Res, da moram biti ob petih ie na nogah, če nočem zamuditi vlaka in da pridem šele proti večeru domov,« pove Ana Petrina, delavka v Tovarni zdravil, ki se vozi iz Vršnih sel. »Doma me čakata dva otroka, kl »ta več ali manj prepuščena sama sebi. Pa nič zato, samo da Imam službo. Težko sem jo dobila, zato vem, kaj mi pomeni ...«
MedlLeim, ko so v tovarnah ln delavnicah zabrnelii stroji, mnogi v mestu še ležijo. Njim se ne miudi, njihovo delo se začne oib sedmih ali šele osmih. Malo pred sedmo napolnijo ceste in ulice uslužbenci, ki hite na vse strani; gospodinjam se mudi na trg (saj je petek, mimo ponedeljka važen dan v življenju novomeških žena!), otroci hite po kruh.
Mesto je zfoujeno. Po polosml zabrenči po cestah kot v čebelnjaku! Šolarji, dijaki — dolge vrste se stekajo na Cesto hero-
jev, kjer jih sprejemajo vas,e prenatrpane novomeške šole.
Na živilskem trgu sta ta čaj poniudlba in povpraševanje naj-živahnejša. Gospodinja Milena Malenškova nam pove:
»Kaj ml v Novem mestu nI všeč? Marsikaj, predvsem pa cene! Naš živilski trg je dražji kot beograjski. To ne gre! Živimo le % eno plačo, zato moram zelo paziti, kako bom čim ceneje kupila. Včasih hočem tudi jaz kaj zaslužiti, vsaj za ebleko; spomladi "sem redila prašiče, xdaj pa honorarno delam za kataster. Drugače ne gre.«
Na Glavnem trgu sii marsikdo ogreje želodec in roke ob toplem kostanju. Marijo Zore-tovo, ki peče kostanj med Radio cen trom in trgovino NOVO-TEKS, smo vprašali: Kaj mislite o Novem mestu, vam je všeč alt ne?
»Zanimam se le za svoje otroke in za dom, javno življenje mi je deveta briga. Vem,
Kako živi in diha naše mesto, ne le zdaj pred svojim partizanskim praznikom, temveč takole vsak dan, dati za dnem? Ste se to že kdaj vprašali? O tem, da raste v širino in višino, zvemo navadno več od Novomeščanov, ki prihajajo v rodno mesto na počitnice, kot od domačinov, ki menda prav zaradi živahnega vrenja in dela na vseh koncih in krajih včasih niti ne vedo, kaj je doma novega.
V petek dopoldne je bilo Novo mesto na videz tako kot vsak dan: razgibano, nasmejano v milem jesenskem soncu, p*o poldne malce dolgočasnejše, sicer pa... V uredništvu je razsajala gripa; kaj če bi tokrat nekaj strani napisali Novomeščani sami? Prav bo tako, naj povedo, kakšno je to naše ljubo, staro in vendarle vedno mlado Novo mesto, ki se je zadnja leta izredno razmahnilo. Takega vzpona in rasti v svoji dosedanji zgodovini ni poznalo. Je kaj čudnega, če so zato tudi skrbi, težave, veselje, opravki in želje Novomeščanov tako zelo različne? — Besedo imajo Novomeščani:
streho in na toplem, potem pa vse drugo!« je povedala poslo-vodkinja špecerdje pri »Oblaku« Angela Helmih.
No, o stanovanjih pa !bodV> danes Novomeščani povedali še katero.
da so v nedeljo volitve; na vse-zgodaj bom tekla na volišče, potem pa brž na trg h kostanju!«
Skromno, a pridno, ali ne? Tudi sicer so Novomeščani nezahtevni ljudje. Tovariša Milana BrešČaka smo pobarali, kaj
Vera iz »Novoteksa« predlaga
»Tovariš Kastellc, dovolite kratek razgovor z eno izmed vaših delavikj?«
»To pa to! Milena. pokaži obrat in S£ jo bo tovariišlca kar sama izbrala!«
Vse hiti, vse dela. Eden bolj pridem kot drugi.
»Pri nas potrebujemo mnogo denarja. V Metliki bo odprt nov obrat in Bela krajina bo zopet zaposlila nekaj ljudi-« O tem razpravljaj^ delavci ln delavke v »Novoteksu«.
Stroji poje pesem v prijetnem ritmu. Pesem dela, pesem pridnih ljudi.
»Tole dekle, če ml pokličete, prosim.«
«Da, da: naša Vera vam je všeč. Saj je marsikomu. Vera!«
»Kaj pa je spet?«
»O nič. Samo za nekaj minut. Cas pa se naj piše v zastoj,« je bilo javljeno oddelkovodji.
»Koliko časa ste v tiovami?«
»Devet let.«
»Ste v tovarni zadovoljni!?«
»Sploh je ne bi pustila, tako sem navezana nanjo. Zaslužim pa toliko, kolikor sem pridna.«
»Razen vašega dela sodelujete še v kakem odboru?«
»Brez tega pa no gre- Urejujem knjižnico. Zelo rada berem knjige ln tudi časopiisi ml ne uidejo, ker me zanimajo vsa politična vprašanja.«
»Tako mladi ste!« Nisem še končala besede, ko je hudomušno dejala: »Mar mislite, da se mi mladi ne smemo ukvarjati s knjigami in politiko. Na volitvah v delavski svet sem predlagala tovaniišice jaz, zato dih imarno kar dvanajst v svetu.«
»Potem ni čudno, da vas imajo tako   radi in
»korajžna« Vera. Kakšne pa imate kaj težave pri vas?«
»Gospodinjske tečaje bi še rade imele. A ne Milka? Ti sedaj ne kuhaš samo krompirja, odkar si bila na tečaju. Ostale bi pa rade tudi je kaj drugega znale.«
»Tečaj? Samo to vas žuli?«
*Ne samo to. stanovanj za poročene ln samce nam manjka.«
»Tovarišica Vera, kaj mislite, kako bd mogli rešiti problem Btaniovanj?«
»Moj predlog Je takle: vsa podijetja, (ne glede na tistih 10 odstotkov, ki jih že odvajajo v stanovanjski sklad) naj bi odvajala več denarja občini, začasno naj bi prenehala z razdeljevanjem dobička in vse to naj bi šlo za stanovanja. Občina naj bi gradila stanovanja ln Jih razdelila najpotrebnejšim, negle-de, kje s0 zaposleni. S tem bi se bolj navezovali na komuno
ODKRITOSRČNO
Tako kot sem se jaz na Novo mesto ln tovarno, da grem le malokdaj domov v Žužemberk. Delavci, sem prepričana, bi se za nekaj časa odrekli dobičku, če bi se jim to. pravilno pojasnilo.«
»Hvala lepa. Povedali ste veliko in dalj predlog, ki ga je vredno upoštevati.«
In Vera je nasmejana odhitela k stroju, kd ga ima tako rada. Mara Sajevic
bi napravil, če bi ga izvolili za župana.
»Kaj? Pobegnil bi na Korejo! Cemu? Zaradi zlobnih jezikov! Veš, je že prav, če se kaj pokritizira, saj je tudi treba, toda kdor dela, ta na občini garal Ljudje to vse premalo vedo!«
In MIlan se je nasmejal; on že ve, saj Je bil pred šestimi leti odbornik mestne občine in še zdaj ne more pozab iti, kako ga je tajnik priganjal na seje...
Mesto diha. Sonce je pregnalo meglo, po cestah drvijo kamioni in motoristi. Prometnik Herman Skrlj nam pove;
»Novomeški pešci so takole srednje disciplinirani. Najbolj kršijo pravila glede prehodov Čez ceste. Kolesarji so še slabši! Mepedistl so nova kategorija državljanov. Manjka jim znanja o prometnih predpisih; kot kolesarji tuđi on| izsiljujejo prednost, kjer j« nimajo! Voz-
niki vpreg pa se radi kam zamislijo. Šoferji? Kakih 10 odstotkov jih še ogroža varnost prometa, ostalih 90 odst. pa so solidni, resni ljudje, dobri vozači.«
Kamorkoli se obrneš v Novem mestni, povsod trčiš na stanovanjsko vprašanje, v taki ali drugačni obliki. To je prvo, o čemer se ljudje pogovarjajo.
»Nimam kaj reči glede dela novega občinskega ljudskega odbora. Bodo že delali, kakor je treba. Vem, da so lokali v mestu nujno potrebni, toda Jas bi dala prednost stanovanjem. Najprej morajo biti ljudje pod
Neuvidevni sostanovalci
Stanovanja, najbolj odprta rana Novega mesta.
»Saj bi vse še nekako *k>i če bi le imela primerno stanovanje, da bi imela vsaj ponoči mir! Pridem iz 'tovarne domov, skuham, nato pa vedno kaj delam tja do noči; saj vidiš sama, da lani vedno dovolj dela, čeravno mirna š kaj pokazati, kaj si naredila. Žensko delo — gospodinjstvo tnalo moških prizna za delo. Ko pa se človek po napornem vsakodnevnem delu v leže v posteljo, nima miru. ker sostanovalci ne upoštevajo, da vsak delovni človek potrebuje počitka in razgrajajo pozno v noč. Pa kaj si moreš pomagati, saj takih primerov Je v Novem mestu nešteto! stanovalci se ne zavedajo, da niso s«ml v hiši!«
Tako naša bralka O. C. — ln marsikdo ji bo moral pritrditi: več olike in obzirnosti med sostanovalce!
»Dokler bo lepo vreme, glavne ceste še Škropim, da ni prahu, saj promet neprestano narašča!« Je povedal šofer Martin Obrfi, kl vozi tudi novomeški gasilski avto.
»Tovariš Zujpančič, je res?« »Kaj pa?*
»Da dobimo najlepši lokal V novi stavbi OZZ?«
»Res. Dobite opremljenega z najmodernejšimi stroji, hladilniki ln podobno. Morda za mlečno restavracijo. Kar pogovorite se s potrošniki, kaj bi radi, in pošljite predlog,*
Gripa, učitelpca, mladina
Kavboj bi rad postal
Kar čez potok so Jo mahali domov Šolarji tretjega razreda. Čeprav Je njihova običajna pot do doma mnogo kraJSa. Smejali so se in hkrati prepirali, čigava bo mlada muca, ki Jo Je Ivan Smrečnlk držal v roki ln božal.
t!  rad mucke?« rad.    Mnogo raje
»Tovariš Hren, kot star No-vomeščan, kaj vam je v našem mestu najbolj všeč?*
»Vse mi je všeč, ne samo mesto, tudi njegova okolica. Samo...» »No, kar na dan z besedo.* »...Še bolj mi bo pa všeč, kadar bodo nam, upokojencem uredili pokojnine.«
Gripa
»Majster, so čevlji od mo-jga moža Že gotovi?* »Ne Se. Jutri bodo.* »Veste, potrebuje jih. Nima kaj obut"!«
»Sej verjamem! Ko pa ta gripa tako razsaja, Marsikate-vam pravijorem-u je že zmešala štrene.*
kot je
»Ima 5 »Zelo kužke.«
»Jaz pa Imam raje kužka,« dejala Mtrlca.
»Ste kaj  prldnt v Soli?«
»Oja. Drugi razred sem izdelal z odličnim. Pa tudi doma mami pomagam biksat parket.«
»Potem si pa ti, Ivančck, zelo priden In te ima mamica gotovo rada. Kaj pa boS postal, kadar boš velik, ko se tako pridno uči* v Soli?«
»Ko bom velik, bom pilot.«
»Zakaj pa ravno pilot?«
»Zakaj? Zato, da bom z avionom letal po Jugoslaviji. Pa v Ameriko, Anglijo in v Rio de Janero bi se rad odpeljal.«
»Zakaj pa ravno v Rio de Janero?«
»Zato, ker so tam kavboji, te bi rad videl in tudi sam bi bil rad kavboj.   Jahal bi na konJu ln  metal laso; junak bi bil. »Kaj   pa   znanstvenik  aH de-
lavec v tovarni ne bi hotel postati?«
»To pa ne. Znanstvenik se mora preveč učiti, delavec pa preveč delati, to pa meni ne diši. Saj Imam rad delavce ln kmete, ampak Jaz hočem biti kavboj.«
Tako Je modrortal mali Ivo. Ko bo velik, si '.h gotovo zaželel kaj drugega !n kadlir se bo spomnil na kavboje, se bo prijetno nasmejal »voli otroški želji.
Zaradi gripe so zaprli šole, pa sem si mislila, da imajo učiteljice kaj več Časa. Pozvonila sem pri Glonarjevih, Hčerka Maja mi je prišla odpret in, ko povprašam, kje je mama, mi pokaže v sobo. Učiteljica Mara Glonarjeva je ležala vsa zavita v postelji in seveda — brala je knjigo. Gripa tudi njej ni prizanesla.
— Kaj misli5 ti kot prišlek1 o našem mestu?
»Blata in ruševin, vsega je bilo dovolj, ko sem prvič prišla
sem, toda to se mi zdi že davna preteklost, Čeravno je minilo le dvanajst let. Mesto je sedaj z vso okoiico tako lepo, da ga mora vzljubiti vsak, ki ga je službena pot zanesla sem.«
— Kaj se ti zdi da bi bilo treba drugače urediti kot je?
»Kočljivo vprašanje. Tega je precej — to so pokazali tudi zbori volivcev. Na primer stanovanja grade, vendar naj bi bila večja. Zasilnih enosobnih stanovanj je po mestu dovolj,  ni pa dovolj
takih za veččlam&ke družine. Pri razdelitvi bi morali upoštevati prosvetne delap-ce vsaj toliko kot druge strokovnjake, zavedajoč set da brez njih ni niti strokovnjakov niti dobrih občinskih, mož.
Skoraj polovico novomeških prebivalcev je mladine in pionirjev. Ali bodo dobili svoje prostore, za katere prosijo že leta im. leta? Zelo dobro bi bilo, da bi se občinski odborniki tu in tam udeleževali sej raznih organizacij, da bi tako spo-
znali njihove uspehe, neuspehe in prizadevanja. S tem bi odpadli mnogi očitki z obeh strani. Ljudje v organizacijah pa bi delali z večjo vnemo, v zavesti, da imajo za seboj moralno in največkrat tudi finančno podporo občine.*
Ugasnila sem napol pokajeno cigareto, zaželela Mari čimprejšnjega okrevanja in odhitela v uredništvo, kjer je pred praznikom vladala mrzlična naglica, pomešana z vročično gripo.       Eia Bačer
Pojmo, bratje, pesem o svobodi
VLADO LAMUT: NEVIHTA NAD NOVIM MESTOM
Stanovanja, stanovanja...
Blok. srčkan kot v pravljici. Srečnikl. ki bodo stanovali v njem. Mlad mož smejocega se obraza — verjetno električar — Je tekal po stopnicah.
»Ste tudi vi eden tistih srečnikov. ki ima odločbo za stanovanje?«
»Da. Tudi jaz. Eno-sobno sem dobil. Malo bo za tri. Pa samo. da jel Sest mesecev ie spim z ženo ln majhnim otrokom nad drvarnico, ln to 6 km od Novega mesta. Potem razumete, da sem lahko srečen. Služba ln dom, to Je vse.«
Kmalu se bodo vselili. Štiriindvajset dru-iin Drugi blok Hh bo isto Število sprejel prihodnje leto. Za tretjega že kopljejo temelje Ka> ko lepe zgradbe! NlSe čez potok pa lesena baraka, v kateri stanuje 13 družin. večina delavcev in delavk Iz tovarne »Novoles«.
Vrata se odpre. Na prag stopi mlado dekle, delavka,
■Sami stanujete tu?«
»O net V tem prostoru, ki Je kuhinja, soba, spalnica ln ne vem. kaj Se. stanujem s sestro, ki ima moža In majhnega otroka. To Je naš dom; sedal trenutno Je suh. Kadar pa dežuje. prsi tudi skoz; naso streho,*
»Je otrok zdrav v takem zatohlem zraku?«
»Sedaj Se kar. ko ga lahko peljemo ven. Kaj bo, ko pritisne slabo vreme, pa ne vem.«
»Je več takih primerov tu?«
»Drugačnlh sploh nI.*
Dvoje vrat naprej stanuje mati dveh otrok; eden Je'že dlje ffasa bolan — revma. Mater samo pa muči bolezen, ki se ne bo dala     ve« pozdraviti.
Stln leta v Internaciji, sedaj pa tu v baraki, več na bolniškem dopustu kot v tovarni. Mož jo Je pa zapustil.
»Ste v vaši tovarni kdaj govorih zaradi vaših stanovanj?-
■Mnogokrat. Vendar pomagati nam ne morejo. Tovarna nima denarja, da bi gradila, zato smo odvisni od občine.«
»Je kdo od vas dobil odločbo za nov) blok?«
»Tako srečni pa nismo. Prejeli smo samo nekaj obvestil, da nas bodo imeli v evidenci. In to je vse. Ostali bomo Se dolgo »baraka rji«, ker tisti, ki delijo stanovanja, premalo upoštevajo delavca. Sklenili smo, da Splon ne  gremo volit.«
»Tega pa vendar ne boste storili, če si hočete Izboljšati svoj položaj. Kdo kandidira pri vas»«
»O, kandidate smo pa dobre izbrali, Mnlči Kosovo in Petra uo-maniča. fe bosta ta dva Izvoljena, potem bomo imeli tudi tuj več upanja.«
»Tudi ta dva ne boste volili?«
»O. ta dva na bomo. Samo. da bi bila izvoljena. Pa več žena v stanovanjski svet hočemo!«
»Bolj pošteno dodeljevanje stanovanj In takim kl stanovanje res potrebujejo, nn na tistim, ki že Imajo dobra stanovanja, pa hočejo se boljša.« je žn-lostno dejal Invalid, stanovalec v baraki
Kolfko časa Se bodo morali »barakarjl« samo gledati lepe bloke na priču?
To nI osamljen primer. Po vseh tovarnah ln obratih so Se ljudje, kl prosijo «tanovanj. In to upravičeno, toda stanovanj Je premalo.
Ko je stopila na ta tla prva človeška noga, je goli, v kože oblečeni lovec obstal in videl: strm hribec se je dvigal pred njim, zaseke in nizke tokave so se spuščale na tej in oni strani proti vodi. Potem je lovil, ubil divjad ln bo je legel, je ie v spanju stiskal k sebi bat ln kamnito sekiro.
Po tej poti so potem prihajali drugi; minila so desetletja ln stoletja, prihajali so z loki in svetlimi bronastimi sulicami, prihajali so odeti v železne oklepe ln čelade, prihajali so s sulicami in meči Bron, jantar in steklo je krasilo vratove ln roke njihovih žena, ki »o stopale tod, drzno in hkrati previdno kot divje živali.
In spet so Sla mimo stoletja.
Skozi zaseko, skozi pot, ki je bila zmerom Sire steptana, so za Iliri in Kelti prisil na ta tla Rimljani v svojih pozlačenih čeladah in oklepih, prišli so s kopji ln težkimi meči ob ledjih. In zdelo se je, da je ta kraj vreden, da se tu ustavijo, da ga poselijo.
Toda v bojih in tegobah stoletij so minili tudi ti in skozi pot, skozi vrata, kl so peljala na ta pomol, globoko pod njegovimi skalami obkroženim s Krko, so stopili prvi Slovenci. Stopili so, da tu ostanejo.
In so ostali.
Skozi to zaseko, skozi široko pot «o v naslednjih stoletjih hodili tlačani samostana iz Stične, tlačani plemenitega VValchenberga, Montparnisa in drugih mogotcev,' dokler ni Rudolf avstrijski, četrti svojega imena, v štirinajstem stoletju našega štetja kraj in prebivalce povzdignil v mesto in meščane.
Tako je na kraju, kjer je pred tiso* letjl stal v kože oblečeni lovec, pričelo rasti — Novo mesto. Drevje je padalo, toda ostal je hrib, <- ■ tale so plitve tokave ln skale nad Krko. In opasalo se je mesto z obzidjem, toda v obzidju je pustilo vrata, skozi katera so prihajali ...
O, Novo mesto) Rodovi so hodili skozi tvoja vrata, hodili so domači In tuj) ljudje, hodili tlačani, ošabni fevdalci, maziljeni ljudje ln ponosni meščani Ob zaprta vrata so se zaganjali osmanski vojščaki in si ob njih razbijali svoje glave, najemniške trume celjskih knezov so zaman butale oh železno okovje. Smola in vrela voda se je zlivala po zoprnikih, arkebuze, muškete ln falkoneti so jim lajali naproti.
Zato pa so bile na široko odprte mestne dveri deželnim brambovcem. In
odprte so bile cesarskim kirasirjem, topničarjem in grenadirjem, flzillrjem, dragoncem, graničarjem in drugim, ki so branili mesto ln šli skozenj doli na hrvatsko vojno granico. ,
Sli so skozi ta vrata ln so minili. Mi rrili prav tako kot Trubarjevi reformatorji, kl jih je proit Polldor de Montagnana preganjal; prav tako kot Številni učenjaki, pisci, slikarji, rezbarji in drugI slavni možje, ki jih jc mesto rodilo ln jih jc tujina pogoltnila, ln šli so Ivan Koch, slikar slavnega Imena, šel je državnik plemeniti Breekerfeldt, jurista Pelzhofer in Ru-dolphd, pisci Fabiani, Weibl, Kram-mer ln še drugi in med njimi medalj er Sega, ki so mu njegovo umetni, v vosku in bronu raznesle slavo širom po evropski zemlji.
O, Novo mesto! Skozi Gorenja vrata si pošiljalo svojo kri v svet, skozi ta vrata je druga prihajala vate, da te je pomlajala.
Novo mesto, mesto večno novo, večno mlado! Mar v resnici nisi poznalo resne starosti, da si uganjalo norčavosti v bradatih mestnih očetih, ki so zidali rotovž in malto z vinom delali? Si se mar res zmerom znova pomlajevalo v smehu, burkah ln prešernosti študentov, te svetle verige, ki Jo Je Marija Terezija pripela ob Novo mesto? Naš prvi pevec Vodnik, romantik Tavčar, trpki Jenko, GangI, Župančič s Kettejem, Golla, Pugelj, Cvelbar... Ali jih prešteješ vse tiste, ki so zajemali učenost v tvojih učilnah, se raztepli po svetu, pa se spet vračali k tebi?
O, Novo mesto! Mesto skromnosti ln mesto bahavostl, mesto romantike, k umira, pa vendar ne bo umrla. Mesto, kl ne hrepeni in ne žaluje. Le čemu in po čem? Mar po hrupu soldaških bobnov, v katere so udarjali najeti brambovci, aH po muzlki francoskih grenadlrjev, ki so prišli In jih nI? / po sobotnih večerih, ko Je na glavnem trgu igrala godba stare meščanske garde, ali po urah, ko je muzik Hladnik v svoji sobici na gosli pel ti*' svoje najljubše... Mesto, kl ne žaluje, ker mu žalovati ni treba. Mesto, ki ima večno romantiko, romantiko, ki umira, pa vendar ne bo umrla.
In hodili so skozi Gorenja vrata ln so minili. Minili prav tako kot tisti, ki so leta tlsočdevetstoenainštlridesc-tega s prašnimi soldašklmi škornjl ln črnim pohlepom stopili skozi tvoja vrata. Stopili z namenom, da ostanejo
onkraj tvojih vrat, da zagospodarilo z nasiljem, kroglo in vislicami, dokler ne bo uničeno, kar je tu živelo ln dihalo čez tisoč let.
Pa so se dvignili tvoji sinovi, dvignile so se hčere ln neuničljiva Je bila zavest, »da le v svobodi nam enak je .kruh!« Naš pevec je to pel, za njim so povzeli pesem o svobodi, o slati svobodi, ki je zmerom le ena in edina. Toda pot do nje je šla tudi tokrat skozi kri ln jeklo, skozi ječo ln smrt.
Padali so. Dve sto enainštiridesel ■vestlh je šlo skozi tvoja vrata ln se jih ni vrnilo nikdar več. Sli so In umrli, da je pesem o uporu in svobodi dobila svoje najvišje potrdilo.
O, Novo mesto, o, tvoja Gorenja vrata!
V tihi pieteti se Je v svobodi naiel umetnik, ki je preoblikoval ta tvoj kraj in z zvesto roko odgrnll stoletja ln jih združil s sedanjostjo, da zdaj ubrano zveni pesem starih pilastrov, pesem obokov In neme grajske fontane pred lopo mrtvih herojev. In ta ubranost zveni v predsmrtnih krčih Savin-škovega Talca, zveni mogočno ln zanosno v njegovem bronastem pevcu, kl nenehno poje pesem o svobodi. Poje za vse, kl so bili, za v«e, kl smo zdaj, ln za tiste, kl bodo prišli za nami.
O, Novo mesto! Ali čutijo to srca, aH vidijo to oči tvojih ljudi, ki hodijo tod mimo? Se zavedajo pesmi svojega bronastega pevca? Morda premnogo-krat ne.
Zato naj Jim vsaj zdaj ob tvojem prazniku, ti mlado Novo mesto, zazveni v srcih In na ustnicah tista najljubša, neuničljiva:
Pojmo, bratje, pesem o svobodi!
Jože Dular
^^+++^%^$+/%+%$+%$$//%$K$/Z^%$$S^+%++$+$+$%/%/^/+$+%/$/$+/+OCD+%$+/^^
B+++.624-4B
21167543^159254345725176^^499743344305473649671^754359977375^326665237579113254098577573735734129143964707^^9710085676677333071097167^149514055101417357985437^373133^46675881
4
Stev. 43 (387)
Marjan
Mušič:
K obnovi Novega mesta
Prav J« in povsem razumljivo Je, da se ob važnih časovnih zarezah, kakršna je podana tudi ob vsakoletnem občinskem prazniku, ozremo na doslej izvršeno delo, ga kritično premotrimo in z dragocenimi spoznanji obogatimo novo snovanje.
Razdobje dvanajstih let je pomembno v človeškem življenju, pomembno pa je tudi v usodni povezanosti skupnosti na določenem naselitvenem prostoru, kakršnega predstavlja tudi naše starodavno mestece.
Cas je kaj relativen pojem v razvoju vsakterega mesta. So razdobja ko se zdi, da se ni ničesar spremenilo, pa so tudi takšna razdobja, ki so odločno posegla v bit mesta, ga pomladila in v marsičem dopolnila, ali pa tudi pohabila in mu "iznakazila izraz. Vsaka doba kleše mestu svojstven izraz, tako tudi naša, ki temelji na globokih družbenih pre-osnovah.
Pred nas se postavlja vprašanje, kako se je odrazila ta doba v mestni fizionomiji v tem sorazmerno kratkem razdobju dvanajstih let in kako gledamo danes na prizadevanja, ki so zorela v kaj raznolikih okoliščinah. Do pravične
Marjan Mušič: ARHITEKTONSKI MOTIV IZ NOVEGA MESTA
sodbe bomo prišli le tedaj, Če imamo pred očrni preobrazbo in jo ocenjujemo primer jaje s tem, kako je bilo pred njo, če upoštevamo okoliščine, trenja in sredstva, ki so vplivala na njen potek.
Prva povojna leta, so bila v pogledu obnove v Vsakem oziru nadvse težka. Vsepovsod, pa tudi v našem mestu, je bilo potrebno čimprej zaceliti rane, ki Jih je povzročilo vojno razdejanje. Vsakdo se Je polotil obnove, kakor je vedel m znal, ne da bi se pri tem dovolj poglobil v kompleksnost in težino problemov. Razumljivo Je, da se Je vse to tudi odrazilo na estetskem oblikovanju nalog ln na odnosu do našega kulturnega Izročila, v katerega se vključuje po vsej pravici tudi mesto kot celota z bližnjim okoljem vred.
Prve odločne posege Je odredila rekonstrukcija glavne ceste »Na vratih« in na Glavnem trgu; temu
se Je pridružilo še toliko drugega, kar Je bilo treba vzporedno reševati in preusmerjati v enotno zasnovo v pogledu določene predstave smiselno obnovljenega mesta. Težiti je bilo treba glede ekonomije za koncentracijo arhitektonskih poudarkov; v tej težnji je dozorela zamisel momunentai-nega vhoda v mesto, kl mu daje močan poudarek spotmetiiftka problematika narodnoosvobodilne borbe, in estetska dopolnitev Glavnega trga kot slavnostnega mestnega atrija. Urbanistično arhitektonska zasnova Je bila osnovana na funkcionalni smiselnosti, v okviru tehnične zmogljivosti in razpoložljivih sredstev podanih možnosti.
Vse večje potrebe po dopolnitvi in Izgraditvi me«ta so okrepile urbanistično, arhitekturno in komunalno tehnično dejavnost. To delo Je bilo toliko zahtevnejše m odgovonnejfte, ker ga je bilo treba usmerjati v predstavo preudarno urejenega mestnega področja, kakršna Je zorela v pripravah regulacijskega programa, ki se je bistril na novih perspektivnih razvojnih pogojih. Izostren pogled na uravnovešeno celotno področje je bil najboljše zagotovilo za dobro reševanje vsakterega poedi-nega primera In posega. Zal so se odstopi od tega tu ln tam kvarno odrazili, to pa predvsem zato, ker se je izgubilo Iz vida celoto ln se je SkivSalo po sili razmer reSevatl Izolirano vsakrteri primer. Zato Je toliko bolj utemeljena vskladitev naporov vseh sodelujočih ln reševanje posameznih nalog v okviru celote.
Problemi obnove In Izgradnje Novega mesta zahtevajo veliko pažnje In znanja. Posegajo pa v regeneracijo starega mestnega Jedra in v skiladno Izgraditev novih predelov, ki se zgrinjajo okrog historičnega mesta. Oboje 1e med seboj tesno povezano, dasl Je vsaik.terl problem za sebe svolstven in so zato tudi prijemi različni. Medtem ko prevladuje pri Izgraditvi novih področij poudarek v smislu novih arhitekturnih teženj, kl vedno bolj upoštevajo preko svojega merila, gruoacije In oblikovanja nadvse važen moment estetske vključitve v prostor, pa je pri obravnavi regeneracije historičnega Jedra dominanten poudarek na ohranitvi geografsko naselbinskih In arhitektonskih značilnosti, ki so zorele v preteklosti in so dorasle v spomeniške vrednote, kl smo Jih dolžni varovati. Naloga Je torej podana v pravilni vskladitvl dopolnitev, kl Jih narekuje življenje na višji ravni, s historičnimi vrednotami, kl so preživele čas, v kaiterem so zorele in so prešle v našo kulturno zakladnico.
Danes ni k sreči več treba izgubljati besedi, če trdimo, da je Novo mesto izreden ur-
Tri s trga
»Kako so draga jajca! Za štiri moraS dat sto dinarjev.«
»Le potolaži se. Včasih si dobil za ta dnar samo en par čevljev, danes pa kar štiri jajca.«
»Vzemite no malo hrenčka!«
»Hrenček bi človek že kupil, če bi imel meso.«
»Meso dobite pa kar pri Do-lenki!«
XXX
»Le vzemite korenček! Poglejte kako je lep, pa dober! Boljši kot meso!«
»Pa cenejši tudi. Bomo začeli pa koren jesti namesto mesa.«
»To je pa pametno. Saj Ima več vitaminov kuker meso.*
Za obftinBkl praznik NOVEGA MESTA čestit* vsem prebivalcem novomeške občine
KOMANDA GARNIZONA JLA
NOVO MESTO
in
UPRAVA DOMA JLA
V NOVEM MESTU
bonistični spomenik. Njegov položaj vrhu pomola v okljuki reke mu daje nadvse važen poudarek, ki dominantno sodeluje v celotni pokrajinski   kompoziciji. TJrbanistiČ-
pomlajevati zahteva vso našo budnost in prav tu Izgubljamo, celo pravkar, dragocenosti, ki so nenadomestljive, čeprav bi pravilna obnova mesta ne terjala večjih sredstev, ki
V počastitev 29. oktobra in Oktobrske revolucije
srn**-
Marjan Mušič: VZHODNO PROČELJE NOVEGA MESTA
na struktura Novega mesta je z vsemi značilnostmi zapadno evropskega srednjeveškega ur-bamizma smiselno vraščena v relief pomola. To je prva in poglavitna dragocenost, ki jo je treba pri vsakem posegu upoštevati. Druga posebnost je v skladnosti merila, ki je sicer tu ln tam bilo z nepremišljenimi posegi narušeno, a je vendarle Se prevladujoče in sodeluje v ubrani silhueti, ki se razkriva v pogledih na mesto. Tretja kompozicijska vrednota je podana v arhitektonskih dominantan, ki jim stoji na čelu kapiteljska cerkev na vrhu pomola. Končno pa ne smemo tudi mimo am-bientnih lepot, ki se odražajo v anonimnem mestnem tkivu in so nadvse novomeške, a jih. vse preveč zapostavljamo in iz dneva v dan uničujemo. Vse navedene odlike so mnogo pomembnejše od posameznih arhitektur, ki so razen pri po-edinih primerih zelo povprečne in neizrazite. Vse to pravilno varovati in
jih skupnost le danes daje.
Ce pa hočemo uspešno naprej, se moramo predvsem iz-7iebiti zaostalih in že zaprašenih predsodkov do našega kulturnega izročila, iznebiti se moramo tehničnega prakticiz-ma, ki se sprevrača v dotiku s takšnimi problemi naravnost B tehnični primitivizem. Da ne bj to dvoje postalo pravilo, bi bilo potrebno vsakteri poseg v historični mestni sestav temeljito proučiti na posebnem strokovnem forumu, ki bi moral imeti vso zakonsko osnovo, da. meritorno ukrepa. Očitek, da gre tu za neke zapoznele romantične težnje, je neumesten in krivičen. Že dosedanja obnova mesta, ki je bila spočeta na teh osnovah, dovolj očito pričuje o novem utripu, ki je premagal zaostalost in izrazil usmeritev V smislu novih prizadevanj; v te pa se vključujejo tudi vrednote, ki so se oblikovale v večstoletni mestni rasti in dopolnjujejo to, kar nam pomeni osveženi pojem Novega mesta.
Spored prireditev za letošnji partizanski praznik Novega mesta je združen hkrati s počastitvami 40-letnice Oktobrske revolucij* ln Sej bo začel odvijati ž« v soboto 26. oktobra, ko bodo ob 12. uri odkrili spominsko ploščo jezikoslovcu prof. Ivanu KoštiaLu (v Kostialovi ulici 1). Isti dan ob 18. uri bodo odprli tudi razstavo v Študijski knjižnici Mirana Jarca: »Kulturni delež Dolenjske«. V nedeljo, 27. oktobra, dopoldne bodo ra»ne športne prireditve. Ob 11. uri bo v prostorih Dolenjskega muzeja odprta umetnostna rp/,stav3. ffl kateri V^-*o razstavljali Božidar Jakac, Vlado Lamut, Izidor Mole in Lojze Perko. V ponedeljek, 28. oktobra, bo ob 20. uri v Domu ljudske prosvete akademija v počastitev novomeškega praznika. Sodelujejo: partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane in Podgorski fantje in dekleta iz Orehovlce.
V torek, 29. oktobra, bo ob šestih budnica mestne godbe, ob 9- uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, ob 10. uri polaganje vencev na spomeniškem prostoru, 0b pol 11. uri pa bodo na Cesti herojev, ob tvrtu hiše štev. 13. odkrili spominski steber, posvečen za svobodo umrlim žrtvam. Od 11. do 13. ure bo ogled razstav v Dolenjskem muzeju in v SK Mirana Jarca, ob 14. uri Pa bo odprto tenis igrišiče, kjer bo takoj na to tekmovanje ekip najboljših slovenskih igralcev tenisa.
V sredo, 30. oktobra, bo ob 20.
uri v DLP predavanje Ljudske univerze »O pomenu Oktobrske
revolucije.« Na Dam mrtvih, 1-novembra ob 9. uri bodo na pokopališčih v Mirni peči, Otočcu, Smarjeti in Smihelu pri Novem mestu odkrili spomenike žrtvam
NOB, ob 11. uri bo komemoracija na pokopališču v Novem
mestu.
V nedeljo, S. novembra, bo gostovalo v novomeškem Domu ljudske prosvete Celjsko gledališče z dramo. F. Goedricha -Haeckla »Dnevnik Ane Frank«.
Slavnostna akademija v počastitev Oktobrske revolucije bo v sredo, 6. novembra, ob 20 uri, v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Sodelujejo: združeni orkestri, združeni pevski zbori in gledališka družina z Brech-tovo enodejanko »Puške gospe Carrar«. — V četrtek, 7. novembra, bo ob 18- uri, v prostorih
Razgovor v Vrhovčevi ulici
Vrhorčcua ulica, M je že od nekdaj imenovana »pankrt-gasa«, ne zasluži danes nič manj   svojega   vzdevka kot
ŠTUBENlKfl
ELICA BRANK, ŠTUDENTKA FARMACIJE:
»V Novem mestu sem Je skoraj 10 let. Čeprav sem rojen* Ljubljančanka, ml naše mesto veliko bolj ugaja kot LJubljana. 2e drugo leto studiram v LJubljani, toda kljuib temu se počutim, ko pridem v Novo mesto, popolnoma drugače kot v Ljubljani. Težko bj z besedami Izrazila svoje občutke. Celo zrak in sonce se mi zdita drugačna. Novo mesto mi je kot rodni kraj. Težko bi ga pozabila, zato se vedno rada vračam sem, kjer sem preživela svoja najlepša leta.«
pred 50 ali več leti. Čuda otrok (pripominjam, da j« tudi piscev »hunevet« med njimi) se vsak- dan podi od enega konca do drugega. Pa tudi t sosednjih ulic pridejo otroci radi sem — da je družba večja. Večinoma mirno potekajo dnevi tem otrokom, to so otroci zaposlenih staršev, zato imajo precej prostih uric, večkrat pa se kdo oglasi: »TovariJica,
V mlekarni
»Težko je vsem ustreči,« jt odgovorila prijazna prodajalka v Mlekarni na Glavnem trgu. »Zadnje čase prodajamo tipizirano mleko in stranke z njim seveda niso zadovoljne.«
»Res je,« je rekla gospodinja D. S., »s postrežbo v mlekarni sem zadovoljna, s kakovostjo mleka pa ne. Tudi po> dražilo se je. Za nekatere družine z več otroki in majhnimi prejemki je to udarec. Pravijo, da zato prodajajo mleko dražje in slabše kakovosti, ker dela Zadružna mlekarna z iz* gubo. Tu, bi morala poseči vmes občina. Prometni da rek na alkoholne pijače bi morali dati za razliko pri ceni mleka/«
vzemite no v roke vašega otroka, tako razgraja!«
»Ga bom že poučila,« se glasi odgovor. Moram pa reči, da kaj takega ne sliši nihče rad, pa tudi jaz ne. Res je, da za nobenega teh otrok ni moč reči, da je angel, vsi vpijejo — pa ne vedno. Vsi prizadeti bomo otroke na lep način skušali poučiti, da tega ne smejo delati, (palica ni danes več priznana kot vzgojno sredstvo); ljubitelji miru in dnevnega počitka pa naj upoštevajo, da se otroci pač nekje morajo igrati in da so bili tudi oni včasih mladi in najbrž ne preveč mirne »sorte«,
R.
Studijske knjižnice Mirana Jarca odprta razstava »Oktobrska revolucija v slovenski literaturi«.
Razen naštetih, prireditev bodo v večjih okoliških središčih krajevne proslave, na katerih bo sodelovala vojaška godba JLA iz Novega mesta in pevski zbor PD Dušan
Iz delavske meiue
Pri kuhinjskem okencu Je stala v snežnobelem predpasniku Mimlca J. ln čakala n* kosilo, da postreže gostu.
»Tovarišiica Mimica, utegnete žrtvovati nekaj minut?«
»Kar vstopite. P ostreči moram le še nekaj afoonentov.«
»Ze dolgio de'late v menzi?«
»Odkar je ustanovljena- Letos so minila tri leta.«
»Ste zadovoljni z delom in abonenti?«
»O, sem. Zelo rada imam ljudi in svoj posel, saj se mi adi, da delam v svojem podjetju — ln zase. Zato mi ni težko delati 12 ur. Pa še nekaj: včasih so me sekirali, danes pa tega ni.«
»Je po vašem mnenju menza koristna?«
»Pa kako! Danes vsak, kl se zaposli, če ima denar ali ne, samo prinese od podjetja potrdilo in takoj dobi hrand. Tega včasih ni bilo. Delavec je moral biti cele dneve brez hrane, ko je nastopil delo, če ni imel
ODBOJKAR
Marjan Sonc — Student ekonomije in znani novomeški od-bojkar:
»Kot odboj.kar ln aktivni Športnik bi se omejil  na novomeSko
športno življenje, saj so o ostalih področjih že drugi dovolj povedali. Kot Student in športnik sem prepotoval že velik del naše domovine, vendar moram reči, da se malokje lahko pohvalijo s tako lepimi športnimi objekti kot so naši. S športne plati Imamo Novomeščani vsestranske pogoje in Skoda je, da se tudi druge športne panoge ne razvijajo tako hitro kot odbojka. Mislim, da bi se morali tudi drugje bolj zagristi ln uspeh ne bi izostal. Novo mesto ml je tako priraslo k srcu, da ga ne bi zamenjal za nobeno drugo. To pa ni nič čudnega, saj sem rojen Novomeščan. Ob koncu bi rad izrazil Se svojo trenutno največjo željo — to pa je želja tudi vseh odbojkarskih kolegov ln gotovo tudi vseh Novomeščanov — da bi nas na kvalifikacijskih tekmah spremljala sreča in da bi se znova uvrstili v zvezno ligo. Tako bomo kot športniki ponesli ime našega mesta daleč po Jugoslaviji.«
beliča v žepu. Poleg tega je pa v naši menzi hrana poceni.«
»In kako se v^m zdi Novo* mesto?«
»V našem mestu Je lepo in smo lahko kar ponosni. Mesto se je precej uredilo in mnogo se gradi, da nam nii treba biti neirodno, če nas obiščejo tujci, 6«J lahko vidijo marsikaj lepega.«
»Hvala, Mimica. Sedaj pa tudi vi h kosilu, da se mal0 odebelite.«
»Kar tako drobna naj bo, je bolj prijetna gibčna,« je rekel eden od zadnjih aibonentov-
»Se ie dolgo hranite v menzi?«
»Od junija letos. Pa sem s hrano zelo zadovoljen, predvsem pa s ceno.«
»Vi niste Novomeščan?«
»Ne, Prišel sem s Hrvaškega, rojen sem pa na Primorskem. Rad pa bi ostal v Novem mestu, ker mi je zelo vseč, in tudi mongo bolj gospodarski ste kot pri nas. Samo stanovanja ne morem dobiti in ždvim z družino ka.r na treh krajih.«,
»Kje ste pa zaposleni?«
»Delam v mlekarnfl Pri sprejemu mleka, drugače sem pa s i nar.«
»Se dobro počutite?«
»Zelo sem zadovoljen. Tako z delom kakor z ljudmi, ker smo si res tovariši pri delu in še noben krat nisem občutil, da nisem tukaj doma.«
»Bi hoteli povedati, zakaj se Je mleko podražilo?«
»Naša mlekarna bi lahko sprejemala večje količine mleka, kot ga dobi. Zato naše zmogljivosti nisp popolnoma izkoriščene. Drugo pa je. da zadnji čas vozniki podražujejo prevoz. Vse to vpUva na ceni mleka.« Podražili sia se pa tudi voda ln elektrika.«
»Zakaj je pa bil jogurt dražji v Novem mestu kot v Ljubljani?«
»Iz mlekarne amo ga prodajali po 20 din; zakaj je pri prodaji toliko narasla cena, pa res ho vem- No, vsak pač išče dobiček, ker je zelo mikaven,« je hudomušno pristavil. »Kaj pa naše maslo nič ne pohvalite?«
»Odlično Je; to pravi marsikatera gospodinja. Samo če bJ bilo ceneje...«
»Seveda, cene! Tako svobodno skačejo in se nam smejijo, ker vedo, da za njih nI ne priporov ne zaporov ne globe, pa naj Še tako razsajajo.«
Upravni odbor in delovni kolektiv
Splošne
v Novem mestu
bolnišnice
pozdravljata 20. oktober — partizanski praznik Novega mesta, vsem delovnim ljudem dolenjske metropole pa želita kar največ uspehov pri uspešni rasti mesta in občine!
METOD MIKUŽ: Operacije NOV in P0S od kapitulacije Italije S. IX. 1943 do začetka nemške ofenzive 14. X. 1943
Objavljamo odlomek lz najnovejšega dela univerzitetnega profesorja dr. Metoda Mikui*, našega dolenjskega rojaka, o zgodovini osvobodilnih bojev. To delo obravnava potek ln razvoj osvobodilnega gibanja na Dolenjskem in potek vojaških operacij proti okupatorju v naših krajih. Celotno delo Je pripravljeno za tisk ln bo IzSio kot 2. zvezek Dolenjske muzejske knjižnice, ki Jo skupno Izdajajo muzejska druitT«. v Novem mestu, Metliki ln Brežicah. Besedilo bo spremljalo večje število dokumentarnih fotografskih posnel kov in zemljevidov ter risb. .Va knjigo, ki bo odličen pripomoček pri pouku zgodovine NOB v naših folah, že sedaj opozarjamo zlasti naSe učno osebje, kakor tudi ostalo občinstvo.
Poglavje, kl ga cojavljamo, obravnava obdobje septembra ln oktobra 1343, ko je bilo Novo mesto in z nJim pretežna večina Dolenjskega osvobojeno. V tem času je Novo mesto doživela najtežje bombne napade, ob nemškem vdoru v novo mesto 21. oktobra 1943 pa so padle ln bile obeSene tudi irtve, katerim bo Novo nnMo na svoj praznik 21. oktobra odkrilo spominski steber ob Cesti herojev.
Ob objavi Italijanske kapitulacije 8. septembra 1943 je bila XIV. divizija nad ribniško dolino, XV. pa pred N. mestom, nad Žužemberkom se je zadrževal ZDO, nad Občicami kot zaščita Glavnega štaba in IOOF naglo se razvijajoči Levstikov bataljon, v Beli krajini pa je bil V DO. Kapitulacija Italije je pred Glavni štab NOV in POS postavila več nujaih ln neodložljivih dolžnosti: razorožitev italijanske vojske in uničenje belega rdističnih vojaških enot, Izvesti popolno mobilizacijo vseh ga orožje sposobnih moških in povečati   vrste   NOV, čimbolj
povečati osvobojeno ozemlje in ga zavarovati pred novim, nemškim okupatorjem; najboljša obramba pa je vselej napad.
Partizanskim enotam, ki so po kapitulaciji Italije silno hitro naraščale, je Glavni štab odredil že 10. septembra operacijska področja. XV. diviziji določi Dolenjsko z glavnim operativnim težiščem proti Savi, na nemško okupacijsko področje, ZDO določi Suho krajino, VDO Belo krajino, XIV. diviziji pa Notranjsko z vzhodno mejo proti XV. diviziji na črti Molnik— Grosuplje—Ilova gora—Ponikve —Mala gora—Trnovica—Mačko-
vec—Rajndol—Muha vas—Kolpa. Toda dosedanji bataljoni in odredi so preraščali v brigade, iz Levstikovega bataljona je nastala Levstikova brigada, iz 2. bataljona Sercerjeve brigade, ki je ostal na Mokrcu, se je s prihodom številnih Ljubljančanov po kapitulaciji Italije razvila Ljubljanska brigada, iz ZDO 9. brigada, lz VDO 15. brigada, železničarji formirajo 14. (Zelez-ničarsko brigado), ki je med nemško ofenzivo razpadla, na Notranjskem zrastejo Loška ah Bračičeva brigada, Rabska brigada, Istrska in Tržaška brigada.
Ta veliki porast novih brigad je zahteval ustanovitev nove XVIII. divizije, v»e tri slovenske divizije pa so se povezale v 7. korpus, ki je bil ustanovljen 3. oktobra. Brigade so dobile tudi nove številke. Po svojem nastanku (starosti) so bile doslej prve slovenske brigade označene tako: 1. Tomšičeva, 2. Gub-Čeva, 3. Cankarjeva, 4. Gradnl-kova. 5. Prešernova ln 6. Slan-drova, sedaj pa so se številke (še danes mi ni jasno, kdo Je tu
naredil zmedo) spremenile. Tako so prišle v sestav XIV. divizije i. (Tomšičeva), 2. (Ser-cerjeva) In 13. (Loška ali Bračičeva) brigada, pred nemško ofenzivo pa še Rabska, Snežniška (Brkinska), Tržaška in Istrska brigada, kar vse pa'je med ofenzivo ali pa že prej precej razpadlo in je XIV. divizija imela potem ves čas le 1., 2. in 13. brigado. V sestav XV. divizije so prišle 4. (Gubčeva), 5. (Cankarjeva), 12. (brez drugega imena), nastala je v drugi polovici septembra 1043 iz polovice 8. brigade Slavka Slandra, In 15. (Belokranjska) brigada, pred ofenzivo pa je bila v diviziji le 14. (Zelezničarska) brigada. V sestav XVIII. so priSIe 8. (Levstikova), 9. (nastala iz ZDO) in 10. (Ljubljanska brigada).
Ofenzivo NOV na partizanskem Dolenjskem v tem času lahko razdelimo v dvoje razdobij, v čaa pred ustanovitvijo 7. korpusa ln v čas po ustanovitvi do začetka neniSke ofenzive, kl Je ofenzivo NOV pravzapra-v samo zavrla in se Je potem nadaljevala.
Rekli smo že, da Je bila XV. dl-vlztija ob kapitulaciji Italije pred Novim mestom ln je držala v rokah dolenjsko železnico, XIV. divizij« pa je bila v bližini ribniške doline in vseh komunikacij lz Kočevja proti Ljubljani. XV. divizija Je z delom svojih sil (Siandrova brigada, ki Je bila takrat Se v sestavu te divizije, pozneje pa pride v sestav IV. operativne Štajerske cone) osvobodila Novo mesto, z delom svojih .«11 pa Je ud*rila naravnost p.-oti LJubljani in zasedla Rudnik in položaje nad nJim (v Ljubljani so bili Že od konca avgusta Nemci). Italijani so se umikali in le delno prostovoljno   predajali   ln oddajali
orožje, ne pa tako bela garda. Tako Ima tudi XV. divizija na »volem pohodu proti LJubljani opravka z močno belogardist i eno postojanko v boManJskem gradu pri Grosupljem, katero oblega, se pa belogairdis.tom posreči preboj na Turjak, kjer potem z ostalimi belogardisti predvsem iz ribniške doline in Suhe krajine čakajo pomoči m rešitve od Nemcev. Tako XV. divizija osvobodi obsežno področje bivše Ljubljanske pokrajine vse do predmestja LJubljane ln vse to drži do zamenjave dela ozemlja z XVIII. divizijo, ki v drugi poLovici septembra zasede področje od Rakitne ln Iga preko Oii, Lisičja ln Lipoglava do Metnaja pri Stični.
Po likvidaciji Grčarlc. po hudih borbah ln uničenju velike Italijanske kolone iz Kočevja na cesti pri Dolenji vasi zasede XIV. divizija Ttibnlco in Velike LaSče, od koder prodira 1. brigada preko Vidma, Dobrega polja In Turjaka na Sentjurje in Grosuplje. 3. (Gradmikova) prodira pa Sv. Gregor, 7. (Prešernova) na Kur.ešček— Zapotok—Turjak, 2. brigada pa s« popolnoma motorizira (1. slovenska motorizirana brigada) ln udari z vso silo proti beli gardi na BloSkl planoti, undči postojanko v Novi vasi, Pudobu v LoSki dolini ter udari preko bivše jugoslovan-sko-ltalljanske meje do Ilirske Bistrice, od koder pa se je morala po hudih izgubah v bojih z Nemci umakniti na Mašun. Skoraj vsa divizija pa se kmalu nato zaposli z veliko beloga rdi stično postojanko v turjaškem gradu, katerega začne oblegati 15. septembra In ga končno s topovskim ognjem toliko razbitje, da 19. septembra vdro v grad enote PreSernove brigade, kl zlomijo zadnji be4ogardistic.nl odpor Sele 21. septembra. Ob tej priliki Je Glavni Stab zapisal v dnevno povelje med drugim tudi tole:
»S to veliko zmago smo dobili proste roke in bomo lahko zbrali vse narodne sile za enotno borbo proti njegovemu glavnemu sovražniku, proti silam okupa-
torskih hitlerjevsko-fašističnih band.« Konec septembra je divizija držala široko fronto Cerknica—Rakek—Mašun—Brkini ln ves čas napadala zlasti železnico Postojna—Ljubljana.
XVIII. divizija, ustanovljena 14. septembra, je zasedla del teritorija XV. divizije. Zlasti 8. in 10. brigada imata veliko borb z Nemci, 10. pa že prav ob ustanovitvi s plavogardisti na Ku-reščku, od koder se brigada premakne na ljubljansko barje, od tod pa v dobrepoijsko dolino ln Velike Lašče. Tu pa ostane le malo časa in se nato premakne na sektor Rakitna—Dobec, kjer je v vsakodnevnih in včasih tudi gelo hudih borbah z Nemci. Od tod se brigada premakne v Temeniško dolino. Tudi 8. brigada se je premaknila iz doline Krke proti Šmarju in konec septembra zasedla črto Šmarje— Lipoglav—Lisičje—Orle. Neprestano je v borbah z Nemci, ki prodirajo iz Ljubljane proti Lavrici. 9. brigada pa drži področje Rakitna—Ig.
Od 7. do 21. oktobra so vse tri divizije v veliki in načrtni ofenzivi proti Nemcem. XV. divizija udarja preko nemške meja od Temeniške doline, Krke, Kostanjevice in Gorjancev, XVIII. divizija se zaplete v hude borbe z Nemci na področju Metnaj—Ljubljanski vrh, XIV. divizija pa napada s področja Cerknica—Mačun — Istra — Trst železniško progo. Največ uspehov v tej ofenzivi
je poka7ala vsekakor XV. divizi-
ja, Čeprav tudi XVIII. divizija zavzame    nemško postojanko Osredek, XIV. pa 13. oktobra poruši Stampetov" most. Ofenzivni načrt XV. divizije, katerega je odobril Glavni štab, je bil prodirati  z glavnimi  silami k Savi po komunikacijah Sv. Križ —Dole—Kal—Radeče—Mokronog —Hrušica—Šentjanž—Boštanj in Skocjan—Bučka—Sevnica. Prav tako je načrt predvideval tudi likvidacijo nemške postojanke v Kostanjevici. Načrti, zbiranje sil in preurejanje je bilo končano od 7. do 11. oktobra, 11. oktobra ob petih popoldne pa je prešla divizija v napad. 5. brigada prodira od Sv, Križa na Dole, 12. od Mokronoga na Šentjanž, 14. (Zelezničarska) iz Skocjana na Bučko in 4. od Šentjerneja proti Kostanjevici (15. brigada v tej ofenzivi ni sodelovala, ksr je bila skupaj s hrvaškimi edinica-mi pri Vinici). Dole padejo že v noči od 11. na 12. oktober, 12. oktobra pa padeta Kal in Šentjanž, pri Bučki pa naleti 14. brigada na zelo močan odpor in js postojanka zavzeta šele 13. oktobra. Potem padajo postojanke kar po vrsti: dvanajst posloj;mk brigade zavzamejo, devet pa jih Nemci sami izpraznijo. 13. oktobra prodre 12. brigada na Savo, zavzame Boštanj in začne z obstreljevanjem Sevnice, 5. brigada pa se bliža Radečam. Ostala je samo še Kostanjevica, za katero je ukazano, da mora pasti v noči od 22. na 23. oktober, kar pa je preprečil začetek velik* nemške ofenzive.
63
13
7256
48 (397)
»DOLEJ7 J3KI ClSTt
Stran 5
Revo ucionarno valovanje na Dolenjskem
pod vplivom Oktobrske revolucije
Iz gradiva, kl sem ga v zadnjih letih uspel zbrati za zgodovinski pregled socialističnega gibanja na Dolenjskem, želim pokazati, kako so že pred 60. leti pognale prve kali in kako je> konec 1. 1918 po vsej Dolenjski vzvalovilo močno revolucionarno gibanje. Ker so viri ia tega obdobja pičli, prosim bralce, da sporoče uredništvo »Dolenjskega lista« vse podrobnosti, ki se jih še spominjajo, in obveste o morebitnih dokumentih, kl jih hranijo, da bi mogel opis ie dopolniti.
Delavsko gibanje na Slovenskem se je sredi preteklega stoletja porajalo in razvijalo v ozki povezanosti z njegovim razvojem v Avstro - Ogrski. Vendar je bilo pri nas Šibkejše zaradi slovenske gospodarske zaostalosti, saj je na Kranjskem okrog 1. 1850 bilo 10.000 delavcev, 1. 1881 pa 12.000 od 481.000 prebivalcev. L. 1867. je bilo v Ljubljani ustanovljeno Strokovno društvo ljubljanskih grafičnih delavcev, matica socialističnega gibanja na Slovenskem pa je postalo Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani, ustanovljeno 1. 1869, in osem podobnih drnStev v ostalih delavskih Erediščnh. V letih 1871—73 so bile v Ljubljani prve stavke. Leta 1890 so delavci v Ljubi jans prvič slavili 1. maj. od 1. 18^3 Je izhajat socialno demokratski Časopis »Delavec« v 2000 izvodih. V okviru Avstrijske socialne demokratske stranke, ustanovljene konec 1. 1888, se je njen slovenski del 1. 1896 reorganiziral v Jugoslovansko socialno demokratsko stranko (JSDS).
ZAOSTALOST DOLENJSKE
Sredi preteklega stoletja je bila Dolenjska med industrijsko ić.zvitimi predeli Slovenije, saj je imel« velike fužine v Gra-dacu, na Dvoru, v Zagradrju fn v Ponikvah v Dobrepolju, papirnico v Žužemberku in Rade čah, cinkarno v Šentjanžu, steklarne v Glažuti, Salki vasi pri Kočevju Itn pri Dolžu. Obratovali so že premogovniki v Kočevju, Šentjanžu in Kanižarici ter več rudnikov železne rude na dolenjske fužine. Pivovarni sta bili v Kočevju in Soteski. Začele so obratovati velike parne žage v Auerspergovih gozdovih. V teh podjetjih je bilo zaposlenih okoli 2500 delavcev, i drugi polovici preteklega stoletja so skoraj vsa zašla v hudo krizo in razen lesne industrije eno za drugim propadla zaradi elabih prometnih zvez in velike konkurence tuje Industrije, K temu se je pridružila še siloviU agrarna kriza in trtna uš, ki je uničila vinograde na Dolenjskem.
Tako je bila Dolenjska pahnjena v veliko siromaštvo, ii katerega ji niso mogle pomagati niti moderne železniške zveze,
ki so jih začeli graditi Sel* 1. 1892 — za pogrebščino nekdaj cvetoče dolenjske industrije. Železnica Ljubljana—Novo mesto—Strar.a, je stekla šele 31. maja 1894, Trebnje—Šentjanž 1. 1908 in proga Novo mesto—Črnomelj — Metlika — Karlovac l. 1914. Železnica je Dolenjsko tesneje povezala s svetom, zato je dolenjska duhovščina z nezaupanjem gledala nanjo. Tako je prečenski župnik Smidovnik 15 marca 1893 med drugim poročal na škofij skd orddnariat: »Po vsej prečenski Jari gre železniška črta, ki je privedla s seboj že
DIJAKINJA
zdaj marsikatero .razvado, popačen ost in nenravnost.,.«
Do tedaj je Lmela duhovščina monopol pni vzgoji Dolenjcev in jih oblikovala v pobožne in pohlevne trpine. Dolenjska znana 'kot »dolina gradov«, ni ime-ooooocoooooax»ooo«oc^
Franček Sa/e
la v razmerju z ostalimi slovenskimi pokrajinami le nauveč gra<ščin, ampak tudi cerkva, kapelic, Uarovžev, kaplanov in fajmoštrov ter najmanj — šol, a še te so bile pod cerkvenim nadzorstvom. L. 1886. je v. novomeškem okraju le 70% »a Šolo godnih Otrok obiskovalo šolo. »Ali je drugod po Kranjskem tudi tako? Ne, boljše je po vseh pkrajih razen Krškega (ki pa j a tudi na Dolenjskem). V teh dveh okrajih namreč manjka še Sol«, ugotavlja Prvo skupna letno poročilo ljudskih šol novomeškega okraja.
Zaradi nepopisne bede so konec preteklega stoletja ljudi« trumoma bežali z rodne grude, O tem izseljevanju je dopisnik e Dolenjskega — verjetno socialist dr. Slane — 5,. decembra 1898 poročal v socialističnem * Delavcu — Rdečem praporu«: »Neumni ljudje se malo izseljujejo. Duševno bolj inferiorni ljudje se iizvežbajo doma v stradanju do virtuozov; pač pa ae vozijo Čez »veliko lužo« naši duševno ln telesno najkrepkej-ši moški. Več let ostajajo v Ameriki. Ker doma ni industrije, rokodelstvo na deželi pa šele v povojih, se niso kaj prida izvezbali. V prenapolnjeni ljudski šoli so se naučili kvečjemu par molitvic. . . Iz Amerike se vračajoči so precej moža-
ti. Ne pride jim več na misel pred duhovniško ali posvetno gosposko klobuk pod pazduho nositi: nekdanjo brezmisetao pobožnost in klečeplazstvo so pusibili v Ameriki. ..«
S seboj so ti povratniki lz Amerike in evropskih dežel prinašali tudi socialistične nazora in jih zasejali po vsej osiromašeni Dolenjski, da so v nekaterih krajih pognali kar močna kali.
ZAČETKI SOCIALIZMA V NOVEM MESTU
»Delavec«   je   10. decembra
1895 pisali, da je v Novem mestu lansko leto v obrtni šoli razlagal kaplanček Benkovlč o socializmu ln sicer talko neumno, da so se mu vsi učenci smejali«.
Prvi socialisti v Novem mestu so bili nekateri obrtniki in ro-kodelski pomočniki, železničar-ji, nekaj nižjih uradnikov in dijakov, ki se jim je pridružil tudi znani advoka* dr. Karel Slane, s svodiml odvetniškimi pripravniki. Prvi njihov javni nastop je bil veselica s plesom 2. februarja 1896, ki se je *eA-jatjno obnesla ln poudarjamo posebno to, dia se je veselice udeležilo tudi meščanstvo ln uradništvo novomeško« (»Delavec«, 20. II. 1896.)
Dne 31. maja 1896 je bil v gostilni prd Brunerju, sedanji gostilni na Bregu, prvi socialistični shod v Novem mestu, ki sta ga razbila profesor verouka na gimnaziji dr. Josip Marinko in žmihelski kaplan Kranj c, s pomočjo pijanih klerikalcev. »Dolenjske novice«   so   15. junija
1896 obširno poročale o tem shodu in svetohlinsko zaključevale: »Zabranilo se je pohujšanje ln najbrž zapeljani • nekaterih nepodučenih«.
(Nadaljevanje sledi)
g toletrja cveto in mro,
mine vaj o kot oblaki, v luči in mraku, in pod staro drevo senc neslišni koraki odmevajo po zginulem tlaku. Zrem te, drevo: v krošnjo ujelo si čase, noč in luč loviš nase ko v pajčevirtaste preje. Staro si, drevo, le sok je v koreninah tU mlad.
Naj vse tvoje veje požlaihtnijo svoj sad!
UjVSfcTVUJfcVEJK
požlahtnijo svoj sad
Dobe in časi, kot vali,
plivkajo vate, ob skali, zdaj v jok, zdaj v veselje, in kot cvetje prek lok so vtkani v tvoje pročelje utripi prastarih zvezd, tišina in hrum, smehljaj in stisnjena pest, v olesenelih žilah živi stara povest o uporih in vilah. Rasti drevo,
kdor raste je večno mlad in mladost seje. Naj vse tvoje veje požlahtnjjo svoj sad!
G
ledaš nazaj in naprej: glej zvesto,
in rasti, ti staro darevo-mesto. bodi kot ulj in sat, za radost, za srečo. Naj vse tvoje veje požlahtnijo svoj sad!
Severin Sali
Kai pa našim pionirjem?
Tudi Novo mesto potrebuje knjižnico, v kateri bi pionirji brali, recitirali, Sabirali, se igrali, učili tujih jezikov in podobno
Danes mnogo razpravljamo o reformi našega šolstva, pozabljamo pa na to. kako bi preusmerili Izobraževanje nase mladine v lz-
Mlhelca  Vidrin,   dijakinja VII.
razreda novomeške gimnazije:
»Kot rojena Novomeščanka sem nadvse vesela, da je naše mesto v zadnjih letih toliko napredovalo. Po mojem mnenju pa razvoj kulturnega življenja ni šel vzporedno z razvojem mesta. Res je, sedaj Imamo dve kinodvorani, toda gledališko ln glasbeno življenje .te revnejše kot prva leta po vojni Tu misiim predvsem na. domačo dejavnost, ker gostovanj, in to kvalitetnih. Imamo kar lepo število.
Se eno pomanjkljivost, o kateri se že dolgo razpravlja, bi bilo treba čimprej odpraviti. Novomeška mladma nima svoje mladinske sobe, svojega kotička, kjer bi se ob prostem Času zbirala. Imamo sicer mladinske plese, kl so na primer na naši gimnaziji odprti vsem. tudi vajenski in delavski mladini, toda ravno med slednjimi je odziv slab. Potrebujemo mladinsko sobo v središču mesta, kl bo dostopna vsakemu mladincu ali mladinki neglede na to aH Je dijak ali delavec ali vajenec. Torej tu bi bilo treba še nekaj pokre-nitl.«
Pomenek o Trdinovi knjižnici
V Novem mestu imamo   tudi  založbo »Knjižnica Janeza Trdine«. Za založbo, katere lastnik je Svet Svobod in prosvetnih d ruštev okraja Novo mesto, odgovarja Severin Šali. ki smo mu zastavili nekaj vprašanj o delu in načrtih za ložbe. — Knjižnica Janeza Trdin e je menda najmlajša slovenska založba; za Novo leto 195 7 smo bili dobili njen 4. zvezek: Gričarje like Vaštetove. Kako Je šla knjiga "v prodajo, kak je bil njen odmev na knjižne m trgu?
Gričarji, povest iz časa reformacije na Dolenjskem, posebno v Novem mestu, so izšli v nakladi 3000 izvodov. Doslej je prodanih nekaj nad 1500, torej več kot polovico naklade, kar je sicer lep uspeh, breme pa za založbo, ki mora čakati,
da se ji s prodajo vse naklade povrne denar in da bo skromni dobiček, če sploh bo, uporabila za nove izdaje. Morda ni nezanimivo, če povem, da velja taka knjiga založbo (tisk, vezava, honorarji, ekspedit in
— Kaj pripravlja vaaa založba za letos?
podobno) nič manj kot 1 milijon 900 tisoč dinarjev, zato naša založba, ki je brez kapitala, lahko izda spet novo knjigo, ko ee ji nabere denair, se pravi, ko je knjiga razprodana. Odmev na knjižnem trgu je bil torej doslej kar dober, saj so Gričarji mikavna ljudska povest, hkrati pa tudi zelo elegantno izdani (z opremo in ilustracijama arh. Marijana Mušiča). Z njimi in s Trdino (Rože in trnje) si je Trdinova knjižnica ustvarila lepo ime.
Namesto za letos, recimo raje za naprej. To bo prevod Jame Gorana Kovačiča z ilustracijami akad. slik. Bogdana Bor čiča. Radi bi dobili dobro igro, primerno za podeželske odre, ali nekaj igric za razne
proslave, posebno za Novoletno jelko. Za take stvari nas ljudski odri prosijo. Za Izdajo so tudi pripravljeni partizanski spisi Mirana Jarca in pa zbirka novel Jožeta Dularja (ali njegova povest iz okupirane Ljubljane).
— S kakšnimi težavami s e prt tem ubadate in katere so najhujše?
Prva težava, in najobčutnej-ša, so finance; druga, ki tare vse založbe, našo pa še posebno, je preobremenjenost tiskam. Ni težko dobiti dela za
izdaijo, cedo denar bd prej »skup spravili«, pri tiskarni se pa hudo zatakne. Torej star problem: tiskarna v Novem mestu...
— Zanima nas Se tole: dolgoročni načrt založbe predvideva to in ono noviteto; čeprav je nehvaležno o tem pisati vnaprej, smo v imenu ljubitel jev naše knjig« vendarle z njimi vred radovedni, kaj lah ko pričakujemo od domače založbe?
BOŽIDAR    JAKAC:     ZNANCEV    MLIN    Z   NOVIM MESTOM
Nekaj stvari sem že naštel. V načrtu so še elasti izdaje del dolenjskih pisateljev, starih in novih. Največje in vsekakor najzanimivejše delo, ki ga mislimo izdati, bo pa Dnevnik Mirana Jarca — dnevnik, v katerem je spremljal od rojstva naprej rast in duševni razvoj svojih dveh otrok, v
vseh podrobnostih. To bo knjiga, kakršne so silno redke celo v vsej svetovni literaturi, pri nas je pa sploh nimamo. Upamo, da bomo te načrte lahko uresničili in da se bo Dolenjska, ki ima staro založniško tradicijo, lepo uveljavila tudi v slovenski založniški dejavnosti.
venšolskem času. Ker niti najboljša šola ne bo mogla mladine dovolj pripraviti za ž-ivljenl«. če Šolskega izobraževanja ne bo dopolnjevalo izvensolsko, moramo vzporedno z reformiranjem šolstva izboljšati tudi izvensolsko izobraževanje mladih ljudi
Izobraževalna sredstva se hitro množe (kino. radio, televizija, mladinski odrt itd.). Izmed mnogih se bom dotaknil le knjig in mladinskih knjižnic. Modernejša izobraževalna sredstva v> v nekaterih 07.irih boljSa kot knjiga, vendar ima le-ta tudi prednost pred njimi. Medtem ko otrok zaradi naglice in slabe pažnje v filmu ln radiu marsikaj spregleda in presliši. se mu to teže pripeti, če počasi ln pazljivo prebira knjigo. Ako pa se otroku to le primeri, knjigo lahko ponovno prebere ttr tako zamaši praznine
Otroka uči brati najprej osnovna šola; v začetku ga navajajo na gladko, glasno branje, nato pa vse bolj na lepo branje in na tiho branje z razumevanjem, V osnovni šoli se otrok uri brati ob krajših leposlovnih in potjudno-poučnih sestavkih, manj pa ostane časa za navajanje na branje knjig, časnikov ln časopisov. Prav v tem je precejšnja pomanjkljivost. Nižja srednja šola vse bolj navaja učence na lepo in razumno branje krajših del. le zmeraj premalo pta na branje leposlovnih in poljudnopoučnih mladinskih del. Učni načrti so namreč obsežni — časa je pa malo. Saj učenci bero doma za »domače čtivo«, vendar je vpraša njo. kako bero Pri pravilnem branju si moramo namreč s pomočjo fantazije živo predstaviti pokrajino. Čas dogodkov, osebe, moramo podoživeti čustva oseb ln njihove misli, moramo oceniti dejanja in moramo začutiti lepoto pisateljevega izražanja.
Ce otroka načrtno ne navajamo na dobro branje se hitro razvadi in hlasta le za dogodki. Tako branje pa ga seveda niti ne izr obrazuje niti ne vzgaja. Po tej poti otrok ne bo začutil potrebe po lepi ln poučni knjigi in bo vse naše prizadevanje — mlaftva prazne slame,
Kaj naj storimo? Sola vsega ne zmore, starši pogosto ne utegneio otroka učiti smiselno in razumno brati, včasih pa temu poslu tudi niso kos. Pot so nam ž« pokazali tako v tujini kot ponekod pri nas: ustanovili to knjižnice za mladino. I_e-te so svetle, zračne in zdrave. Ko vstopi otrok vanjo, odloži obleko in si umije roke, da ne maže knjig. Ob odhodu lz knjižnice si spet umije roke. Tako ga naval amo na kul-ttiren odnos do knjig Ln na higieno.
Knjige so razvrščene v mladinskih knjižnicah po strokah (pravljice,    detektivke    Itd.). Mladi
bralci svobodno Izbirajo knjige. Izberejo si jo tako. da na tvitrico prebero kratko vsebino, kl je napisana na ovitku ali na posebnem listku. Knjižničarji Jim svetujejo izbiro v dvomljivih primerih (če vsebina ne bi ustrezala bralčevl starosti).
Ko bralec knjigo prebere, se lahko razgovori s knjižničarjem o vsebini. Le-ta mu namreč pomaga z vprašanji pri vsebinski, estetski ln Jezikovni analizi dela.
Izkušeni knjižničarji so povezani z učlteljstvom ln ga obveščajo o novih knjigah, vsebini, vrednosti, o tem, kateri učenci hodijo brat katerih sploh ni itd. Seve se lahko oglasijo v knjižnicah tudi starši, da se seznanjajo z metodičnimi napotki o branju.
V knjižnicah pa pionirji samo ne bero, ampak recitirajo, zahirajo. Igrajo, se uče tujih Jezikov itd. Knjižnica Je torej kulturno žarišče mladth ljudi. Tako Je poskrbljeno za zdravo razvedrilo )n za Izobraževanje ter vzgajanje mladine.
Novo mesto Je Se poskrbelo Za telesni razvoj mladih (igrišča). Ali se vam ne zdi, da bi bilo treba poskrbeti čimprej tudi za pionirsko knjižnico? Menda nihče n« dvomi, da je skrajni čas. da lo mladina dobi. Ak,
PROMETNIK
Franc Kisovee — prometnik na novomeški Železniški postaji: , Ze dve leti službujem na novomeški postaji, zato dokaj dobro poznam razmere na novomeškem železniškem vozlišču. Prometa je vedno dovolj, o novomeških potnikih pa imam najboljše mnenj«, z njihovo disciplino sem zadovoljen. Včasih se med njimi dabl kdo, ki Je nediscipliniran, toda to so le redke Izjem*. Največji potniški promet je pri nas ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Pa tudi ob semanjih dnevih ne manjka potnikov. Včasih se zgodi, da ne moremo vsem Izdati voznih kart, tolikšen naval 1e, zato pa dovolimo, da tudi sprevodniki smejo izdajati karte brez doplačila.
Šestnajst let je že minilo od prvih začetkov orga niziranja v OF v No. vem mestu. Če pogleda človek nazaj v ta pretekla leta, se mu zdi, da so ravnokar minila. Ko pa začne br-Ekati po spominu, da bi obnovil tek svojega življenja v teh minulih letih, vidi, da se spominja vseh dogodkov le medlo, da ne more več trdno določiti datumov za dogodke in podobno, Kakor hite leta, tako nas tudi zapušča spomin. Ce se človek snide s prijatelji in z njimi obuja spomine na našo osvobodilno borbo, si včasih zapiše v dnevnik vtise. Ob samotnih večerih, utrujen od dela, ko ga ne. mika ne branje ne poslušanje radia ne razgovor, pa seže po dnevnik in lista po njem. Tako sem tudi jaz vzel te dni v roke dnevnik in oko se mi je ustavilo na straneh, kjer piše, da jc Lado Stepišnik v družbi Koširjevega Ljubčka izvršil prvo sabotažo v Novem mestu. Stvar me je zanimala in sem začel brati:
»Sem star Novomeščan, 'čeprav sem bil rojen 1. 1918 v Cate.sk i gori. S pokojnim bratom Romanom, ki je padel v partizanih, sem bil dvojček; sestro Stanko so mi ubili v novomeških zaporih, Draga je umrla pred vojno in ostal mi je edino
še brat Pepe, kj, Je višji oficir v Beogradu. Oče je bil jetniški paznik, mama pa je doma gospodinjila. Stanovali smo na vrtni strani Smalčeve hiše. Dovršil sem meščansko sok>, služil vojake v Poiarevcu in se v maju 1940 zaposlil pri novomeški sekciji za vzdrževanje progo. Ob začetku vojne sem dobil poziv za v vojsko, a je bilo že prej vsega konec, tako sem ostal v Novem mestu ln v službi.
Prišli so Italijani. V času od junija do avgusta 1941 me ie vključil v OF železničar Čubr*-lovič. Točnega dne se ne morem spomniti, saj vidiš, da imam že elve lase. Moja naloga je bila zbirati orožje, municijo, razširjati literaturo ter s propagando utrjevati OF. Železničarji so mi dajali pakete, kemikalije, razni inventar in vse to sem prejemal in oddajal, kakor ml je biLo naročeno. Ta način mojega sodelovanja je trajal do prvih dni januarja 1942, morda je bilo nekaj dni kasneje, a nikakor ne po 15. januarju. V teh dneh me je poklical Jafcš-? Ljuban—Zveličar na sestanek trojke v Perovo gostilno. V prvem nadstropju je imel Zveličar svoj štaft) v prostorih, kjer je bila kvartopirnica — Monte Carlo v novomeškem razmerju. Toda to je biLa le kamuflaža za Italijane. Marsikdo nepokllca-
PRVA SABOTAŽNA AKCIJA V NOVEM MESTU
nih je zašel v tiste prostore in potem Širil govorice, da se tam kvarta. To je bilo dobro, ker je Italijane preslepilo in so si mislili, da je boljše, da mladina kvarta, kot pa da bi šla v partizane.
Sestanek je vodil Zveličar ln udeležil se ga Je Še Koširjev Ljubček. Malo sem moral počakati, ker so pred menoj prišU drugi na vrsto; Zveličar jim je daijail razna navodila. Ljubčku in meni je bilo naročeno, da morava na dan italijanskega praznika zažgati italijansko av-togaražo ob proštiiijskem vrtu ln da mora začeti goreti ob policijski uri. Ce bi bil italijanski patriot, bi ti lahko povedal natančni datum, ker sem se spomnil, da je bila akcija Izvršena na italijanski praznik. Boš že pogledal v tvoje knjige, saj jih imate na tisoče, pa boš ugotovil, kdaj je bil tisti praznik. (Po slovenskih koledarjih iz tis^ rlcJbe, je najbližji praznik 11. februar, pre-j pa 4. november.)
Časa je bilo malo, če se ne motlim, je bilo tudi tlsMkrat domenjeno zadnji trenutek. Ljub-
ček Je prinesel na rruš dom stare cunje, liter bencina in svečko. Jaz sem se preoblekel, poiskal že zavržen* čevlje in šla sva pol ure pred policijsko uro po sedanjem Prešernovem trgu mimo cerkve in proštaje na šan-ce. Ogledala sv« si nekdanji proštov hlev, ki je služil za ka-rabinjersiko garažo. To je nizka hiiša z debelimi zidovi, prislonjena ob staro novomeško obzidje, pokrita z bobrovcem. Nisva pa takrat vedela, da ima ftavba dva prostora in obokan strop. Na šancah, ni biLo steze, sneg pa je bil še neuležan m segal je nama do pasa. Takoj sva sklenila, da morava priti do garaže z vrtne strani. Dobro nama je prišlo, da sva poznala do zadnjih podrobnosti proštov vrt, saj sva z LJubčkom kot otroka rab uit*! a na vrtu češnje, hruške, ni'bezen in jabolka.
Staro mestno obzidje sva hitro preplezala in skočila na vrt. Sla sva tik ob zidu ter prišla do zidu, ki je ločil hlev od vrta. Ta zid je bil visok dva metra ln ni imel pripravljenih stopinj ko oni na šancah, ki je služil
kot najlažji dohod na proštov vrt. Bila sva že vsa mokra od snegia in sva težko preplezala dv« metra visok zid. Znašla sva se pred nepoznanim prostorom. Z zidu sva skočila in kar nepričakovano sva se znašla do vratu globoko v gnojničn« jami To past naima je zakril visok sneg. Težko sva ee vsa premrzla skobacala iz nje. Ogledala sva si položaj. Streha je pokrivala tudi del prostora pred hlevom in je segala vsaj tri metre na dvorišče. Podstrešje je bilo na to stran odprto in lahko bi splezala na podstrešje, ki je bilo s te strani odprto. Toda ža v gnojničnd jami, kjer sva ostala vsaij deset minut, ker sva prisluškovala, da bi ugotovila, če je garaža zastražena, sva naredila strategijski načrt. Pod Gtreho ob »idu hleva so bile naložene kulise bivšega prosvetnega društva( takralt ni bilo spoštovanja pred kulisami); sklenila sva, dt Jih bova zažgala «n se bo ogenj razširil na vso stavbo, V prazno kartonaeto Škatlo sva nabasala v bencin namočene cunje, vanjo vtaknila svečo,
da je določen del sveče gledal ven in svečo prižgala.
Preračunala sva, da. bo sveča gorela pol ure. V tem času pa morava biti oba že na varnem. Za vsak primer pa sva iz zaprte škatle potegnila ob luknji tik sveče še del namočene ounje. To naknadno delo nama Je vzelo še nekaj minut. Nato sva se spomnila, dia bi bilo dobro 3e plamen zakriti, da se ne bi videl. Ko sva tudi to storila, sva končno po Isti poti odšla na šance. Vračala sv« Se mimo Udovčeve delavnice, Metropola in po Ljubljanski cesti. Tu )e na naju oprezoval karabinjer, ker sva bila mokra, umazana in morda sv« tudi dišala po gnojnici. Ljubček se je vrnil domov po trgu. jaz pa mimo Oermovih skladišč.
Doma sem pogledal na uro in videl, da je vse to trajalo pol ure in da je sedaj ie policijska ura. Takoj semi se sezul, zažg?! čevlje ln kapo, mokro' perilo, hlače in jopič pa sem namočil v škaf, dta je bilo videti, kot da se mama pripravlja na »žeht-j« in -se popolnoma preoblekel. Isto je naredil Ljubček. Materi se je to vse čudno zdelo, skrivnostno je gledaia, nekaj slutila, vpraišala pa nI nič. Sel sem v sabo in ob oknu gledal proti kaipltlju. Bil sem razburjen in sem kar trepetal, toda   ne lz
strahu, da bi me odkrili, pač pa lz bojazni, da ne bo akcija uspela. Mora uspeti, saj sva tudi kulise polila z bencinom.
Nič ni bilo in začelo mi je postajati tesno okrog srca. Toda nasmejal sem se, ker sem opazil, kako je bušil dim in plamen in kmalu nato je tulila sirena. Domači so hitelu" ven, jaus pa sem ostal kar doma. Karabinjer j i in detektivi so šli s psi po snežnih sledovih po vrtu, merili stopinje in končno osumili Hočevarjevega Miloša, ker je stanoval tik garaže. Cilj sabotaže je bil, da bi zgorela ka-rabinijerska avtomobila. Ker pa je bW strop obokan, ni ogenj dosti škodni 1, zlasti še, ker so avtomobila pravočasno potegnili iz garaže. Zgorelo je le ostrešje. Gasilci si baje niso upali blizu, ker so med ljudmi nastale govorice, da so v garaži nastavljene bombe. Po tej akciji sem nadaljeval z delom kot dotlej; po kap-ituiaciii Italije sem odšel v partizane.*
Spomnil sem se tistih dni ln videl sem, kako so kljub policijski uri Novomeščani drli na kapitelj ter komentirali poiii, Pravega nI nihče uganil. Kasneje so to akcijo pripisovali bratom Suhi; še I ud o t ovi najbližji niso vedeli, da jo Jc on izvršil. To so izvedeli Sele p« osvoboditvi. Bogo Kometi
»DOLENJSKI LIST«
Ste*. « OH)
Wf*m&mhn mOflflCfi ODifatl " Bolnica o bolnišnici
JJ^F^BF* 1™     1 1 1 %«r ^|        ^ %0 %J\jky*W »Od kod pa ste?« ustreza   bolnikom,   kakor  je      Tako se je razpletal najin
Novomeščani  o  svojem mestu
Brivski mojster FERDO BTJK. ii, živi že 50 let v Novem mestu. Ima selo dober spomin in kot naprednjak je vseskozi spremljal razvoj mesta in življenje v nJem, velike zasluge pa je Imel in jih ima se danes posebno pri olepševanju megla. Takole nam je natresel nekaj svojih spominov:
»iw sem prišel leta 1908 v Novo mesto, je bilo to majhno kmečko mestece s 1.200 prebivalci. Skoraj vsaka novomeška družina je imela njive, skoraj pri vsaki hiši so imeli tudi konje. O pločnikih v mestu nI bilo sledu, pač pa so imeli v vsaki veži atrgalko za blato... Imeli pa smo na Krki leseno kopališče, ki So ga zgradili še Francozi. Kopanje pa je bilo strogo ločeno za otroke, za ženske in za moške.
V mestu je bil prav dober gledališki oder, prav tako godbo na pihala in orkester. Vse prireditve so bile v čitalnici (današnjem domu Partizana); pokojni Hladnik Je usposobil tudj dobre pevske zbore. Vsako soboto popoldne je bil na Glavnem trgu koncert mestne godbe na pihala, po koncertu pa mimohod po mestu. Kadar so imeli gasilski častniki svojo veselico, »bal«, niso smeli nanjo navadni gasilci Gasilski častniki »o bili sami bogataši.
Ponočnjaki in postillonl
Rečj pa moram, da Je bilo takrat nočnega življenja po gostilnah in v kavarni veliko več kot sedaj. V gostilnah in kavarni se je razvijalo v glavnem vse družbeno Življenje. Zarad: tega Je prišlo do napetega stanja med ponočnjaki, ki so v Jutranjih urah sladko spali, in postil Joni, kl so odhajali zgodaj zjutraj.
Poštnj vozovi so odhajal) lz mesta že ob treh »jutraj proti Me 11 i ki in nekai minut kasneje
prot. Kostanjevici Postiljonl so
O ¥ U O K
GOVORU RESICO
Čuvaj mestnih nasadov in parkov Ivan Tinta nima lahkega posla. Besedni spopadi med njim in materami z otroci, ki jim ni mar lepo lice mesta in dovolijo otrokom, da počenjajo kar hočejo, so pogosta stvar.
»Oprostite touariSica, otrok ne sme teptati trave na zelenih pasovih in trgati cvetlic. Na to sem vas ie večkrat opozoril, pa nič ne zaleže. Moram vas zapisati, prosim dajte mi legitimacijo.«
»Kaj, vi sovražnik in preganjalec otroki Mene boste zapisali?! Jaz naj vam dam legitimacijo?/ Nikoli, da veste; pojdite!!*
V parku, kjer so se igrali otroci, je našel čuvaj obeljen mlad javor. »Kdo je to napravil,« je strogo vprašal.
»Radko,« so poltiho povedali malčki.
Mestne
parke čuva Ivan Tinta
tovariš
močno trobili, znak. da gre »cesarsko vozilo«, kateremu se morajo umikati druga vozila. To trobentanje skozi mesto pa J» močno motil" meščane, ki so prebili večer morda do ene aH dveh zjutraj v gostilni ali kavarni in pravkar dobro zaspali, ko so odhajali poštni vozovi.
Ti meščani so se najprej pritožili pri upravniku pošte Vidl-cu, potem pa še- na poštno direkcijo v Trst. Od tam je prišel namig, nal postiljonl ne trobljo preveč glasno skozi mesto.
Zviti postiljoni pa so 6e meščanom maščevali. Takrat Je bila Kandija vas ln ni spadala k mestu. Meja med mestom ln Kandljo je bila sredi mostu. In ko so postiljoni zjutraj prlvozil)
Tovariš  Ferdo  Buk st. Je navzlic častitljivi starosti neumoren  v  prizadevanjih ca lepšo podobo Novega mesta
na »mejo«, so stopili lz voza in nekaj časa trobili nazai v mesto ...
Končno je le prišlo do sporazuma med ljudmi, ki so zjutraj radi spali, ln nagajivimi postiljoni. kl jim spanja niso privoščili. Postiljoni so pristali, da pričnejo trobiti šele od Vin-dlčarja naprej, zato pa je dobil vsak brezplačno enkrat na teden golaž, pol litra vina in dve viržinki...
Bilo .pa Je v tistih časih nekaj 3tvarl, ki bi jih tudi sedaj lahko posnemali. Policijska ura za lokale je bila stroga, toda za plačilo takse so Jo lahko podaljšali, gostinski obrati na so Jo imeli pravico zaračunati gostom. S tem denarjem *o plačevali dva mestna stražnika. Iz mesta Je redno vozil k vsakemu vlaku omnibus — ln to ob vsakem vremenu in Času, stalno pa so bili na razpolago na postaji še trije nosači!«
Sprejem olimpijskega prvaka Stuklja
24. julija 1924 v Novem mestu
Letošnjega julija so se vrtu« v Parizu tekma v vseh vrstah telesnega gibanja v teku skoku, plavanju, kolesarjenju, jahanju nogometu, tenis-lgri. sabljanju streljanju itd V teku le bil najboljši Finec, po Imenu Nurml. tat Je v dveh urah in pol pretekel 43 kllomet. > to Je proga od Novega mesta do Brežic. Ce bi bili vsi Dolenjci tako urni v nogah kot Finec Nurml potem Jim ne bi bUo treba ne konj. niti avtomobila, niti' železnice, tal je toliko potrebna in obetana za to Dolenjsko strani V drugih panogah športa ln v skoku »o bili prvi Angleži. Avstralci ln Amerikanci. Čemur se nI čuditi, če pomislimo, da Sivi dane« večina Amerikaneev v nehotičnih palačah ln potuje po zraku t letal? ter da tam malo ljudi trga pod-
godbo. Vendar pa meščanu s to sla vnosi Jo v »Narodnem domu« nl»o bili zadovoljni, taer Je pri veliki mizi sedela okrog Stuklja »amo boljša gospoda, zagrajena z vrvmi, dočim so navadni narod in zlasti telovadci tal so edini prijatelji Stuklja. morali izza ograje pri nepogrnjenlb mizah gledati v dvorano kakor v menažerijo ln iskati stole v podstrešju M pritličju. Telovadci si niso dali dvakrat reči in so potrgal* vrvi ter udrlt v dvorano, nakar se Je boljša gospoda užaljena oriredltve  bollSe  gospode, let ji
Čuvaj je kmalu našel Rad-kove starše. Doma je bila samo mama. Vprašal je za Rad-ka in ko ga je mati pripeljala, ga je vpričo nje vprašal, če je res poškodoval drevesce. Mati sinka ni pustila do besede, ampak je kar sama rekla: »Tega moj otrok ni storil, vem da ni. Kajne ljubček, da nisi?*
»Sem!* je odgovoril, drieč te za materino krilo.
Popoldne je oče dobil račun za poškodovano drevesce 500 dinarjev je stalo.
Novomeščan   Leo   StukelJ Je pred  dobrimi  tremi desetletji na olimpiadi v Parizu predstavil svetu svoje rodno dolenjsko mestece
plate po cestah kot pri nas. Za nas je zanimivo da Je pri telovadbi na orodju dosegla med 8 vrstami Jugoslovanska vrsta četrto mesto in še zanimivejše, da sta v tej vrsti kot najboljša telovadca tekmovala dva Novom e-Jčana. Miha Osvald ln Leo StukelJ. Najzanimivejše pa je. da je v tekmi posameznikov na orodju dosegel prvenstvo Novomeščan Leo StukelJ, kl Je s tem zavzel mesto prvega svetovnega telovadca na orodju. Francoski časopisi, k i pišejo o S tu kij u nad vse laskavo ln pohvalno, poročajo, da so ae razsodniki, kl so ocenjevali tekmovalce, od začudenja nad njegovo telovadbo praskali za ušesi ln se povpraševali, k le lest in kakšno Je to Novo mesto, ki rodi tako odlične telovadce. Navzoči dr, Ivan Vašlč. odvetnik v Novem mestu ln telovadni uči. telj Leona Stuklja Je radovednim tujcem pojasnil, da Je Novo mesto v Sloveniji zibelka umetnosti ln telesne vzgoje kakor Atene ln Sparta v starogrški državi.
Novomeščanom sta na vest o StukTJevi zmagi zrasla ponos ln navdušenje, ki so jima dali duška a tem, da so razobesili zastave ln rajali pozno v noč, kar Je sicer prepovedano, a vendar v navadi. Novomeški policaji namreč kaj neradi gledajo, kako si meščani gase žejo po gostilnah in kavarnah ln so v tem oziru vedno pripravljeni bližnjemu na pomoč Dne 26. Julija zvečer se Je Leo StukelJ vrnil v Novo mesto. Na kolodvoru ga Je sprejela velikanska množica meščanov in sokolov z godbo in ga je neodrešeni brat Mozetič pozdravu z ganljivo tihim govorom, da ne bi motil prometa ln nočnega miru. Nato so Stuklja ovenčanega ponesli telovadci v mesto, tal Je bilo vse v zastavah ln razsvetljeno. Pred mestno hišo ga Je z ognjevitim nagovorom pozdravil župan dr Rezek, tal se mu Je StukelJ Kinjen in le precej izmučen zahvalil za sprejem Nato Je izbrana Rospoda ln boljše narodne dame znane Se iz predvojnih časov, pri* redila Stuklju ob okrašeni mizi slavnostno večerjo z orkestralno
brSuinski avtobus
•Pretnarjeva, kaj si pa tako razburjena?«
»Kaj ne bom Preklet, tako sm jezna Ta naš bršljlnski avtobus je tak kot aprilsko vreme Nikdar točno ne veš. kdaj bo peljal.*
»Kaj pa je spet?«
•Občina bi res že lahko ure-9Ha t podjetjem »Gorjanci«,
Je sicer StukelJ deveta briga. Je bilo v mestu precei razburjenja m tudi smeha.
Kolegi Leona Stuklja, Ki je sodno pripravni mučenik tuta. okroz sodišča, so sprejeli mladega zmagovalca z odprtimi rokami in so mu poklonili venec Iskrenih želja, da bi se njemu in nJim po Vs letnih študijah za nelahki pravosodni taberh zvišale mesečne plače vsaj na 4000 kron, ker Ima dvakrat aH pa vsaj toliko te vsak ročni delavec brez vsake visoke srednje In C* treba tudi brez Hudske šole.
•DOLENJSKE NOVICE« t. avgusta UJM
»Iz Kočevja.« »Koliko časa ste že v bolnišnici?«
»Dvaindvajsetič; nikoli nisem bila manj kakor dva meseca in ne dalj kakor osem. Sedaj pa sem že šest tednov in upam, da me bodo še nekoliko časa tukaj crkljali!«
»Kakšna je pa hrana?«
»O, hrano pa lahko samo pohvalim, ker je zelo dobra, Ce bi vam povedala, koliko jo dobimo čez dan, bi rekli, kam neki vso damo. Samo za malico dobimo sedem stvari, pa tudi nočni dodatek nam dajo; če ne moremo spati, lahko jemo. Je pa res dobra hrana pri nas, tako da sem se v tem času zredila za dva kilograma. Največ pa je vredno to, da bolnik z apetitom je iz bolniških posod, saj je hrana prinesena v čistih skodelicah, ne pa v okrušenih šalicah, kar sem tudi že doživljala v svojem »jpitalskem življenju«.
»Kaj pa s postrežbo, ste zadovoljni?«
•Tudi tu nimam kaj pripomniti! Zdravniki in strežno osebje, vsi so zelo na dobrem glasu. Strežnice so zelo prijazne, ustrežljive in razumevajoče, saj nam zelo rade ustrežejo, če jih kaj zaprosimo, še preden zaspimo, nas pride strežnica vprašat, če še kaj Želimo. ,Ce pa bo kaj narobe, me pokličite, saj imate zvonec in bom prihitela/ pravi.«
»Kako pa sodite o Novem mestu?«
•Na ta odgovor vam zelo težko odgovorim; kadar pridem iz Kočevja v Novo mesto, grem po navadi naravnost v bolnišnico. Rečem pa lahko, da se je Novo mesto po vojni zelo spremenilo. Moška bolnišnica je danes vse drugačna, kakor je bila pred vojno. Tudi notranja oprema vse bolj
nekoč, saj imamo danes vse omare vzidane v zidu sobe. tako da ni treba imeti omar po hodnikih. Ravno tako so v bolniških sobah umivalniki s toplo in mrzlo vodo, da ni treba bolnikom hoditi v kopalnico. Pa še marsikaj je bolj praktično zgrajeno, kakor je bilo nekoč.«
pogovor. Ker je bila že pozna ura, sem se morala posloviti
»Na svidenje; hvala lepa za razgovor pa kmalu se pozdra* vite, da se boste lahko vrnifi zopet domov k svoji družt-nici!«
»Tudi  vam nas videnje i«
hvala za obisk!«
C. M.
čakamo sodobnih lokalov — in komisije!
»Deset let že živim v Novem mestu«, je povedala prodajalka pri podjetju Zarja, Milka Mi-haličeva.. »Lahko rečem, da ima mesto danes povsem drugačno lice kot ga je imelo takrat, ko sem prvič prišla sem. Veliko je bilo zgrajenega in popravljenega v zadnjem času, toda nas, trgovinske uslužbence, najbolj mikajo novi, sodobnejši lokali! Ze več let čakamio na neko komisijo, ki bi morala odobriti preureditev prostorov, F- jo dosedaj ge ni bilo k nam.
Brez nje pa ne smemo hiti spremeniti.«
»Kaj pa kupci, imate kakšne težave z njimi?«
»Prodajalci skušamo vedno kazati prijazno lice in se trudimo, da bi strankam ustregli. Ni pa vedno lahko- Zlasti v ponedeljkih in petkih, ko kupujejo največ kupci z dežele, »vemo za vsakogar, koliko ima davkov in kako je tekstil dre«. Lahko tudi rečem, da so ženske pri nakupovanju čestokrat bolj sitne kot moški.«
Novomeški odbojkarji imajo znova priložnost, da ponesejo Ime Novega mesta po Jugoslaviji. Kot prvaki Slovenije se bodo prihodnjo nedeljo borili za vstop v zvezno ligo. Želimo jim obilo športne sreče! Od leve proti desni stojijo: Lapajne, Dolenc, Simič, Berger, Breščak; -čepijo Medle, Ing. Bergant ln Sonc
da bi redno vozil k vlakom kot včasih Začelo se bo deževje, pa bomo capljali pe* Tega mi je pa že za dosti*
•Zakaj pa ne vozi redno't<-
»Pravijo, da vožnja ni rentabilna. V stari Jugoslaviji je ra b'la, ko H plačal samo dva dinarja.*
Prebivalcem Novega mesta in vsem \ kolektivom čestitajo za 29. oktober:
SPL0ŠNG GRADBENO PODJETJE
PIONIR
NOVO MESTO
priporoča svojo gradbeno dejavnost ln stranske obrat«!
Kovinarsko mehanično delavnico — Avtopark - strojni park — Mizarstvo — KamnoseStvo — Cementnlnarstvo
RUDNIKI NEKOVINSKIH RUDNIN
KREMEN
NOVO MESTO
imajo stalno na zalogi prvovrsten kremenčev pesek
Uprava za ceste LRS
Tehnična sekcija Novo mesto
Po nizkih cenah Izvršuje vsa tapetniška dela
TupaftouošftM® Sod
Noro mesto
KMETIJSKA ŠOLA
Grm
NOVO MESTO
VODOVOD NOVO MESTO
Trgovsko podjetje
PETR0L - Ljubljana
poslovalnica NOVO MESTO
ima stalno na zalogi goriva vseh vrst in naftine derivate. Cenjenim strankam se toplo prtporočnmol
Okrajna uprava za ceste
DOLENJSKA GASILSKA ZVEZA OKRAJA NOVO MESTO
Svojim strankam se priporom«
Mestna hranilnica
Komunalna banka
Novo mesto
Novoustanovljeno trgovsko podjetje ima na zalogi vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač
tno
NOVO MESTO
Gozdno
NOVO MESTO
NOVO MESTO
m
s svo|i:-*i obrati In
kmetijskimi posestvi
Trgovsko podjetje
ZARJA
NOVO MESTO
toplo priporoča nakup v svojih poslovalnicah.
Odlično blago — nizke cenel
VODOVODNO
INSTALACIJSKO
PODJETJE
Novo mesto
priporoča svoje asloge
Prvovrstno opeko po nizkih cenah nudi
OPEKARNA PREČNA
pri Novem mestu
Prvovrstno moško tu žensko obutev za vse letne čase proizvaja
INDUSTRIJA OBUTVE
NOVO MESTO
fttftv. 43 (397)
Stran T
Iz Kostanjevice na Krki
Kostanjevica j* za Teden mu-»e<)ev dobiia šest lepo. čeprav skromno urejenih prostorov, kamor bo naselila kostanjevi-ško muzejsko zbirko, ki bo podružnica osrednjega Dolenjskega muzeja- Vse kaže, da bo zbirka bogata, saj je med našimi ljudmi dovoli takih predmetov, kl zaslužijo, da se jih razstavi. Zbiranje se bo začelo
eno samo trto, ki pa J« letos
rodila veliko grozdja in kar je najvažnejše, nenavadno velikega grozdja, saj tehta morda posamezni grozd poldrugo kilo-Domačini doslej tako velikega grozdja še niso videli. Gotovo j« to prav taka posebnost, kot so bile hruške iz Pletenja, ki so jih prodajali na kostanjevi -škem  festivalu   in  so tehtale
V soboto, 12. oktobra so igralci PD Lojze Košak v Kostanjevici ponovili Kloširskega žolni rja v režiji L. Smrekarja. — Uprizoritev je zelo uspela; kostanjevlška gledališka družina se je domenila tudi za gostovanje v Krmelju, Mokronogu in Kočevju. Zolnlr je bil obnovljen brez sprememb, toda s sedmimi novimi zasedbami (Vela Jelšnikova, Vladka Pisansktjeva, Marjan Radkovič, Vera Močnikova, Tine Kuhar, Jože .Tenise ln avtor v vlogi samost. knjižničarja). Smrekarjev Kloštrski žolnlr Je letos tudi na sporedu nekaterih drugih amaterskih odrov, v Ljubljani pa ga bo uprizorilo poklicno gledališče.
takoj ko bo. muzetj za novo turistično sezono že odprt. Veliko pomoč nam bo nudil v strokovnem pogledu Dolenjski muzej, med tem ko bo vse ostalo na prostovoljni amaterski bazi. Muzej ne bo obremenjeval državnega proračuna, marveč bo deloval tako kot prosvetno društvo.
Kostanjevlška muzejska zbirka bo šla do junija v poseben prostor, kjer jo bomo zbirali, čistili in pripravljali, tako da bo v juniju ie mogoče odpreti stalno razstavo. V posebnem prostoru bo nameščen tucM Gor-jupov atelje. Muzejska zbirka bo tako nameščena, da bo imela zraven veliko dvorano, ki bo pirostg za razne umetniške in podobne predstave, brez katerih Kostanjevici poslej ne bo treba biti, Ze zdaj je veliko zanimanje za razstavo sodobnih hrvaških slikanje v in kiparjev, k{ jo bomo odprli na pomlad, potem pa bomo šli sistematično dalje.
OBNOVA GRADU SE JE PREMAKNILA
Obnova kostanjeviškega samostana, kjer Imamo več primerkov lepe gotike, romanike ln baroka, predvsem pa edinstveno arkadno dvorišče, se Je premaknila z mrtve točke. Zdaj je gradbeno podjetje Pionir začelo z restavracijo krilnega hodnika, kl bo Se to iesen do kraja zaščiten, pokrit ln obnovljen. Dela vodi Zavod za varstvo spomenikov v Beogradu ln Zavod za varstvo spomenikov v Ljubljani, kl Je doslej sam opravljal vsa najvažnejša dela. Zelo umestno bi hlln. da bi v bodoče zavodoma pomagali • prostovoljnim delom tudi domačini ln prav tako, kot ne-koč z zadružnim domom — današnjim Domom kulture pomagali, da dobi Kostanjevica novega velikana, ki nam Je iz kulturnih pa tudi turističnih razlo. gov tako potrehen. Zato naj bi se zavoda povezala z množičnimi organizacijami in društvi, ki bodo rada pomagala.
KOT MAČKI SO GROZDI NA TRTI...
Kostanjevi škemu vinogradni-
ško* aj kilogram ena. Pred temi hruškami so Ljubljančani in drugi gostje naravnost ostmneli.
V nedejijo, 13. oktobra, so pokopali v Kostanjevici 101 leto staro občanko Ano Jelenič lz Zavod. Bila Je mati 16 otrok; vse do smrti je bila vedno zelo živahna. Bila je praiv gotovo ena najstarejših Dolenjk.
Zadnjo nedeljo ln ponedeljek j c bila odprtta tudi gospodarski in obrtniška razstava delavnosti v občini Kostanjevica—Pod-bočje. *
V nedeljo smo brali v dnevnih časnikih, da je v soboto 19. oktobra, Svet za šolstvo LR Slovenije prvikrat podelil 2a-garjeve nagrade prosvetnim delavcem LRS za lanskoletno šolsko delo. Veseli smo, da Je med nagrajenci tudi ravnatelj nižje gimnazije tov. Lado Smrekar lz Kostanjevice, ki je dobil eno izmed drugih nagrad. Prizadevnemu kultumoprosvetnemu delavcu znanci in prijatelji lepo čestitajo k visokemu priznanju!
MIROSLAV KUGLER: KLOŠTRSKI ŽOLNTR
Za naprednejše življenje Suhe krajine
V Žužemberku so ustanovili občinski center za socialno službo
Na zadnji seji je Svet z« socialno varstvo družine in delo pri ObLO Žužemberk pod vodstvom tov. Marije Lavričeve razpravljal r*ajvec o problemu mladoletnikov, o pomoči starim in onemoglim ter o ustanovitvi centra za socialno službo v Žužemberku.
O prestopkih mladoletnikov, večina Šoloobveznih otrok, je v glavnem poročala referentka sveta tov. M. Galova. Povedala je, da je predvsem na dvorskem in binjskem področju več otrok, ki ne ločijo tuje in svoje last-nr.ne, ki s* po več dni potikajo po kozolcih in izosiajajo iz šole ter zavajajo še druge. Ko je tov. referentka obiskala družine teh otrok, je videla, da je takim prestopkom pogostokrat kriv alkohol, brezbrižnost staršev za vzgojo, hude telesne kazni ln nečloveško ravnanje ter nerazumevanje otrok. Za nekatere od teh bi bilo potrebno, da bi vsaj za'nekaj Časa prišli v drugo okolje, ni primer v vzgojni zaivod, a kaj, ko starši navadno niso pripravljeni ali pa ne morejo prispevaiti za vzdrževalni -no, vbčrina pa tega ne zmore. Zato za nekatere od teh mladih ljudi iščejo dobrih, poštenih rejnikov.
Na vsem področju občine Je predvsem zaradi uživanj a Šmarnlce, pogostih zakonskih zvez med sorodniki in slabih socialnih    razmer precejšnjo
število zaostalih otrok in odraslih. Na območju HinJ se vedno prebiva v zatohlem hlev/u in na gnoju ob žiiv&nd starejši kmet in ga doslej ni bilo moč spraviti v dostojno prebivališče. Da bi bil Svet že bolje sezna-
njen in opozorjen na vse pereče probleme v občini in da bi se proučil socialni položaj v Suhi krajini, je bdi sprejet sklop, da bo tudi v Žužemberku ustanovljen cente, za socialno službo. M. K.
Roditeljski sestanki - šola za starše
V okviru Tedna otroka je bil v Žužemberku roditeljski sestanek. Ravnatelj nižje gimnazije tov. Vute je seznanil starše s splošno problematiko šolstva v občini in jim je na poljuden način prikazal nekatere značilnosti šolske reforme. Tov. La-vričeva je govorila o vzgoji in skrbi za otroke ter opozorija starše, da naj ob volitvah v nove občinske odbore še prav posebno dobro premislijo in Izberejo res tiste ljudi, ki bodo imeli razumevanje ter bodo pripravljeni z besedo in dejanji pomagati občinskemu ljudskemu odboru pri povečani skrbi za otroke. Starši so bili ponovno seznanjeni z namenom cepljenja proti paralizi, opozorjeni pa so bili tudi kako naj svojim otrokom pomagajo na poti do potrebne osnovne izobrazbe. Da je šola potrebna, so starši večinoma že spoznali, toda marsikje obrokom ne nudijo osnovnih pogojev za napredek v šoli. Predvsem Je tu ponovno treba omeniti   prehudo obremenjevanj«
šolskih otrok z delom. Tov. Vute je tudi predlagal, naj bi roditeljski sestanki prerasli v nekako šolo za starše. Starši so izrazili zadovoljstvo nad dobro malico, ki jo vsi otroci dobivajo v šoli. Seznanjeni so bili tudi z revijo Mladi svet ter s knjigami in časopisi, ki Jih za otroke pripravlja založba Mladinska knjiga. Ob koncu pa so si starši — bile so povečini matere, ogledali nekaj poučnih filmov, predvsem o nevarnosti rakastih obolenj pri ženah.        M. K.
DOLENMI OBVEŠČEVALEC
Sreda, 23. oktobra — Severin. Četrtek, 24. oktobra — Rafael. Petek, 25. oktobra — Darja. Sobota, 36. oktobra — Detmetrij. Nedelja, 27. oktobra — Antonija. Ponedeljek, 28. oktobra — Simon. Torek  29. oktobra — Xda. LUNA: 23. oktobra ob 5.43 mlaj.
Prodam: težji in lažji voz, sani, gnojničnl sod, dva vinska soda (325 ln 650 litrov), slamoreznico, železni plug, drog za lomljenje kamna, dva krampa ln drugo orodje, omaro za obleke, dve postelji, mize in klopi. Interesenti naj se zg-lasijo v Dolu Štev, 7. p. Stari trg ob Kolpi
□
»KRKA« — novo MESTO: od 22. do 24. jo. ruski barvni film »NOVOLETNI PLES«. Od 25. dO 28. 10. ameriški barvni film »KLICI M. ZA UMOR«.
»JADRAN«   —   KOČEVJE: od 22.
do 24. 10. francoski *!1'u »oče,
MAMA,  SLUŽKINJA IN JAZ«.
ČRNOMELJ: 22. in 23. 10. francoski film »LEPI STRICEK«. 25. In 27. JO. francoski barvni film »ŠENTJERNEJ SK A NOC«.
metlika: 23. 10. finski film »MAJA ODKRIVA MUZDXO«. 26. ln TI. 10. ameriški barvni fUm   »POSLEDNJI APAČ«.
KOSTANJEVICA: 27. 10. ameriški film »TARZAN IN NJEGOVA 2 ENA«.
STRA2A: 26. in 27. 10. ameriški
barvni film »CRNI LABOD«. žužemberk:    27.   10. angleški
film »OSEBNA ZADEVA«. POTtfJJOCl kino NOVO MESTO predvaja ameriški film »LJUBEZEN NA BOJ1SCU«: v četrtek, 24. 10., ob 10. url v BRUSNICAH, v petek 25. 10., ob 19. url v OTOČCU, v soboto 26. 10., Ob 19. url v VRSNIH SELIH, v nedeljo 27. 10. ob. 11. url na TREBELNEM ob 15. uri v SKOCJANU ln ob 18  u« v SMARJETI.
mm* BislUfT rfBTšTisTrr jMILi H
Prodam otroško posteljico z vložkom. Naslov v upravi lista (8U-57).
Kupim   Piiostaiiovaujsko  hišo s
vrtom, vseljivo po smrti lastnika.
Naslov v upravi lista (510-57).
Samostojno gospodinjsko pomočnico Iščem za takoj k dvema osebama. Plača 4.000 din. Ponudbe: Ing. Kus, Poljane nad Škof jo Loko.
Kupim Ikarje za striženje ovac: Slak Ana. Koroška vas p. Stopiče.
Poceni prodam dva soda za 1300 ln 1600 litrov: Trška gora 34.
Prodam dve parceli dobro zaraščenega bukovega gozda (srednje debel les), vmes Je tudi nekaj doraslih smrek, v skupni izmeri 3 ha, 26 arov 86 kv. m. Gozd leži v Grčvrhu, 3 km od avtomobilske ceste v Mirni peči. Cena 80.000 din. Interesenti dobe pojasnila pri A. Rupena, Mirna peč.
Nudimo brezplačno v rejo prašiče nemške poilahtnjene pasme
(pod zelo ugodnimi pogoji). Kmetijska zadruga Žužemberk.
V petek 25. oktobra bo ob 18.30 v prostorih Okrajnega gospodinjskega centra v Sindikalnem domu enovečernl tečaj za pripravo pijač in namazov iz mlečnega prahu. Vabljene vse gospodinje!
GIBANJE P
NOVO MESTO
V času od 12. — 19. oktobra Je bilo rojenih 21 dečkov ln 15 deklic.
Poročili so se: Jalovec Mihael, gradbeni tehnik in Mavsar Jožefa, uslužbenka, oba lz Novega mesta. Potokar Ladislav, delavec in Jakše Antonija, delavka, oba iz LJubljane. Slmc Janez mizarski pomočnik ln Dular Jožefa, kuhinjska pomočnica, oba iz Novega mesta. Merlin Franc, pečar iz Novega mesta in HervolJ Anica, tkalka lz Dol. Kamene. Glo-govšek Jožef, upokojenec in Spendal Rozallja, kuhinjska pomočnica Iz Novega mesta. Bele Leon, mizarski pomočnik in 2nl-darftlC Valerija, preivvalka, oba iz Novega mesta.
Umrl je: lic Franc ključavničar v pokoju, 50 let, iz Novega mesta.
PREČNA Umrla sta: Muhlč Janez, užlt-kar, 81 let lz Malega Podljubna. Umek Uršula, užitkarica, 76 let, i I Konca.
T1 7ixyu}d/Hz&7
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Smolič, Olga lz Korit — dečka. Smola Anica iz Novega mesta — dečka. Jakof-Č16 Milka iz Gradaca — dečka. Kulovec   Zvonka  iz Dol. Straže
— deklico, Papež Marica iz Loke
— deklico. GaSperič Francka iz Dol. Globodola — dečka. Herak Branka lz Brasljevca — deklico. Hrastar Majda iz Smlhela — dečka. Skube Justa lz Novega mesta
— deklico. Knafelc Fani iz Bir-čne vasi — deklico. Kalčič Ge-novefa lz Novega mesta — deklico. Vrečko Terezija iz Potoka — deklico,   Plantan Marija lz Ru-
Komlslja za volitve ln Imenovanja Občinskega- ljudskega odbora Črnomelj razpisuje sledeča delovna mesta:
1. cestarja za občinsko cesto IV. reda Trttmče—Boj and;
3. cestarja za občinske cesto IV. reda Lokve—Rodine.
V poštev pridejo delavci, kl ss Ze delali na cesti. Prošnje z življenjepisom in zdravniškim potrdilom Je treba dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Črnomelj najkasneje 10 dni po objavi v Dolenjskem listu.
la.-^MIt«li
Baselj Marija s Konca 16 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega moža Baselj Franca, sta-nujočega v Ljubljani.
manje vasi — dečka. Strupih Jožefa iz Zalovlč — deklico. Rado-vlč Marija z Drenovca — dečka. JanežiČ Jožefa z Debenca — deklico. Mlakar Zora iz Stopna — deklico. Gotlib Anica iz Otočca — dečka. Pod lesnik Frančiška is Jelsevca — dečka. Obrez Tita iz Novega mesta — deklico, SaSek Jožica iz Dol. Suhadola — dečka. Cenlč Marija iz Dol. Rake — deklico.
PreteklJ teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Cečelič Vinko, voj. invalid lz Zsbje vasi, je padel s strehe ln si poškodoval' prsni koš. RamSek Amalija, žena rudarja lz Kočevja, je v vinogradu padla in si poškodovala levo nogo. Mlakar Vinko, ključavničarski vajenec iz Šentjerneja, se Je z motorjem zaletel v avtomobil ln si poškodoval obraz. Hrovat Alojz zidar iz Smlhela, Je padel z odra in se poškodoval po telesu. Vidmar Josip, zidar iz Vrhov-cev, je padel z motorja ln dobil pretres možganov. Turk Ivan, mizar iz Podgrada, se Je s kolesom zaletel v motor ln si poškodoval desno nogo. Smolič Ivana, sina posestnika Iz Dobrnlča, Je povozil voz in mu poškodoval prsni koš. Hočevar Janez, delavec iz Ambrusa, je padel po stopnicah in st poškodoval desno roko. Hrastar Alojzija, družinska upokojenka iz Gotne vasi. Je padla in si poškodovala levo nogo. Bencina Jože, mizarski pomočnik lz Kronovega Je padel a kolesa in si poškodoval obraz. Lavrič Majda, hči posestnika iz Sel, si Je doma opekla desno no-no z vrelo vodo.
Iz Šentjerneja nam pišejo
SPOMINU TALCEV
V ponedeljek, 21. oktobra, je minilo 14 let, odkar so pod nemškimi kroglami padli talci v Ostrogu in v Šentjerneju. "Ne pozabimo jlhl Slava njihovemu spominu l
SPET NESREČA Z MOPEDOM
Prejšnji torek zjutraj se je v
ku Colariču j* v Zavodah uspe-   ,tttttttttmttlimmiMtM)nt|tttoMM«MMmtMttM»MM   Šentjerneju na cesti pred de lo vzgojiti tip srbskega namiznega grozdja. Zasadil jft sicer
PROFESORJE VSEH GOSPODARSKIH SOL vabimo k naročilu zanimive revije »Sodobna pisarna«. Prospekt Je na razpolago pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12.
VSI, KI SE ZANIMATE ZA SODOBNO ORGANIZACIJO IN TEHNIKO PISARNIŠKEGA POSLOVANJA, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: LJubljana, Gosposka 12.
DIJAKE EKONOMSKIH, TRGOVSKIH. ADMINISTRATIVNIH, GOSTINSKIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH SOL opozarjamo na revijo »Sodobna pisarna«, ki Vam bo v šoli ln pozneje v praksi v veliko korist ln pomoč pri delu. Za dijake je naročnina snatno znižana. Naročite se na to za vas pomembno revijo. Ce nimate prospekta, pišite ponj: Uprava »Sodobna pisarna«, LJubljana, Gosposka 12.
Za občinski praznik občine S E MI C — 28. oktober — Čestitajo vsem občanom In Jim želijo še mnogo uspehov pri graditvi socialistične domovine
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KMETIJSKA ZADRUGA SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE MIZARSKA DELAVNICA OBRAT TELEKOMUNIKACIJE KMETIJSKI OBRAT ČRM0SNJ1CE GOZDNI OBRAT CRM0SNJ1CE Množične organizacije in društva občino
POkT IN TtL-ESNA VZGOJA
Tek po cestah Novega mesta
ŠAH
V proslavo občinskega praznika bo TVD Partizana iz Novega mesta priredil v nedeljo 27. oktobra tek po cestah našega mesta. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Moški bodo tekli od Osolnlka pri kolodvoru do Glavnega trga, ženske pa od Ferliča do Glavnega trga.
Za najboljše tekmovalce Iz Novega mesta ln od drugod je občinski ljudski odbor daroval lepe prehodne pokale.
Poleg udeležbe naših najboljših tekačev pričakujemo tekmovalce lz Kočevja, Celja in Ljubljane. Med domačinkami bo gotovo najboljša naša mladinska re-
Srezentantka Goršlnova. Pri mo-kih pa bodo med našimi tekmovali-.! zanimive borbe za prvo mc-sto med Tratarjem, Kocetom In Germovškom. Meščani, oglejte si v člmvečjem številu to zanimivo tekmovanje naših atletov.
J. G.
Odbojkarice na 3. mestu
Tudi 'novomeškim odbojkaricam Je štirinajstdnevni odmor po zadnjih prvenstvenih tekmah bolj škodil kot koristil. To se je videlo na sobotnem četveroboju najboljših ženskih odbojkarskih ekip Slovenije, kjer so NovomešČanke igrale precej slabše kot na ligaških tekmah. Prav zato nI nič čudno, da so mesto prvega mesta osvojile komaj tretje mesto, za 20K Ljubljano in Mariborom.
F. M-
Je poznalo, da sta nevigrani, toda študentje so ravno v odločilnem petem nizu, kljub vodstvu nasprotnika z 9:14, pokazali večjo prisebnost in so zasluženo zmagali. Tekmo Je sodil Robert Romih.
NOGOMET
ODBOJKA
STUDENTSKI KLUB : PARTIZAN (N. m.) 3:2 Prijateljsko odbojkarsko srečanje med ekipama novomeškega Partizana ln študentskega kluba okraja Novo mesto se Je po zanimivi borbi končalo z zmago študentov s 3;2. Obema ekipama se
ELAN t PARTIZAN KOČEVJE B 2:0 (i:<»
V prvenstveni nogometni tekmi podzvezne lige sta se v nedeljo v Novem mestu srečali enajstoricl kočevskega Partizana B in domačega Elana. Domači nogometaši bo bili vso tekmo mnogo boljši od Bostov, toda znova so pokazali iste slabosti kot v tekmi s Škofljico.
Prihodnjo nedeljo bodo Novo-meSčanl igrali v Vevčah s Paplr-ničarjem. Tekma bo velikega pomena za plasman. F. M.
ROKOMET
DRAGOCENA ZMAGA V ČRNOMLJU
PARTIZAN   :  PAPIRNiCAR 8:2
(3:i>
Po uspehu Crnomeljčank v Kranju Je domače občinstvo težko čakalo prvega tekmovanja v malem rokometu. Pred rekordno število gledalcev Je ekipa Partizana pritekla na igrišče v isti postavi kot je nastopila proti Kranju ln Je bila prisrčno pozdravljena.
Igralke Partizana so takoj prevzele igro v svoje roke kljub dobro razigranim nasprotnicam Papi rničarj a iz Ljubljane. Uspeh Je bil v veliki meri odvisen od načina Igre, kajti domačinke so Igrale dvojni presing. Ekipa črno-maliskega Partizana se le zelo trudila, kajti dopoldne Je bila večina Igralk zaposlena pri volitvah
V nedeljo 27. oktobra bodo Cr-nomaljčanke Igrale v Ljubljani proti Odredu. M-K
Ekipno šahovsko prvenstvo novomeškega okraja Je lik pred zaključkom. Znana sta že oba fina-.. Usta — SD Novo mesto in SD Črnomelj, ki se bosta v torek 29. oktobra, na občinski praznik Novega mesta, pomerila za naslov letošnjega okrajnega moitvenega prvaka. Dvoboj bo v Novem mestu v Domu JLA s pričetkom ob 17. url. Oba finalista bosta nastopila v najmočnejših postavah.
Letos se bo most ve no prvenstvo Slovenije pričelo že 3. novembra. Novomeški okrajni prvak je v skupini s Celjskim šahovskim klubom, z Jesenicami ln Domžalami. V prvem kolu se bo Celje pomerilo s CSK.
DruStvene ocenjevalne vožnje
Dne 6. oktobra je Avto-moto društvo Šentvid pri Stični priredilo društvene ocenjevalne vožnje v Šentvidu pri Stični Sv. Roku. Dobu. Radohovl vasi do Sela. Proga je b>!la dolga 8 km. Vožnje se Je udeležilo 22 vozačev z motornimi kolesi ln mopedi. Ocenjevalne vožnje so bile namenjene predvsem vzgoji mopedi-stov. katerih je v šentviški okolici že precej.
Prvo mesto Je dosegel Ivan Zupančič r. motornim kolesom 250 cem (BMW). od mopedistov pa le dosegel prvo mesto Vinko Mak z mopedom JaWa. Oba sta za pravilno vožnjo dobila diplomi.
Po končani ocenjevalni vozni! le vodstvo ocenjevalne komiisHe prikazalo dosežene rezultate in nohvalUo vozače, p« tudi grajalo kar so storili naoak. Stareišl vozniki niso upoštevali v polni meri oromotnlh predpisov, ker na križiščih niso nakazovali smeri vožnje. Na žel|o voznikov ho društvo priredilo letos še eno nrrnlevalno vožnjo na Sela— Sumberk. J°«e Plut
lavnico ključavničarja Zdravica pripetila hujša avtomobilska nesreča. Ključavničarski vajenec Vinko Mlakar ie hotel preizkusiti v popravilo dostavljeno motorno kolo ln j« zavozil z njim z dvorišča na cesto. Ker «vi pogledal, če je cesta prosta, se Je zapeljal naravnost pred 0ws,ebni avtomobil, ki se ni mogel tako hitro ustaviti. Obe vozali sta se zaleteli s tako silo, da je moped vr*lo kakih 24 m daljo po cesti, vajenec pa je obležal (J m od avtomobila. Zaradi pretresa možganov so fanta prepeljali v novomeško bol-
MES0 SPET DRA2JEI
V ponedeljek 21. oktobra je bilo na novomeškem živilskem trgu dobiti: jajca po 23 din, glavico solate za 10 din, skodelico smetane 45—«0 din, flrkl orehov 120 din, jabolka po 50 din, hruške po 60 din, grozdje po K0—90 din, kostanj po 40 din flrkl ter peteriilj, peso in drugo zelenjavo v šopkih.
Žalostna vest pa je krožila po trgu od ust do ust, namreč da so meso spet podražili. Sedaj prodajajo govedino po 240 In 260 din, teletino po 320 din ln svinino po 380 din. Prav tako so se znatno dvignile cene vsem mesnim izdelkom.
Na sejmišče so prlreljall 1111 prašičev, prodali pa so 979 glav. Manjše so prodajali od 3000 do 5000 din, večje od 5.500 do 12.500 dinarjev.
nlšnico. Dobil je tudi lažje poškodbe po obrazu. Obe vozili sta bili poškodovani.
Cesta LJubljana—Zagreb je zelo prometna in avtomobilov je vedno več. Vsi, ki prihajajo od strani na glavno cesto, bi morali voziti zelo previdno, da bi ne bilo toliko povsem nepotrebnih nesreč-
ZOBNA AMBULANTA £E POSLUJE
Zobna ambulanta, ki ima svoje prostore v novem poslopju prejšnje Gozdne uprave ln jo
vodi dentist Viktor Rangus. Že redno posluje od sedmih zjutraj do enih popoldne in to v.sak dan ra.zr>n sobote in nedelje. Za socialne zavarovance z zdravstvenimi knjižicami so popravila zob brezplačna, za privatnike pa so predpisane naslednje cene: plomba 144 din, izpulitev zoba z snastezijo 16*6 din. brez anestezije pa T2 din. Ambulanta potrebuje instru-mentarko z inštrumentarsko Šolo. Interesentke naj se Javijo Zobni »™,K"''n'i v Šentjerneju.
V.
OPOZORILO
OPOZARJAMO VSE ZAVAROVANCE v lzogib vseh negodovanj po zdravstvenih ambulantah ln pri samem socialnem zavarovanju, da pred pregledom pri pristojnem zdravniku potrdijo zdravstveno Izkaznico pri svojem podjetju. Ce zavarovanec ne bo imel pravilno Izpolnjene zdravstvene vu| ,:!,■<■. ga bo ambulanta zavrnila.
Prav tako opozarjamo zavarovance, ki jih Je lečečj zdravnik poslal z napotnico k specialistu, naj se pri Istem čim prej zglase.
Zdravsitvene postaje nas opozarjajo, da se bolniki — zavarovanci ne javljajo na naročene ponovne preglede. Zato naročamo, da se zavarovanci ravnajo po zdravnikovih navodilih o ponovnih pregledih, sicer jih bo izločil iz staleža bolnih po naročilu zavoda za socialno zavarovanje.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu.
Načrti novega ObLO Žužemberk
Med najvažnejšimi nalogami bodočega občinskega odbora bo uresničitev   načrta   o obratu
POVEČAN IZVOZ CEMENTA
Zadnja leta je bil naš izvoz cementa okrog 300 tisoč ton, lani smo ga izvozili 450 tisoč ton, letos pa ga bomo izvozili, sodpč Po dosedanjih naročilih iz inozemstva, nad 600 tisoč ton. Največ ga izvažamo v dežele Daljnega Vzhoda, v ZDA in Sovjetsko zvezo.
»Pletenina« v Žužemberku, da bi se tako vsajj delno mogla v bližini doma zaposliti odvisna delovna sila. Druga naloga bo ii.-.,l,i: .M'vati vodovod v Suhi krajini, elektrificirati Ajdovec, Zafaro pri Žužemberku in Križ, dograditi cesto s Sela-Sumber-k;i v Radohovo vas. Zgraditi šolo na Selih pri Hanjah, obnoviti nekdanjo kovačnico na Dvoru, in lokalni vodovod v ?.<i/i -m brrku; razen nove upravne zgradbe ObLO   pa še
Z metliškega sejma
15. oktobra so na sejem v Metliki prignali 30S volov, lSi krav, 60 starih ln 122 mladih prašičev.
Največ volov, kl se Jim Je gibala cena od iso do lKo din za kg, so pokupili trgovci t živino za Izvoz. Cena kravam je bila od 80 do 120 din za kilogram žive teže.
Dobro Je bil založen tudi blagovni trg, in sicer so na 7 stojnicah prodajali manufakturno blago, na dveh pletenine in na štirih stojnicah Čevljarske izdelke, Prodajalci so bili večinoma Hrvati lz Karlovca in Zagreba. Trg Je bil dobro založen tudi s klobuki, z domačim platnom ln copatami. Tudi metliška šiviljska zadruga Je prodajala svoje izdelke. Lončeno robo so pripeljali lončarji   lz  Gradaca,  črne lonce
pa lončarji iz Veselic. Manjkalo ni n ii l raznih kleparskih izdelkov, cenenega ženskega okrasja ln slaščičarske robe.
Na živilskem trgu so bile zelj-nate glave od 20 do 40 din. kilogram krompirja od 10 do 15 din, fižola od 50 do so din. Liter ko-ruz.ne moke Je stal 30 din, je-iprenja fio din, prosene kaše 80 din In kostanja 20 din. Venec če-hule je veljal od 40 do 60 din, glavica česna pa 4 din. Jajca so prodajali po 13 din, hlebček sira in surovega masla po 40 din. Jabolk nI bilo na trgu in prav tako ne perutnine.
*
Lepo suho vreme, kl traja že dva tedna, je pripomoglo, da so kmetje spravili vse pridelke in po večini že opravili Jesensko setev. Skoda, da Je bilo v sačetku oktobra deževje, kl je povzročilo Knlt.le grozdja in so bili tako vinogradniki primorani, da so pričeli predčasno trgati. Kljub temu so na splošno zadovoljni t letošnjim pridelkom, zlasti tam, kjer ni spomladi trte prizadela poze-ba.
Nogometna enajstorica novomeškega Elana je med najboljšimi v NPL. Od leve proti desni stojijo: Hrovat, Majerle, Vesel, Bezek, Turk ln Stojanovskli čepijo: Cujnik, Mtrtlč, Vranešič, Mrzlak in Luklč. (Foto Mikec)
Razstava »Kulturni delež Dolenjske«
Za časa zborovanja slovenskih slavistov v Novem mestu ln ▼ počastitev novomeškega občinskega praznika bo priredila Studijska knjižnica Mirana Jarca knjižno razstavo KULTURNI DILB2 DOLENJSKE. Za to priložnost bo izdala tudi izvleček Iz rokopisnega razstavnega kataloga V nJem bodo označeni z rojstnimi in drugimi podatki kulturnoprosvi-t-nl delavci Dolenjske, ku so svoja dela tiskali ali pa jih pustili v rokopisih. Teh timen bo več, sto. V razstavnem katalogu bodo tudi označena razstavljena <l*i i Iz oddelka »kultura splošno«. — Razstava bo prirejena po decimalni klasifikaciji In bo obsegala 10 delov. Odprta bo od 2«. okto hra do vključno 3. novembra 1957. Otvoritev bo 20. oktobra ob IS. uri.
drobna komunalna dela, kot odstranitev ruševin, zaščita gradu in podobno.
Te dni se bodo zbrali prebivali c i hinjskega območja, da bi se pogovorili o prostovoljni pomoči pri delih za vodovod, na Sela-Šuonfoerku pa prav tako o prostovoljnem delu pri dograditvi zadnjega odseka ceste za zvezo z Radohovo vasjo.
M. K.
t NAROČAJTE
• IN SIRITE
i  DOLENJSKI LIST!
Muzej v Dol. Toplicah za Teden muzejev
Za Teden muzejev so partizanski muzej   v  Dol, Toplicah
epo uredili in uvrstili v zbirko še nekaj predmetov. Muzej radi obiskujejo razen domačinov tudi kopališki gostje in tetovasčar-ji, ki v velikem številu prihajajo v Dol. Toplice. Žal muiej nima na razpolago dovolj razstavnih prostorov, kjer bi lahko razstavil že ves nabrani material, kl bi prikazal ločno sliko dogajanj med osvobodilno vojno v topliiekl dolini i<n vsej občini.
Muzej prikazuje tudi razvoj kulturno prosvetnega delovanja v zadnjiih 50 letih v topli ški občini, katerega sad se je lepo pokazal med vojno, ko je bila vsa toplriska dolina na strani partizanov (z malim,; izjemami) ln je mnogo žrtvovala za narodno osvoboditev. D. G.
Dolenjski muzej sporoča, da je 16. oktobra 1957 umrl njegov honorarni arhivski nameščenec
J0ŠK0 JAKLIČ
šol. nadz. v pok.
Marljivega in vestnega sodelavca bo DVJlenjski muzej ohranil v trajnem spominu.
Stev. 43 (TOt)
Močna eksplozija j« odjeknila is temne ulice od frančl-šteaatSHsspk saonosta na. Spreha-jfelctl na promenadi, ki imajo le živo v spominu leta okupa-cžjje, so se malo spogledali in že hoteli skočiti v bližnjo vežo, ko so v istem trenutku zagledali dtva miHIUčmiika, kaiko prihajata po trgu navzdol.
Hkrati s* je zbrala pred trgovino Novoteksa skupinica, ki j*j šepetaj e nekaj vneto <vwz-pra/vljala. Ura je bil« 13 mtaut do enaindvajsete in ljudje so Že tagfiinjialli z uđite- Luči so ugašale in pri vratarju Narodne banke je redilo jokal znano mehiško popevko. Pok. kl je stresel trg. Pa. je zdaj vznemirili vse ulice to vogale.
Ostro oko je za marelkaite-rini pniizldkom, ob poraščenih ograjah ln v sencah uliične svetilke opaaiiiLo temne postave, ki živčno prestopajo z noge na nogo ta previdno prisluškujejo na vse strani
»Stavim da bo druga nekje okrog muzeja!«, je prepriičevail eden Oj£ onlih pni Novoteksn. Sokol je skoraj kriknil:
»Prekleto, saj ne sme priti do tja! . . . « Vsi okoli so povesili cM:
Seveda ne sme,
sni tud'1 do stare gimnazije ne bi smel priti, pa je bomba &k-\ splocMnala prav nia glavnem vhodu, kjer Je Je pred nekaj minutami dajal načelnik obrambe navodila patrolaim blokiranje mesta • • •
»... ulice so zastražene, da niti miš ne uide. Boš vidiel...»
Ves zasopljen je pritekel kurir.
»Nad Lončar no je ena iamed paitrol videla nekoga, ki se po-popoinoma ujema z opisom ilegalca: imel je plave kavbojke in zeleno trenirko- Izmuznil se jim Je proti sodišču!«
Sokol je že hotel skočiti na kolo, ko se je nekdo kakih sto metrov pod muzejem prestrašeno zadri:
»Na pomoč! . . . tukaj je . . .!«
»Tri sto zOodjev! Za njim!« je siknil Sokol in .skupinica se je v trenutku razletela na vse strani- Celo sprehajalci s promenade, ki so medtem od miličnikov zvedeli, da gre za nekakšno taborniško akcijo, so skokoma pohiteli proti Domu JLA, kjer je v ozko uiiico izginilo ž« nekaj senc z rdečimi rutam* okrog vratu.
Hđiše stoje tu tako skupaj, da bi lahko čez cesto položil z okna na okno desko. Iz jaška odvodnega kanala je previdno ku-
kal medivedek in stegnil prst pmofci Stadfckalnemiu domu. So mimoidoči so pomagaj patro-lam in kazali:
»V tisto udico je tekel... Na levo, naravnost!«
Ulice Za Sindikalnem domom so Še bolj krivuljaste m temne.
V gostilni, pred katero gori luč, je moiizika tolkla polko. Stopil sem s kolesa. Spet topotanje nog.
»Stoj, stoj • . . držite ga!«
Obroč se je sklenil in ozka ulica je bila zaprta z obeh strani. Izčrpam; ilegalec se je zgrudil na stopnico pred gostilno.
V rokah je že imel pripravljeno drugo bombo.
•
Pozno popoldne tega dne se je na nekem vrtu v mestu zbral štab, ki je imel nalogo, da zvečer onemogoči »ilegalcu« izvršiti sabotažo na dveh izmed sedmih velikih Jaivnih zgradb: Narodni banki, muzeju, magistratu in drugih. Pred sabo na mizi nimajo velik načrt mesta e najmanjšimi podrobnostmi ullic to trgov. Sokol razporeja patrole tako. da bo center mesta,, kakega tričetrt kvadratnega kilometra,   neprodušno ' zaprt-
OKROGLE
prepričal se je
»Verjameš, prijatelj, da je še polno deklet, ki se sploh nočejo poročiti... e
»Kako pa vel?«
»Saj sem jih vprašal.«
jasno
»VI ste zame prva žensko.« »Oh, ali res? ... e »Seveda, ko vam je ime Eva... c
na izpitu motoristov
»Kateri deli motorja so najvažnejši?« »Rezervni ...m
Dofbrsen del obroča je prevzela Krka, toda tudi bregove je treba zavarovati, kajti kdo ve, če se ne bi obupani ilegalec v skrajni sidi vrgel v reko al i pa jo vsaj preveslali s kakšnim koritom. Ce bo odvrgel eno aH dve petardi   in uspe neopazen
»Kai pa, če bomba koga ubije?« se ojunači ena Izmed deklet-
»Beži no! Iz lepenke so in če Jo boš grdo pogledala, sploh ne bo počila. Zato je najbolj«, da se obrneš vstran od nje in počakaš, da se skuha . . . Tor j,
oditi iz mesta do kontrole, je zmagal on, če pa mu patrole diverzantsko akcijo preprečijo ali ga celo ujamejo, Je igro izgubil.
»Zbor Je ob 19,30. Prva P°-moČ bo na zbornem mestu ln pri kontroli- Ravn- -•'<> bomn po url na Kaf>Wiij k -"••"no vprašanje?«
naevidenje ob pol osmihl« »Srečno«!
s
Tako Je klub »Strela« t novomeškimi taborniki že drugič organiziral ilegalca, kl utegne res postati tradicionalen, saj pravijo udeleženci, dia je to njihova najljubša nočna Igra.
Marjan Moškon
Kadar preše slokafo
Ne poslušam rad stokanja,
ker je vedno odmev telesne ali duševne neugodnosti. Takole jeseni, ko sedim v hramč-ku, ki ga je postavil pred nekaj »to leti ljubitelj vinske trte in sladkega vinca, pa stokanje kar rad poslušam; stokajo namreč preše.
Čez šestdeset let že poslušam to utripanje preš in vedno mi je ob tem toplo pri srcu.
Kakšen kontrast! Na kolenih
WS9M
BOGDAN BOROlC:
ilustracija
imam časopis s poročili © umetni luni, ki so jo Rusi poslali v vesolje, okrog sebe pa brunje dvestoletnega hrama. Naslanjam se na surovo tesana vrata, ki teko še v lesenih tečajih. Poslušam melodijo stokajočih preš, vonjam opojni duh po kipečem moštu. Mošt, sladki vinski mošt vse do Martinovega, takrat šele postane vino, tak je nepisan zakon davnih dedov, ki pa velja Se danes.
Ko za po jo črički, zaduhtl po moštu hi zastokajo preše, se najbolj kislemu Dolenjcu razjasni obraz. Spomnim se tiste originalne popevke, ki jo je zložil pokojni Sebančev Lojze:
V jesen je res lepu na svet\ ko začnejo črički pet, je veselje _za može, ko se mošta vesele.
Res, ob škafih in brentah vrisk fantov brentačev in petje deklet, ob sodih s Šumečim sladkim grozdnim sokom nasmejani obrazi in. modrovanje starejših. »Janez, pridi, boš pokusil kakšnega sem pridelal«, se vabijo med seboj. Pa ne samo moški.
Tudi tetke stare, mlade, ga pocukajo prav rade. Kadar že pošteno vreie, da odleže,
za želodec kot zdravilo, vedno se je govorilo.
Če govorimo o starokopit-nosti dolenjskega kmeta, moramo priznati, da je ostalo po večini prav v vinogradništvu skoraj vse pri stoletmih tradicijah. Koliko narodnih popevk, basni in zgodbic se je rodilo prav v naših vinskih hramcih. Se bodo stokale preše. Ko bi le svet postal bolj pameten!
Lojze Borštnar '......... ■iiiMsaiiiia—— m—
Aprilska revolucija na Vinici 1919
Ljudje se pa niso hoteli raziti, vdrli so v Skolnikovo gostilno in žandar je, ki so hoteli to zabraniti, potisnili od stran in se umaknili na Kravosovo dvorišče. Pri Skol-niku so iskali kraljevo in Aleksandrovo sliko ter v preveliki vnemi v lovu za osovraženimi slikami kraljev sneli s stene tudi Cankarja, Jurčiča in še nekatere, češ da predstavljajo kralje. 2andarji so se umaknili dornov, videč da jih nihče ne posluša in da so prati razjarjeni množici brez moči. Streljanje, vzklikanje in prepevanje po trgu se je nadaljevalo. Neki možnar se je pri poku razletel in je drobec železa zadel v nogo posestnika Jurija Flajnika s Hrasta, Preprosti kmetje so nastopali kot govorniki, med katerimi so bili najvidnejši Pete Zugelj in Ivan Benc, za njima Ivan Kobe, Peter Balkovec ter žeželjski mežnar Stanko. Mnogi bivši vojaki so se videli med množico z orožjem. Govorniki so poudarjali, da je treba pomesti z gospodo, tako kot so to storili ruski boljše viki, ter stopiti v stik z revolucionarnimi Hrvati, ki imajo dobrega voditelja Radića, med Slovenci pa takega nimamo. Zatrjevali so, da so se naši voditelji vsi prodali Aleksandru in Petru. Proti poldnevu se je množica razšla, mnogi preprosti možakarji pa so bili trdno uver-jeni, da bo nastala republika in da smo odpravili monarhijo za vselej.
Glavni organizatorji prevrata, ki je dopoldne zajel vse prebivalstvo, so imeli popoldne znova sestanek. Izvolili so novo občinsko starešinstvo, stopali v stik s sosednjimi Hrvati iz bližnjih vasi vse do BosiJjeva. Tudi iz bližnjih slovenskih vasi so naslednje dni, dokler je trajala republikanska oblast, prihajali odposlanci ter se posvetovali o nadaljnjih ukrepih.
Tretji dan, 24. aprila, pa je prišla četa Srbov pod vodstvom poročnika Tatalovića, zasedla Vinico in s tem je bilo republike konec. Aretirani so bili že omenjeni voditelji in odpeljani v zapor. Toda sodna razprava, ki je bila junija, ni bila na okrožnem sodišču v Novem mestu, temveč pri
deželnem sodišču v Ljubljani, ker so se režimovci bali, da bi v Novem mestu lahko izbruhnili pri razpravi novi nemiri.
Dober uspeh so imeli tisti dan razna-š alci. časopisov po Ljubljani, ko so vpili: »Slovenski narod, posebna izdaja! Viniški boljševiki pred deželnim sodiščem!« Ljudje so jim kar iz roke trgali liste. Padla je sodba: glavni vodja 3 leta ječe. drugi manjše kazni, toda nobeden manj kot devet mesecev. Vendar so bili po preteku nekaj mesecev pomiloščeni, iz zapora so šli domov, vendar naprednih idej niso pozabili. To se je najbolj videlo ob prvih volitvah v konstituanto leta 1920, ko je dobila komunistična ln socialistična stranka veliko večino glascv.
Tudi pozneje, v najstrožji diktaturi po letu 1929, so pri občinskih volitvah zmagale napredne sile. Leta 1936, pri zadnjih občinskih volitvah v bivši Jugoslaviji, je vodstvo klerikalne stranke poslalo za volilnega komisarja samega ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Neki hudomušnež mu je ob tej priložnosti posvetil tole zbadljivo pesem:
Prišel Jure je lz Ljubljane, ki je rastel v Adlešičih. BiH rojak je Bele krajne, komisar nam na volišči.
Kdor oddal je glas za Benca, mu bil priklon je: Lepa hvala! Huda bila konkurenca! Zvečer ga je bolela glava.
K Skolniku na čaj Sli vsi, v ustih prst držali drugi... In možnar j i so stali nemi, tekla Kolpa tiho v strugi
Zupnikovi so namreč svesti si gotove zmage, pripravili možnarje, ki naj bi ob koncu volitev zmagoslavno grmeli, toda opozicija Jim je prekrižala, račune.
Jože Fortun
PERN]»i" i tal
V nedeljo 5. oktobra je bila na kostanjcvlškem odru premiera Pernjakovln Lovra Prežiha, Drama je dosti težka, zato so Jo doslej uprizarjala samo poklicna gledališča, Prcžih sam drame nI dokončal, pač pa Jo je po njegovi smrti dopolnil dramaturg Celjskega gledališča — Herbert Grfln. Pernjakovl so pravzaprav odrski prikaz Prežlhovega romana •Tamnica, to je tistega romana, kl Je nastal v luči gledanja, kakršnega je vkresal ruski Oktober, katerega Jubilej letos slavimo, in v katerega počastitev je bilo to delo Izbrano ln uprizorjeno. To Je socialna drama, drama, kl Je polna teh nasprotij, katerim se pridružuje le razočaranje, kt ca J« tem kmetom na mejo med Koroške ln Jugoslavijo prinesla pred-aprllska državna tvorba. Prežlho-vl ljudje so storili vse. kar so mogli, da to Iztrgali občino lz rok nemškim podrepnlkom ln slavenskim narodnim stenicam ter dali na vsa odgovorna mesta slovenske ljudi, ki pa so postali »korumpirani in so začeli prav tako kot poprej njihovi predniki. Per-njakov dom ]e stal močan in ponosen, dokler ga nI razparal nezakonski sin mladega Pemjaka. Vso situacijo je zaostrila Se gospodarska kriza, kl Je stvar potencirala
kar JE dobro, JE včasih slabo
»Večer za večerom je neki ljubavni par žvrgolel tik pod mojim oknom. Sinoči ml je bilo pa dovolj in sem nanju zlil vedro vode.« »No, to si dobro naredili« »Sem in ne: kajti čez deset minut je moja žena prišla v sobo mokra kot miš.«
novi Časi
»Eh, ljuba moja,« pravi zaljubljenec svoji izvotjenkt no klopi v parku, »pustiva mesec, ta je že zastarel. Sedaj bova raje opazovala umetni satelit.*
ln prignala Perajake do popolnega propada.
Iz vsega dela veje obsodba socialnih krivic ln obsodba razmer, v katere je potisnila koroško obmejno prebivalstvo srbska Jugoslavija, kl Je prav te ljudi, kl so zanjo nekaj Žrtvovali, tako zelo razočarala. Prežth Je v tej drami kmet, kmet z vsem svojim Človeškim bistvom ln pesniškim ognjem, kmet, kakršnega poznamo iz Preiihove človeSke elementar-nostl ln njegovega enkratnega pesniškega pojava.
Toda drama Je pri vsem tem Še vedno roman, ki je trd oreh gledališču, 5e prav posebno pa takemu gledališču kot je naše kl Ima komaj nekaj let sistematičnega dela za seboj.
Uprizoritev Je zrežiral In dal zanjo scensko idejo Lado Smrekar. Bila je v marsičem drugačna od celjske, saj je Imela dva prizora več. bila je zaključena z osmo sliko. Jezikovno Je bilo delo dobro pripravljeno, glavne vloge pa so bile zaupane preizkušenim Igralcem   MLAKARJU, KUKCU,
PLANINCEVI. KUN T ARlC EVI, KRAPE2EVI. MATJASlCEVI ln drugim, eno od vlog je igral tudi reijsar sam.
Posebno razveseljivo je bilo da Je nastopila vrsta novih Igralcev, od katerih so bil) nekateri prvič na odru. V drami je posebno uspešno nastopila KARLA KUN-TARICEVA v vlogi beračlce Ajte. Močno podobo Je oblikovala poleg Ivana Mlakarja ln Ladka Kukca tudi LOJZKA JENSKOVEC In simpatična ROZIKA JANKO-VIC. kl bo v Ani Christie praznovala petintrideset let amaterskega gledališkega dela. Nastopili se le: IVAN BARBIC, jo2e JANKOVIC, FANI PENCA. JOŽE
KAVClC. TONE ORLOVlC, ftl/VR
JAN RADKOVIC m večje Število otrok. Zelo lepe maske je tudi to pot oskrbel mojster VINKO TAJNSEK. razsvetljavo pionirji gimnazije Kostanjevica, šepetala pa je FANI KOSAK.
Drama Je naletela zlasti med kmečkim prebivalstvom na pozornost, kar kaže. da Jo bo treba Se ponavljati.
Zadnje instrukcije
knjige  pred  nastopom:  Cernjak (Ivan
Bambič) in Pernjak (Ivan Mlakar)
26 starih dolenjskih novic
IS. oktobra 1885. (Imenovanje.) Nj. veličanstvo cesar imenoval je profesorja na državni realki v Ljubljani * gosp. Andreja SenekoviČa za ravnatelja na državnem gimnaziji v Novem mestu...
IS. oktobra 1886. Nekaj o koleri ... V Rudolf ovem bi pač nobenemu ne svetoval o času kolere — afcopram je še ni v mestu, ko bi pa bila v gornji okolici mesta, ali vaseh m trgih, blizo katerih naša Krka teče — piti vode iz vodnjaka na trgu. Ta vodnjak dobiva vodo iz Krke, ktera vso nesnago iz mestnih kanalov sprejema. Kje bomo o času kolere mi Rudotjljani (Novomeščani), dobivali vodo za pijačo? ...
15. oktobra 1887. Piše se nam: lz Novega mesta. — Vsem našim čitateljem gotovo še ni znano, da si je" naša novomeška čitalnica omislila jako lep gledališk oder, komur ga na Kranjskem ni para, tudi v Ljubljani ne...
IS. oktobra 1888. (Prui rak v Krki). Minuli teden vjel je ribič viteza Fichtenaua v JJCribi poleg 'Struge raka.
Rak je kacih 5 let star. Ce ni ostruptla Krka tega raka, lahko upamo, da se nam še drugi ohranijo in s časom pomnože, če jih bo-demo pridno vlagali.
15. oktobra 1891. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je najstrožje zaipovedalo vsem gostilničarjem v mestu in Kandiji, da nikakor ne smejo imeti svojih gostilen dalje odprtih, kakor ta mesec do 11. ure drugi m dalje po zimi pa le do 10. ure. Nekaterim bode to prav neprijetno — bodo pa lag-Ije vstali.
15, oktobra 1892. Piše se nam: Iz novomeške okolice. — Ni bilo morda še leta, da bi se ob času trgatve vinogradniki tako različno držali kakor letos — žalostno ta, veselo oni, da si imata vinograd v istej gorici. Pametni, ki so ubogali opomine v Dol. Novicah ter o pravem času škropili, so pridelali letos mogo več vina kakor lansko leto in tudi mnogo bolje, kakor je bilo prejšnja leta.
io. oktobra 1894. Piše se nam: Iz Novega mesta. — Zad-
njo nedeljo 7. oktobra napravila je novomeška Čitalnica dve gledališki predstavi. Igrali so igrici Stara mesto mlade in pa Sam ne ve, kaj hoče. — Igri na sebi nimata posebne veljave, zlasti še zadnja ne; ali igralo se je sploh prav dobro. Nekatere osebe so se isteniio odlikovale. Vsa čast režiserju! t
15. oktobra 1896. Piše se nam: Iz Novega mesta. (Sto petdeset letnica.) Letos je 150 let, kar je blaga cesarica Marija Terezija novomešča-ne razveselila z gimnazijo, kl je takrat štela 6 razredov ... Trdno smemo pričakovati, da se bodo za to reč tudi meščani zanimali ter si prizadevali, da se imenitna obletnica čim mogoče slavno obhaja.
15. oktobra 1897. (Novomeški občinski zastop) je v predzadnji svoji seji naročil posebnemu odseku, naj poizveduje, koliko stanovanj bi se dalo v mestu dobiti. V svoji poslednji seji pa je sklenil, da glede tega, da opomore veliki zadregi, ki bi nastala zaradi pomanj-
kanja stanovanj in glede tega, da ni dobiti zasebnika, ki bi hotel zidati, da stavi občina na svoje stroške hišo za stanovanja. Prostor se ima še določiti.
15. oktobra 1898. (V Šolo Glasbene matice v Nov. mestu) se je doslej priglasilo: 22 učencev za igranje na klavir, 12 na gosli, l na cello, za petje in teorijo samo pa okrog 50 učencev in učenk...
15. oktobra 1899. (Društvo Mestna godba v Rudolfovem) priredi koncert 28. t. m. ter, ako bode moč dobiti pripraven lokal, tudi 21. t. m, zvečer. Natančneje se naznani po lepakih.
15. oktobra 1900. (Novo mesto). Dne 7. t. m. priredile so novomeške gospodične pod pokroviteljstvom veleblago-rodne gospe dr. Leopoldine 1 Schegulove lep koncert v korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Bil je tako mnogoštevilno obiskan kot malo kateri popre je. Zato pa je ostala tudi lepa svota v idealni namen. Živi sliki ste bili divno krasni in v vsakem obziru dovršeni, kar pričuje, da je bil umetnik, ki jih je aranže-val. G. akddemični slikar Vaupotič sme ponosen biti svojega dela...
15. oktober 1902. (Fotografični ugledni samogib) - avtomat
- kteri bo postavljen v prostorih starega davčnega urada (g. Seidlnovi hiši) se otvori danes ter bo obsegal popotovanje po svetu v 28. dneh. Priprava obsega razglede iz vseh delov sveta ter je vse jako podučno in zabavno. 15. oktobra 1903. (Nov sladkor) v malih kristalih je prišel v trgovino jako podoben drobnemu pesku, močno sladak, lahko raztopljiv in ueitfco ceneji kot sladkor v kockah ali stokih. Da se rudi pripravno spraviti 4n tehtati.
15. oktober 1904. (Akademlčni slikar g. Josip Germ) izdal je novo kopijo svoje slike Bled. Hvaležni moramo biti g. slikarju, da se je odločil izdajati reprodukcije krajinskih slik, da tako tudi širji svet spozna lepoto naše ožje domovine...
15. oktobra 1905. (Zlato poroko) bodeta obhajala dne 26. oktobra ob pol 8. uri kapiteljski cerkvenik Andrej Hladnik in njegova žena Marijana, roj. Sever.
15. oktobra 1907. (Zabavni večer), katerega je priredila Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda 12. t m. z koncertom, igro Poezija in Proza ter konečnim plesom zadovoljil je po-
vsem nazvoče odlično občinstvo.
15. oktobra 1908. (Odlikovanje). Presvitli cesar je podelil cesarskemu svetniku gosp. Karol Bavboriču, trgovcu v Novem mestu, povodom rešitve dveh dijakov smrti v Krki, srebrni križec s krono za zasluge. Našemu občespoštovanemu pogumnemu someščanu, naše iskrene čestitke.
15. oktobra 1909. Redek lov. Dne 9. t. m. ustrelil je Franc Beg iz Gor. SuSic, lovec g. Ivana Pezdirca iz Dol. SuŠic beloglavega jastreba, kateri meri z razprostrtimi krili 2,73 m Na prošnjo tukajšnje gimnazl-)f prepusti/, ie l*r>an o Pezdirc proti plači 30 kron zavodu v učne namene.
25. oktobra 1911. Voliuci/ Someščani/ ... En pogled v to listino Vas prepriča, da se je stranka, zvesta demokratičnemu načelu, po katerem naj vse ljudstvo, vsi stanovi pridejo do besede, zares ozirala na vse sloje.
23. oktobra 1914. 2ivinska kupčija je bila na zadnjem Lu-keževem semnju v Novem mestu dosti dobra. Prignalo se je zelo veliko volov in se jih je tudi precej prodalo. Ogrski kupci so naložili 12 vagonov volov.
22. oktobra 1915. Vojaško. V
vojnem ujetništvu se nahaja Jožef Jakše, posestnik iz Orehovice. Pisal je ženi 6. aprila 1915, da je vjet, da je zdrav in kako se mu sicer godifVjet je bil v Karpatih v selu Salatvina in potem prepeljan v daljno Azijo.
2t>. oktobra 1916. Razglas. Iskaznice 2a sladkor, za čas od 29. oktobra do 25. novembra 1916 in izkaznice za kavo za čas do 29. oktobra do 23. decembra 1916 v Novem mestu bivajočim in uprafičeniim strankam se bodo oddajale v mestni hiši pritlično na desno, kakor sledi . . .
-'5. oktobra 1917. Padel je na soškem bojišču 20 letni Franc Kraševec iz Jelša, župnija šentpeterska. Služil je pri domačih planinskih strelcih. Pa res grobovi tulijo . . .
24. oktobra 1918. Zoper novo bolezen priporočujejo listi čaj od kamelic, kolikor mogoč vroč, večkrat čez dan in eno malo skodelico še zvečer v postelji . . .
8. oktobra 1919. Otvoritev Trgovske šole v Novem mestu. Dne 1. oktobra t. 1. se je otvorila nova dvorazredna Trgovska šola v Novem mestu . .. (Iz DOLENJSKIH NOVI© od 1885 do 1919)