Poštnina ptaCana v gotovim LetO LV.	V Ljubljani, V SObOtO, dne 23. Julija 1927 St. 163. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Jnevno Izdajo
ca državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 2-10 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljsko lzdo)o celoletno vJugo-»lovili 80 Din, za Inozemstvo 100 D
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrslo moli ogloM po 1 50 ln 2D,večji ogloal nad 43 mm vlftlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, * uredniškem delu vrstico po lO Din n Pri veCjem □ naročilu popuil Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa In dneva po prazniku
Uprava le vKopltar/ev 1 ul.it. 6 - CekovaM račun: Clublfana Stev. 10.050 In 1O.340 xa lnserate, Sarajevošt.7563. Zagreb it. 39.0lt, Praga In Dunaf it. 24.797
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6<111 Rokopisi se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 20!S0, upravnlšlva št. 2328
Političen list ssa slovenski narod.
Politika SDS.
Pop ilna breznrčelnost je prvo in vrhovno načelo samostojne demokratske stranke. Zato je njena politika brez vsake morale, pisanje njenega tiska neodkrito, njena taktika preračunana zgolj na varanje. Ni je ene javne zadeve, glede katere bi bilo stališče SDS pošteno in odkrito.
Bil je čas, ko se je SDS odevala v dina-stičen plašč. Njeno časopisje se je cedilo najbolj hlapčevskega bizantinizma in denunciralo vse in vsakogar, da ni dovolj udan kraljevskemu domu. Danes pa si je nadela SDS na glavo jakobinsko čepico, se postavlja v pozo branilca ljudskih pravic proti »višjim silam«, ki da ogrožajo parlamentarizem, in uprizarja naravnost boljševiško gonjo zoper priznanje odškodnine sorodnikom naše kraljevske hiše. Katero stališče SDS je pravo, prejšnje ali zdcjšnje?
Bil je čas, ko je SDS divjala zoper »prevratne elemente«, zagovarjala izjemne zakone in obznane, s katerimi so hoteli delavce v prid velekapitala oropati strokovne organizacijske svobode, delavstvo dolžila revolucijskih namenov in zagovarjala stališče velekapitalizma v boju zoper socialne zahteve delavstva, danes se laska najekstreninejšim strujam v delavstvu, se igra revolucijonarstvo in kar cedi simpatij do najskrajnejšega marksizma. Kaj je resnica?
Bil je čas, ko je SDS samega spoštovanja in občudovanja stala pozor pred Mussolinijem. Fašizem se ji je zdel vzor državniške modrosti sedanjega časa. Šef SDS se je pustil častiti kot Duce jugoslovanske nacije. Tisk SDS je proslavljal diktaturo, smešil in skušal diskre-ditirati parlamentarizem, klical po »močni generalski roki«, ki da naj ukroti »subverzivno« demokracijo. Zagovarjal je fašistične oborožene organizacije v Jugoslaviji in ploskal njihovim krvavim ekspedicijam. Danes ni večjib branilcev demokracije kot samostojni demokrati in »Jutro« se ne more dovolj izkričati za svobodo in enakost ter proti nasilju. Ljudstvo nima danes večjega prijatelja svojih pravic kakor je esdeesarski tisk. In vsak se sprašuje: Kdaj je lagala SDS, prej ali zdaj?
Bil je čas, ko nisi smel ziniti o avtonomiji, o samoodločbi ljudstva, o naroduili, kulturnih in gospodarskih pravicah Slovenije, da te ni SDS denuncirala kot separatista, rušitelja države, sovražnika Srbije in srbstva in klicala na te vso strogost in neizprosnost zakona. Preganjali so ljudske župane, dali razpustiti občinske odbore in postavljali komisarje in ge-rente. Danes hočejo biti največji Siovenci, si lastijo zaslugo za samoupravo, rohnijo proti komisarijatu na ljubljanskem magistratu, ki je njihove politike otrok, in se predstavljajo kot najvnetejši čuvarji ljudskih svoboščin. Kdaj so mislili res in kdaj javnost varali?
Bil je čas, ko so neizprosno bili za »red in rad«, slavili buržuazni družabni red, obsojali socialistični pokret, branili pridobitne kroge in kapitalistično produkcijo pred rdečo internacijonalo, zagovarjali dividende in tan-tijeine, goreli za militarizem in imperijalizem ter rohneli zoper meglene, defetistične in ana-cijonalne pacifis'e — bili so časi, ko so vsakega prijatelja narodnega sporazuma žigosali kot izd-uj co, danes skušajo biti ravnotako nu-\ dir eni kozmopoliti, so za povzel igo nižjih st nov in so odkrili svoje simpatije za prole-tarske želje in zahteve. Seveda previdno, da bodo ob pravem času lahko zopet okrenili svojo politično ladjo na desno, kadar bo potrebno.
Za SDS je vsako načelo, vsaka politična, pa tudi kulturna smer samo predmet baran-tije. Je sicer zagrizeno protiverska, vendar pa tudi v tem oziru lahko naredi kompromise, če ji kaže. Sveto, nespremenljivo, nepremakljivo ji ni nič. Edini njen princip je, če kaj nese, če je kaj kliki koristno ali ne, če se more oblast ohraniti na ta ali oni način: vseeno kako. »Kann schreiben links, kann schreiben rechts.« Za monarhijo in proti njej, za reakcijo in za revolucijo, za demokracijo ali za diktaturo, kakor je bolj dobičkanosno. Ni čuda, če tudi pošteni liberalci za SDS ne marajo in če razun par vaških in trških magna-tov nima nikogar več za seboj. SDS je postala prava religio pagana — politična vera zaostalih, ki jih vodi s »svobodomiselnimi« načeli za nos mala družba.
VRNITEV CERKVENIH POSESTEV NA ČEŠKEM.
v Prngn, 22. jul. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da bodo bivša posestva nadškofa Csernocha v kratkem izročena slovaškim in češkim škofom. Posestva, ki je vredno pol m ljarde Kč, ne bodo paircelirali.
Razdvojenost v demokratski stranki traja
daife.
r Belgrad. 22. julija. (Tzv.) Pomiritev, ki se je sklenila med Davidovičem in njegovimi prijalelji na eni strani ter demokratskimi ministri nn drugi strani, bo vsekakor trajala nekoliko dalje, ker je jasno, kakor smo poudarili, da do formalnega preloma med obema skupinama med volivno borbo ne more priti. Prelom bi lahko prišel do izraza šele takrat, kadar bodo zastopniki obeh skupin v polni funkciji, to je v narodni skupščini. Očividno je, da nobena skupina ne misli odstopiti od dosedanje politike. Davidovič je zvečer odpotoval v Skoplje. Prcakovati je, da bo pri tej priliki dal duška nad zadržanjem predsednika vlade, kakor tudi nad nastopanjem demokratskih ministrov v vladi, v govorih, ki jih pripravlja za Skoplje in po drugih mestih južne Srbije. Demokratski ministri sami so o tem popolnoma prepričani in v zasebnih razgovorih izjavljajo, da se jim tekom včerajšnjega dne ni posrečilo pripraviti Davidoviča do tega, da se ne bi vmešaval v posle vlade, marveč polno odgovornost za delo prepustil demokratskim ministrom, katere je delegiral v vlado glavni odbor. In zato nosijo ne samo polno odgovornost za sebe, marveč tudi za vlado. Z ozirom na Davidovičevo trdovratnost ne
vidijo demokratski ministri drugega izhoda, kakor da se začeta vojna nadaljuje in da pride do izraza tako, da se gleda pri kandidaturah na to, kakšni ljudje se volijo. Radikali s svoje strani so mnenja, da je to stanje pri demokratih nevzdržno in da bodo ministri sami ■ v slučaju, če bi Davidovič svoje delo nadaljeval, morali odločno nastopiti in zavzeti povsem drugično stališče, kakor dosedaj. Danes dopoldne se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca, kateri so prisostvovali vsi demokratski ministri iu dr. Spaho, ki se je vrnil iz Sarajeva. Na tej konferenci je prišlo do sporazuma za nadaljnji nastop in nadaljnje zadržanje. O svojem sklepu so ministri obvestili Vukičeviča. Popoldne se je vršila seja vlade, na kateri so polog resornih zadev razpravljali ludi o čisto političnih vprašanjih v zvezi s poslednjimi dogodki in z akcijo, ki jo je vlada podvzela. Predsednik vlade in notranji minister Vukičevič je obvestil vlado o razpisu, ki ga je poslal velikim županom, ki najbolj dokazuje, da vlada želi svobodne volitve. Odgovornost za posamezne dogodke v posameznih pokrajinah naj ne padejo na vlado, marveč na podrejene organe.
Predsednik vlade m svobodne volitve.
r Belgrad, 22. julija. (Izv.) Notranji minister Vukičevič je danes izdal na vse vel. župane sledeč razpis:
»V zvezi z mojim razpisom od 21. aprila 1927. K. št. 1106 smatram za svojo dolžnost, da Vas še enkrat opozorim na tanačno in vestno delo tako Vaših, kakor ostalih Vam podrejenih organov ob priliki bližnjih volitev.
Kot predsednik volivne vlade in kot notranji minister sem zakonsko in moralno odgovoren za Vaše delo. Zalo želim, da se uprava izvršuje v smeri danih naredb. Ona sestoji izključno v tem, da se ljudstvu nudi popolno možnost, svobodno izraziti svojo voljo 11. septembra. Tega dne bodo državljani naše kraljevine izvršili svojo nalogo, ki spada med najvažnejše, da oddajo glas tistim ljudem, ki bodo uživali njih zaupanje.
Povsem razumljivo je, da se v takšnem trenutku ljudstvo nahaja v težki preizkušnji. Mnoge dosedanje volitve nam to resnico potrjujejo. Z ene strani kandidati za poslance, z druge strani volivna masa, vršijo tako ne-željen in neupravičen vpliv na oblasti, da je potrebno imeti visoko pojmovanje o dolžnostih in čutiti polno hladnokrvnost, da ostanejo zastopniki oblasti na dostojni višini. Kljub temu pa jaz verujem, da je naše policijsko osobje prežeto istega auvstva in misli, kot jaz tako glede spoštovanja zakonov, kakor glede spoštovanja političnega prepričanja vsakogar. Vendar je bilo potrebno naglasiti, da bom poleg sedanjih naredb takoj i po izvršenih volitvah izdal nalog, da v smislu | čl. 116 zakona o volitvi narodnih poslancev I v narodno skupščino najhitreje vložijo tožbo proli krivcem, kakor določa odd. X. omenjenega zakona.
Poleg zakonske dolžnosti pa obstoja za Vas še moralna dolžnost. Kot zastopnik kra-
Kralj Ferdinand m mrtvaškem odru.
v Bukarešt, 22. julija. (Izv.) Od 8 zjutraj dalje vlada velika gneča pred kraljevskim dvorcem, ker vse hiti, da bi izkazalo zadnjo čast pokojnemu kralju. Množica potrpežljivo čaka, da spuščajo posamezne skupine v zlato dvorano kraljevega dvorca, kjer leži na mrtvaškem odru kraljevo truplo. Naval je že tako velik, da morajo posamezniki čakati po dve uri, predno pridejo na vrsto, čeravno je vsako postajanje pri krsti nedovoljeno in se množice polagoma pomikajo mimo mrtvaškega odra skozi dvorano. Dvorana je vsa preoblečena v črne zastave in spremenjena v palmov gaj. Kralj leži, do prsi zakrit s črnim zagrinjalom, v uniformi lovskega polka. Dvorana je polna vencev, razpostavljeni so znaki kraljevske časti in odlikovanja. Častniki kraljeve garde drže častno stražo in stoje ob krsti, kakor ka-meniti stražniki. Obisk bo dovoljen celi dan.
v Bukarešt, 22. julija. (Izv.) Veliko presenečenja je izzvalo, ker jc proti pričakovanju kraljevo truplo oblečeno v uniformo konjeniškega generala. Prvotno jc bilo naznanjeno,
ljeve vlade ste dolžni, da najbolj pomirljivo delujete na razplamtele strankarske strasti. Da!;je, da onemogočite prepire in spopade kakršnesikoli vrste in da greste v tem do sle rajne meje, celo iako daleč, da se vaše po-mirljivost ne bi tolmačila kot slabost in da ne bi avtoriteta zakona izgubila svoje moči v očeh zainteresiranih strank.
Brezvestni agitaciji se postavite po robu z vsemi zakonitimi sredstvi. Treba je poznati meje, do katerih smeta posameznik in stranica. Prekoračitev te meje bi pomenjalo odkrilo protidržavno propagando. Proti takšni akciji so dovoljena vsa zakonska sredstva. V takih razmerah bi značila politična maloduš-nost javen zločin nasproti domovini.
Posebno opozarjam na agitacijo, ki bi bila v zvezi z imenom Nj. V. kralja. Dosedaj se je zelo pogosto agitiralo z njegovo vzvišeno osebo. Na ta način je prišla krona iz nepri-slopne višine v vrtinec vsakodnevne politične borbe. Ta kazniva in obsojanja vredna agitacija je napravila v vrstah volivcev zmešnjave in v temelju vplivala na spremembo njihovega prepričanja. Taki agitaciji takoj napravite konec, ker spada med najbistvenejše državne potrebe držati krono stalno nad posameznikom in strankami, pri tem pa držati tisto veliko in močno avtoriteto, ki je toliko doprinesla k ustvaritvi naših nacionalnih dobrin. Stojim na stališču stroge zakonitosti. Navdihnjeni srno z mislijo čistega demokratičnega izražanja na temelju splošne, tajne in neposredne volivne pravice. Zato nisem 1 mogel opustiti te prilike, da Vas ne bi opozoril na zakonske predpise kakor tudi na Vaše i dolžnosti kot najizrazitejših zastopnikov kraljeve vlade v oblasteh.
Prejem teh odredb mi potrdile z obratno pošto.«
v Pariz, 22. julija. (Izv.) Pariški časnikarji so imeli razgovor z neko odlično osebnostjo iz najožje okolice princa Karola, katere imena pa ne navajajo. Ta oseba je izjavila, da princ Karol zaeukrat odločno odklanja vsakršne izjave. Na svojo prošnjo, da mu regent-ski svet dovoli prisostvovati očetovemu pogrebu, ni prejel še nikakega odgovora. »Matin< sklepa iz te izjave, da namerava princ Karol slejkoprej nastopiti s svojimi zahtevami po romunskem prestolu in da te misli še ni opustil.
v Pariz, 22. julija .(Izv.) Princ Karol je danes sprejel brzojavko svoje matere, katero je prosil, naj posreduje pri regentskem svetu, da se mu dovoli udeležba pri pogrebu. Odgovor jc popolnoma negativen.
Bolgarski odmevi.
v Sofija. 22. julija. (Izv.) Bolgarsko časoU pisje se prijazno spominja pokojnega kralja Ferdinanda in splošno prevladuje prepričanje, da bo notranji položaj ostal popolnoma miren. »Demokratičeski Zgovor« piše, da je sedanja romunska vlada dovolj močna, da bo vzdržala mir in red. Dalekosežnost regentskega sveta, ki je dosegel odstranitev Averescuja in Stir~ beya, se da uvideti šele sedaj.
Proslava Pomcarejevesa
da bo kralj oblečen v uniformo lovskega polka. Dvorski krogi so dali k temu sledeče pojasnilo: Ko so ob pol 8 hoteli položiti kralja na mrtvaški oder, je nek komornik prinesel listek, ki ga je dobil v žepu kraljeve lovske uniforme. Na tem listku je stalo napisano: »Ko bom umrl, me oblecite v obleko konjeniškega generala.«
Prihod kralja Aleksandra.
v Bukarešt, 22..julija. (Izv.) Nocoj pride v Bukarešt jugoslovanski kralj Aleksander. V soboto pa pridela princ Lohengriin in bivši grški kralj. Dr. Beneš se pogreba romunskega kralja ne bo mogel udeležiti.
Princ Karol. v Bukarešt, 22. julija. (Izv.) Princ Karol je pisal svoji sestri pismo, v katerem jo prosi, naj položi na krsto šopek belih rož kot znamenje njegove čiste ljubezni do očeta. Regent-ski svet prosi za dovoljenje, da hi se smel udeležiti žalnih slovenosti v romunski cerkvi v Parizu. To so mu dovolili.
v Pariz, 22. jul. (Izv.) Pariško časopisja posveča danes svoje članke jubileju enoletnega obstoja Poincarejeve vlade. Vlada praznuje ta dan na zelo diskreten način in je bil prirejen samo intimen zajtrk. Tega zajtrka se je udeležil tudi Briand, ki je že popolnoma ozdravil od svojo bolezni. Združenje bivših vojakov mu je izročilo odlikovanje za njegove zasluge v prizadevanju za mir. Ta jubilej je še posebno pomemben, ker je istočasno preteklo 40 let, odkar je Poincare stopil v politično areno. Časopisje porablja to priliko, da slavi Poincareja kot največjega francoskega državnika. O njegovem političnem udejstovanju poročajo sledeče podatke: 26 let star je postal član generalnega sveta. V sedemindvajsetem letu poslanec, v trintrideseteni minister, v triinštiridesetem senator, v enainpetdesetem ministrski predsednik in v dvainpedesetem letu predsednik republike. Kot ministrski predsednik in predsednik republike je skozi štirinajst let vodil usodo Francije. Poincare ni nikdar izrabljal izročenega mu zaupanja in v zadnjih letih se mu ima Francija zopet zahvalili, da jo je dvignil iz položaja, katerega so največji optimisti označevali kot zelo težkega. Veliko bo moral še izvesti, toda glavne dele je že dokončal. »Echo de Pariš« poudarja, da je obvaroval Francijo pred pre-vralnimi načrti levičarjev. Poincare ne bo pod nobenim pogojeni klonil pred demagoški-mi gesli in obdržal vlado še nadalje. »Popu-laire« pravi ob tej priliki, da bo Poinearejeva vlada obstojala samo še nekaj mesecev, nato pa bo Francija zopet lahko svobodneje zadi hala. Herriot in Painleve pa bosta morala potem položiti račun radi svojega izdajstva.
v Pariz, 22. jul. (Izv.) Ministrski svet se je danes sestal v Elizejski palači na sejo pod predsedstvom Doumerguea. Briand je imel referat o sedanjem položaju zunanjepolitičnih dogodkov. Po seji so se podali ministri v eno izmed odličnih restavracij, kjer je bil prirejen svečan zajtrk v proslavitev enoletnega obstoja sedanje vlade. Barthou je izročil Poincareju spominsko odlikovanje, luksuriozno vezano originalno izdajo romana francoskega pisatelja Floersa. Poincare se je ginjen zahvalil in zagotovil ministre, da bo še nadalje delal v proč vit Francije.
Benešev odgovor lordu Rofhermerju.
v Praga, 22. jul. (Izv.) Dr. Beneš je poslal lordu Rothermereju odgovor na njegovo pis. mo, v katerem se mu zahvaljuje za njegove laskave besede o njegovi osebi. Opozarja pa ga na sledeče: Prvič nisem rabil izrazov, kakor jih vi citirate v svojem pismu. To ste ali napačno razumeli ali pa vam je bilo napačno sporočeno. Drugič se glede nadaljnjih trditev ne morem spuščati v nikako diskusijo, ker kol uradna oseba ne moreni tako svobodno govoriti, kot to lahko storite vi. Moje besede, kot zunanjega ministra, bi utegnile biti marsiko. inu neugodne, itadi iega razloga se ne spu-ščam v nadaljnji razgovor. Tretjič so vaše in-formacije o položaju narodnih manjšin v uaši državi netočne, da ue rečeni. ueDraviine.
Škodljlvka slovenske dežele.
S poletnega zasedanja odhajata slovenski oblastni skupščini z velikim zadoščenjem in Eavestjo, da sta zopet podali najodločnejše dokaze, v kako popolni meri zaslužita zaupanje iu podporo slovenskega naroda.
Zlasti večina SLS v obeh skupščinah in riba oblastna odbora sta pokazala naravnost nepričakovane uspehe, ki smotreno vodijo naše oblaslno gospodarstvo in politiko naše ožje domovine v boljšo dobo povzdige iu napredka. Ponosni smo Slovenci na to delo, ponosni, da naši oblastni samoupravi hodita v vedno večji razdalji pred vsemi drugimi oblastmi v državi, tako da sta vzor oblastnega samoupravnega dela v Jugoslaviji sploh.
Zlasti v ljubljanski skupščini so se te dni odigrali važni dogodki in so se položile trajne osnove za gospodarski napredek samouprave sploh. Z veseljem iu ponosom bo gledala SLS na te uspehe svojih poslancev, ki dostojno nadaljujejo slavne tradicije stranke.
Zdaj se pa ozrimo na tisto stranko, ki je ne po naši krivdi, tudi ne po krivdi naših Samoupravnih predstavništev — vrgla senco na te dni. Dočim je ostali del opozicije pri tem zasedanju, ki jc imelo opraviti z izključno gospodarskimi vprašanji, večkrat pokazal dobro voljo, da pomaga, sodeluje in razumeva težko pa hvaležno nalogo večine, je SDS ostala zvesta sama sebi v razdiranju in popolnem nerazumevanju koristi slovenske dežele.
SDS je dobila v tem zasedanju nov pečat stranke, ki je zagrizena škodljivka naše dežele. Strašno so učinkovale na slovensko javnost striktne ugotovitve poslancev dr. Adlešiča in dr. Breclja. Na neprestana izzivanja in nagajanja poslancev SDS je dr. Acllešič ugotovil, da je SDS našo deželo spravila ob lasten denarni zavod in bivšo lepo cvetočo Deželno banko iz javnega zavoda izpremenila v privatni. Slovenski javnosti je znana prelevitev Deželne banke v Hipotekarno, ki so jo bili zasedli sami pristaši SDS. Kolikor tozadevne gospodarske sposobnosti SDS širši javnosti še niso znane, bodo po sili razmer itak kmalu. Danes nas zanima le to, cla SDS nosi odgovornost, da je kranjska dežela svojo banko izgubila, da ji je bila odvzeta po prisino esdeesar-skih metodah.
Druga zadeva, ki je sedem let čakala, da se javno ožigos: so esdeesarske nacionalizacije. Oblastni odbornik dr. Adlešič je storil veliko uslugo časii slovenskega imena, da je na najmerodajneisem mestu ugotovil, da nacionalizacije , kakor jih je izvrševala SDS, ne preneso kritike zgodovine. Zato je vsak Slovenec hvaležen dr. Adlešiču, da je ugotovil, da naš narod ne prevzame in ne nosi nobene odgovornosti za le posle, da se nobena druga slovenska politična ali kakršnakoli organizacija teh stvari ni soudeleževala, da so zadeve kot ljubljanski Kazino« in • Celjski dom« izključno dela SDS in da ta dela z vsem, kar jih premija, padejo izključno samo ua račun te slavne družbe.
Tretja senzacija dneva pa je bila, ko je načelnik kluba oblastnih poslancev SLS dr. Brecelj poslevodečemu podnačelniku SDS dr. Dinku Pucu v obraz ugotovil pred vso skupščino in javnostjo, da je ta oblastni poslanec hodil okoli ljubljankih Nemcev in jih pregovarjal, naj ne pristanejo na to, da bi ljubljanska oblast dobila mesto bivše deželne banke, ki jo je zapravila SDS, drug zavod za svoje gospodarstvo. Ugotovimo, da je dr. Dinko Puc na ta hudi očitek molčal in da tudi g. dr. Kra-mer ni imel v tem oziru nobene besede za svojega tovariša.
Naj volivci SDS razmišljajo, ali je to v skladu z interesi javnega zastopstva, v katero so poslali svoje poslance, ali ne. Ostala slovenska javnost pa ima ponovno priliko ugotoviti, kako se SDS po eni strani gerira kot zagovornica oblastne skupščine in njenega pozitivnega dela v prid dežele, po drugi pa je delala la lo, da bi naša oblast ne prišla do lastnega denarnega zavoda, ki bo imel nalogo postaviti oblastno gospodarstvo na trdne noge, podpreti naše javnopravne korporacije ler začeti z melioracijskimi deli. SDS je s tem zopet dokazala, da je — SDS.
Zlo rodi /lo. Ta neizpremenljivi zakon se na SDS neusmiljeno uveljavlja. Iz oblastne skupščine izhaja ta stranka z novimi smrtnimi ranami, ki si jih je sama n» svojim početjem zadala neposredno pred volitvami v narodno skupščino in mestni zastop ljubljanski. Pred volivci se bo lahko predstavila kot največja škodljivka slovenske dežele iu dobila na to edino primerni odgovor.
Razcep m&d opozicijo v ljublj, oblastni skupščini
Nasprotje, ki jc nastalo po razbitju pogajanj med SKS in SDS za napredni blok, sc jc pokazalo tudi v oblastni skupščini. Na včerajšnji, zlasti pa šc na predvčerajšnji seji obl. skupščine, sc jc določno pokazalo veliko nasprotje med poslanci SKS in SDS. Med tem ko jc SKS krenila na drugo boljšo pot konstruktivnega dela in se pridružila prizadevanjem večine za dobrobit oblasti, so pa ostali naši samostojni demokrati odkriti stari nasprotniki ljudstva. Povsod, kjer le morejo, nasprotujejo težavnemu delu večine. Njih dvolično postopanje, zlasti glede Kranjske hranilnice, jc odvrndo od njih ne samo poslance
ŠKS, ampak tudi socialističnega poslanca Sitarja. Tudi on je pozdravil ustanovitev oblastnega denarnega zavoda in glasoval skupno s SKS za predlog večine. Zadnji dve seji obl. skupščine sta pokazali, da samostojnih demokratov niti njihovi dosedanji zavezniki ne marajo več. Vse kaže, da bodo v prihodnji skupščini ljubljanske oblasti radi svojega razdiralnega dela in demagoškega nastopanja osamljeni.
Poslanec Umnik za zboljšanje prometa v kranjskem okraju.
Poslanec Umnik in tovariši so glede podporo občini Šenčur, okraj Kranj, v svrho novega betonskega mostu na Visokem čez reko Kokro vložili v oblastni skupščini sledeči predlog:
V	občini Šenčur je zadnja poplava iz Kokriške doline odnesla tudi občinski most na Visokem čez reko Kokro, kateri je vezal pre-doseljsko občino ter dajal možnost za obdelavo polja onstran globoke Kokriške struje. Ker je most neobhodno potreben, občina gradi novi betonski most, ki bode stal nad 50.000 Din. Nima pa za to potrebnega kredita. Zato podpisani poslanci predlagamo, cla se oblastnemu odboru naroči, cla da iz tozadevne postavke proračuna primerno podporo za postavitev novega mostu.
V	zadevi sprejema občinske ceste Bašelj, Zablie, Sp. Bela, med deželne ceste II. vrste je stavil poslanec Umnik naslednji predlog:
Od okrajne ceste Tržič. Bašelj, Preddvor v okraju Kranj pelje občinska ce:.ta skozi vas Zabije do Sp. Bele, koder pelje zopet okrajna cesta v Kranj. Torej je ta občinska cesta nekaka vezalka dveh okrajnih cest, za krajevni promet zelo važna v dolžini le 2590 m. Zalo predlagam, da se ugodi že večletni želji in potrebi ljudstva, ter omenjeuo občinsko cesto sprejme med okrajne cesle II. razreda.
Poslanca Planina in Uršil za most i* Železnikih.
Poslanca Planina iu Uršič sta oblastni ✓iupščini izročila sledeči predlog:
V občini Železniki, okrajna izpostava Škofja loka je po povodnji poškodovan most, ki je tudi vsled premale odprtine neprimeren, zalo gradi občina nov železo-betonski most. Ker je pa v občini večina revnih davkoplačevalcev, zato predlagava, da da oblastni odbOT iz tozadevne postavke proračuna primerno podporo.	r
Kongrei kat. nar„ dijašfva ¥ Splitu.
Split, 22. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je Iu začel kongres kat. nar. dijaštva in Jug. kat. dijaške lige. Kongresa se udeležuje 150 dijakov. Otvoritvi je prisostvovalo okoli 500 oseb. Kongres se vrši v splitskem gledališču. Kongres je pozdravil v imenu jugosl. episko-pata splitski škof dr. Bonefačič. Z Velehrada na Češkem so poslali pozdrave kongresu zagrebški nadškof dr. Bauer, olomuški nadškof dr. Brezan, nadškof dr. Szepticky in križevski škof dr. Niarady. V imenu slovenskih akademikov je pozdravil kongres akademik Veble. Dopoldne sta se vršili dve predavanji, popoldne se je delo kongresa nadaljevalo. Kongres bo trajal še jutri in pojutrišnjem.
&®om BES
Shodi narodnega poslanca g. dr. Jakoba Ilodžarja. Narodni poslanec gospod dr. .Jakob Hodžar ima jutri v nedeljo, dne 24. julija t. 1., po ranem sv. opravilu javen političen shod pri Sv. Jurju ob Taboru, po popoldanski službi božji pa govori na javnem volivnem shodu pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Somišljeniki udeležite se shodov v obilnem številu.
Volivno gibanje.
Zagreb, 22. julija. (Izv.) Due 20. t. m. je vložila HPS svojo listo za varaždinsko župa-nijo. Nosilec liste je vseuč. prof. dr. Janko Ši-mralc. Lista HPS je druga, dočim je prva lista SDS z nosilcem dr. Krizmanom.
Travnik, 22. jul. (Izv.) Včeraj se je vršila tu seja oblastnega odbora soc. stranke, kateri so prisostvovali delegati iz delavskih krajev zapadne Bosne. Sklenili so postaviti kandidatno listo socijalistične stranke, kalere nosilec bo Rudolf Batur iz Sarajeva.
Mostar, 22. julija. (Izv.) V soboto izide Iu I nov političen lisi - Hercegovina«, katerega izdaja del radikalov. Ti radikali so nasprotniki kandidature dr. Laze Markoviča in, ker ima ta list Slogo*', si ustanavljajo svoje glasilo, da ne ostanejo brez lista.
Mostar, 22. julija. (Izv.) Tu je vložena in potrjena listo delavsko-kmečkegn bloka z nosilcem obl. poslancem iz Zagreba Krudeljcm, ki je že prišel sem in bo imel v Ljubuškem več shodov. To je prva lista v Hercegovini.
ANGLIJA IN IRAK. v London, 22. jul. (Izv.) >Morningpost« poroča, da je dosežen z višjim komisarjem za Irak sporazum, da se revidira pogodba med Anglijo in Irakom. Uredili bo Irebu suuio še nekatere podrobnosti.
Dunaj se
Razprava o dogodkih v občinskem svetu.
v Dunaj, 22. jul. (Izv.) Na seji dunajskega občinskega sveta je prišlo danes do razbur-iljivih prizorov med socialistično večino in meščansko opozicijo. Po prizadevanju umerjenih elementov z obeh strani se je posrečilo, da ni prišlo do kaega novega vznemirjenja položaja, V razpravi so bili trije predlogi. Predlog socialnih demokratov, da se sestavi preiskovalni odbor iz šestih občinskih svetnikov in šestih namestnikov, ld naj ugotovi vzroke dogodkov 15. in 16. julija. Socialni demokrati so utemeljevali la predlog s tem, da hoče ljudstvo jasnosti, sodne razprave pa se bodo zavlačevale več mesecev. Drugi predlog so slavili krščanski socialci, naj se uvede preiskava, ker so 15. julija streljali s poslopja dunajske mestne hiše, iz prostorov, ki se nahajajo zraven pisarne mestnega ravnatelja dr. Seipserja. Tretji predlog so tudi stavili kršč. socialci in zahtevali takojšnjo razpustitev občinske varnostne straže, ker nasprotuje* slatulom in da je to stražo mestni župan ustanovil ua svojo roko. Na vsak način da je še nadaljnji obstoj te straže nepotreben, ker je župan časnikarjem naročil, naj razglase, da je do petka na Dunaju vedno vladal mir in da orl sobote dalje mir ni bil več kaljen.
Svetnik Runielhardt (kršč. soc.) je rekel: Zgodilo se je, kar je socialna demokracija že dolgo pripravljala, Vstaški duh je raslel iz mestne hiše. Izjavil je tudi, da so bili pri dogodkih udeleženi nekateri mestni uradniki. To je izzvalo burne proteste pri večini. Kršč. socialec Kunschack je rekel, da je potrebna odstranitev občinske varnostne straže — no oziraje se na mirovne pogodbe — že radi tega, ker ima Avstrija svojo lastno armado in si more sama ustvariti pravico. Županu očita, da izvaja pravo diktaturo. O tem koraku ui obvestil občinskega sveta. Župan dr. Seitz je to trditev zavrnil s tem, da je predložil odo-brenje magislratnega ravnateljstva
Do resnih prizorov je prišlo, ko je Wag-ner očital socialnim demokratom, da so s svojim hujskanjem povzročili te dogodke iu da tudi sedaj socialistični tisk ne preneha z nadaljnjim hujskanjem. Socialistični svetnik Hoibauer je nato odgovarjal iu končno stavil predlog za zaupnico županu. Krščanski socialci so stavili predlog za nezaupnico. Po burnem nastopu nekaterih socialističnih in
Važno šmenovanje v Italijamki politični ispravi.
Rim, 22. julija. (Izv.) Princ Boncompagni Ludovisi je bil imenovan za državnega pod-tajuika financ. Princ Boncompagni Ludovisi, ki spada med najstarejše patricijske rodbine, je predsednik upravnega sveta katoliške Ban-ca di Roma. L. 1919. je stopil z italijansko ljudsko stranko v italijanski parlament. Z desno orientiranimi katoliki je pozneje zapustil Don Sturzovo stranko in uslanovil fašistom prijazno stranko narodnih katoličanov, ki so pozneje podpirali fašiste. Imenovanje princa se v fašističnih krogih mnogo komentira.
Francoska glas o prikšlučit-venem vprašanj.
v Pariz, 22. julija. (Izv.) Znani časnikar Sauerwein priobčuje članek, v katerem razpravlja o priključitvenem vprašanju. Med drugim pravi: Locarnskc države bi se morale čimprej sestavi, da razpravljajo o tem vprašanju, ki bi utegnilo poslati velika nevarnost za mir. Treba je priključitev preprečiti. Če priključitev postane enkrat dejstvo, bi stopile vse države Male antante takoj v vojno. Tudi Italija in Francija ne bi ostali nevtralni. Treba jc nujno, da se locarnski principi raztegnejo tudi na priključitveno vprašanje. To jc tudi glavni vzrok, da sc Francija obotavlja izprazniti Porenje. Ta konlercnca locarnskih držav se rnora vršiti v kakem mirnem kraju, v Ženevi ni pričakovati posebnih uspehov. Diplomati se morajo sestati v kakem mirnem kraju, kot je Locarno, da bodo mogli svoje razgovore voditi nemoteno.
Anglija m razorožitvena konferenca.
v London, 22. julija. (Izv.) Nocoj sc je vršila triurna seja ministrskega sveta, na kateri sta dobila lord Cccil in minister Bridgcman navodila glede nastopa Anglije na razorožitveni konfcrcnci. Ker vsebujejo navodila tudi skrajne meje, do katerih more angleško zastopstvo popustiti napram ameriškim in japonskim predlogom, sc drže li sklepi v strogi tajnosti. Vesti, ki krožijo o teh sklepih, je težko kontrolirati. Verjetno jc, da bo Anglija svoje predloge glede razorožitve slavila skupno z raznimi predlogi politične vsebine.
Angleški proračun.
v London, 22. jul. (Izv.) Spodnja zbornica jo s 338 proti 86 glasovom sprejela predlagani ; proračun za leto 1928.
v London, 22. jul. (Izv.) Pred glasovanjem 1 o proračunu je poslanec Horn v imenu banč-. nikov izrekel nezadovoljstvo londonskega mesta nad Churchilovo finančno politiko.
pomirja.
krščanskosocialnih govornikov so končno prešli na glasovanje. Socialistični predlog o sestavitvi preiskovalne komisije je bil z večino glasov sprejet. Predloga kršč. socinlcev radi preiskave, ali se je streljalo iz mestne hiše in radi razpustitve občinske straže, sta bila z glasovi socialnih demokratov odklonjena. Končno je bila županu izglasovana zaupnica. Tako je minil kritični trenutek, ko sta večina in opozicija pričeli prvič z razpravljanjem o krvavih dogodkih.
Žalna seja v parlamentu.
v Dunaj, 22. julija. (Izv.) Po zgledu seje dunajskega občinskega sveta bo tudi ponedeljkova seja narodne skupščine samo žalna seja, da se tako onemogoči vsako vznemirjenje vsled razprav o zadnjih dogodkih. Stranice so se sporazumele, da bodo narodni skupščini predloženi še predlogi o pravosodni noveli, o noveli o sestavljanju bilanc v zlati valuti in o noveli k zakonu o zavarovanju nameščencev za slučaj bolezni. Odklonili so predlog nekaterih deželnih odborov, da se sklepa o zakonu v varstvo republike. Odklonjen je bil tudi socialistični predlog, da se sestavi poseben parlamentarni preiskovalni odbor, ki bo pre-iskal ozadje preteklih dogodkov.
Preiskave.
v Dunaj, 22. julija. (Izv.) Obtožba lista vArbeiter Zeitung« proti policiji, da se je posluževala pri streljanju dum-dum krogelj, je povzročila, da je danes policija objavila poročilo, v katerem pravi, da je vso municijo dobila iz zalog redne vojske. Vsakemu laiku da je znano dejstvo, da je strel iz puške mnogo nevarnejši, ako se izstrelki odbijajo na granit-, nih tleh, kakor če udarjajo direktno. Policija opozarja tudi na to, da so demonstranti ople-nili dve prodajalni orožja in pri tem pobrali vse lovsko in drugo orožje. Kljub temu je policija odredila posebno komisijo zastopnikov vojaštva in privatnih izvedencev, da do-žene upravičenost teh očitkov.
Beethovnova oporoka ni zgorela.
v Dunaj, 22. julija. (Izv.) Z ozirom na ve> sti, da je pri požaru v sodni palači bila uničena tudi oporoka Beethovnova, se ugotavlja, da to ne odgovarja resnici, ker se uahaja ta oporoka v arhivu dunajske mestne občine.
Grški finančni minister o svojem potovanju po £vropK
Rim, 22. jul. (Izv.) Grški fin. minister Kafandaris je dal izjave dopisniku »Corriere d' Italia« o svojih potovanjih v glavna mesta antantnih držav. Izjavil je, da nili v Londonu, niti v Parizu, nili v Rimu ni sklenil nobenih obveznih dogovorov katerekoli vrste radi najetja grškega posojila. Končne sklepe bo napravila vlada najbrž šele v oktobru. Preje bo proučila ponudbe, sprejela pa bo najboljšo ponudbo. Končno je minister pripomnil, da mora najodločnejše demantirati vesti, po katerih bi bil tekom svojega bivanja v Parizu sklenil z jugosl. poslanikom katerekoli politične dogovore, ki se tičejo razmerja med Bel-gradom in Atenami.
Avstrijska propaganda v Ameriki.
v Pariz, 22. jul. (Izv.) Avstrijski poslanik Grtinberger je včeraj predaval v tukajšnjem ameriškem klubu o političnem in finančnem položaju Avstrije. Po kratkem popisu dogodkov zadnjih dni, je nato ugotovil sledeče dejstvo :
Avstrija, ni dežela revolucij. V kritičnih dneh je avstrijsko prebivalstvo kljub vsemu trpljenju prineslo dokaz največje zavednosti. Pri zadnjih dogodkih privatno premoženje ni bilo oškodovano in tujci na Dunaju so bili popolnoma obvarovani. Posebno je treba ugotoviti, da kurz šilinga te dni ni doživel nika-kih pretresov. Na Ameriko je apeliral, da s svojim kapitalom avstrijski industriji in poljedelstvu omogoči, da se po svojih sposobnostih razvije dalje.
Razorolevsnje Maroka.
v Madrid, 22. jul. (Izv.) Razoroževanje v zapadnem delu Maroka se še vedno nadaljuje. V kratkem času je bilo zbranih nad 6000 pušk. Kljub temu razorožitev še ni popolna, ker je mnogo orožja poskritega. Posebno rodovi v tangerski coni se upirajo oddaji orožja. Tu se še vedno ponavljajo vpadi roparskih skupin v špansko ozemlje.
AHMED BEG ZOGU OBOLEL.
Rim, 22. julija. (Izv.) Italijanski lisli poročajo iz D raca, da je albanski predsednik Ahmed beg Zogu obolel na vnetju vratu. Njegova bolezen pa sc boljša. Mussolini se je teie-grafično informiral o zdravstvenem stanju Ahmcd beg Zoga.
PROTI KOMUNISTOM NA ČEŠKEM.
Praga, 22. julija. (Izv.) Nocoj bi sc imelo vršiti na Zotinu komunistično zborovanje, ki ga jc pa policija prepovedala. Komunistični list »Rude pravo«, ki ie pozival na sestanek, jc policija zaplenila.
Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine.
ZASEDANJE ZAKLJUČENO IN ODGODENO NA NEDOLOČEN ČAS.
Včerajšnja petnajsta seja ljubljanske oblastne skupščine se je pričela ob pol 9. Kot vladni vladni zastopnik je navzočen zastopnik velikega župana vladni svetnik Bor št nar. Kot tajnika sta fun-girala poslanca L e b i n g e r in Peterlin.
Predsednik skupščine dr. Marko Natlačen je po otvoritvi podal predsedniško poročilo o došlih zadevah:
»Prejel sem dvoje vprašanj na g. velikega župana v zadevi
gospodarjenja gerentov dr. Puca, Likozarja in Turka
na ljubljanskem magistratu. Prva interpelacija se glasi:
Ljubljanski davkoplačevalci so za dobo dve-in polletnega gospodarjenja izrazitih političnih eksponentov Samostojne demokratske stranke gg. dr. Puca, Likozarja in Turka na ljubljanskem magistratu javno in ponovno izražali svoje pomisleke in ugovore v njihovem gospodarstvu brez javne kontrole.
V prejšnjem tednu je priobčil »Narodni dnevnik*. kar se je že poprej govorilo v Ljubljani, da je bil v tisti dobi prekoračen proračun pri mestnih gradbah za milijonske vsote (pri mestni klavnici ea okoli šest, pri mestni stanovanjski hiši za okoli tri milijone), (klici na desnici: Čujte, čujte.) kar je temboji čudno, ko sla bila proračuna sestavljena v dobi višjih materijalnih in delavskih cen, izvršena pa v dobi z izboljšano valuto.
Ta hudi očitek nasproti zastopnikom SDS na magistratu je doslej nepojasnjen in čedalje bolj vznemirja ljubljanske davkoplačevalce ter zanima ljubljanske volivce. Zato si usojamo vprašati gospoda velikega župana, ki ima svojega komisarja na magistratu: 1. Koliko je resnice na tem očitku. 2. Kdo nosi odgovornost za morebitno škodo povzročeno mestni občini?
Interpelacijo bom predložil gospodu velikemu Eupanu v nadaljne poslovanje.
Druga interpelacija se glasi enako, kakor prejšnja, samo vprašanje je drugače in se glasi: »Kaj namerava oblastni odbor ukreniti, da se mučna in razburljiva zadeva čimpreje pojasni ljubljanskim volivcem.« — Interpelacijo so podpisali gg. poslanci Anton Rojina, Mazovec, Jarc, Erjavec, Lebinger.
Na to interpelacijo bom svoječasno odgovoril.« Predlogi,
Nato je predsednik čital došle predloge. — Poslanci SLS so vložili sledeče predloge:
Poslanec Peterlin in tov. radi napeljave električnega toka v Dobrepolje, Struge in Rob. — Posl. Planina iu tov. za podporo občini Železniki v okr. ekspozituri Škotja Loka in v svrho novega občinskega mostu v Železnikih. — Posl. Breniič in tov. 1. glede podpore vrhniški občini za zidavo novih šol; 2. za podporo in dograditev nove ceste Zažar—Velika Ligojna. — Posl. Majeršič in tov. 1. za zboljšanje pašnika Sv. Katarina; 2. da se uvrsti občinska cesta Križe—Kovor med deželne ceste II. vrste. — Posl. Umnik in tov. 1. v zadevi sprejema občinske ceste Bašelj, Zabije, Sp. Bela med deželne ceste II. vrste. — Posl. Colarič in tov. v zadevi poprave mostu čez Bregano na breganskem selu. Posl. Nemanič, Jarc in tov. 1. glede preskrbe pitne vode celotnega okraja Črnomelj; 2. glede preložitve klancev na deželni cesti Metlika—Boža-kovo. — Posl. Erjavec in tov. glede škode po toči v občini Velike Pece odseku za prošn je in pritožbe.
Poslanec Urek (SKS) je vložil interpelacijo v zadevi kontrole vin in nastavitvi kletarskih nadzornikov. Na to interpelacijo bo odgovoril dr. Mi-lavec, ker spada zadeva v njegov referat.
Nato je skupščina prešla na poročila odseka za javna dela.
Poročevalec poslanec Novak y
Je poročal:
Gospodje poslanci! Znano je, da se kulturna stopnja narodov in držav največkrai ocenjuje po javnih napravah gospodarskega kulturnega pro-javnih napravah gospodarskega, kulturnega, prometnega ali sploh gospodarskega značaja. Zato si prizadevajo napredne države, da kolikor mogoče pospešujejo svoje promelne in gospodarske javne naprave. To važnost je spoznal tudi že dež. odbor kranjski, ki je že pričel izvrševati tozadevno velikopotezne načrte. Zalibog je to za našo deželo zelo plodonosno delo prekinila vojska. Tukaj smatramo, da je ena najbistvenejših naših nalog, da zopet pod vzamemo in z vsemi močmi podpiramo to akcijo. Potrebno ni samo, da podpiramo prometne ceste, železnice in mostove, ampak tudi vodovodne naprave in elektrifikacijo. O pomenu dobrih vodovodnih napravi bi bilo odveč govoriti. Če bomo te naprave povzdigovali, no bomo samo veliko dosegli
za dobrobit našega ljudstva v gospodarskem oziru, ampak tudi za dobrobit v socialnem oziru.
Vsem javnim zgradbam dajmo značaj prave slov. umetnosti. Šole, zgradbe za urade, skratka vsa nova poslopja, morajo imeti značaj naše slovenske duše, naše slovenske umetnosti. Samo, če bomo sami znali ceniti našo domačo umetnost, bomo vzbudili v narodu samozavest do nas samih in v tujcu občudovanje do celokupnega naroda. (Pritrjevanje.) S tem pa bo rastlo blagostanje v naši oblasti in s pridobljeno samozavestjo bo postalo ljudstvo odporno proti zunanjim sovražnikom.
V podrobnim bi pripomnil, da je odsek za javna dela v svoji seji dne 20. julija predebatiral in sklepal o 21 predlogih.
Poleg 21 predlogov je pa dobil odsek v svoji seji v razpravo še 18 predlogov. Glede slednjih 18 predlogov je odsek soglasno sklenil, da se samo prečitajo in pove njihova rešitev, ker so itak vezani na resolucijo z dne 29. aprila ,v kateri je določeno, da je treba sklicati odsek za javna dela po najetju investicijskega posojila, ki bo šele določil, katera pota pridejo najprej v poštev. Izjemo bo tvoril samo § 22. cestnega zakona, ki ga bomo posebej obravnavali.
Odsek za javna dela je sklenil predlagati skupščini sledeče:
Oblastnemu odboru se izroče predlogi v pro-učavanje in poročilo.
Od poslancev SLS so se izročili sledeči predlogi:
Predlog posl. Podvinskega in tov. 1. glede uvrstitve okrajne ceste Bizeljsko—Brežice—Rigonce med deželne ceste I. vrste; 2. glede podpore za zgradbo ceste Pišece—Bizeljsko; 3. glede podpore za napravo ceste Rakovec—Jereslavec—Kapele — Mali graben. — Predlog posl. Perneta in tov. glede sprejema občinske ceste Reka med deželne ceste II. vrste. — Predlogi posl. Tratnika in tov. 1. glede regulacije in zgradbe hudournika Sevnščina v občini Zabukovje; 2. glede uravnave Save na Brezovem v občini Blanca; 3. glede dograditve ceste Močnikov graben—Gorjane; 4. glede prevzetja obč. ceste Vranje—Lončarjev dol—Podvrh—Zabukovje do okrajne ceste Sevnica—Planina v oskrbo okrajnega zastopa; 5. glede poprave ceste Zdole—Videm; 6. glede preložitve ceste v Globoveni brodu, občina Artiče. — Predlog posl. Goslinčarja in tov. glede obcestnega hodnika ob cesti Št. Vid—Ljubljana. — Predlogi posl. Novaka. Pozniča, Mazovca in tovarišev: 1. glede prevzema občinske ceste Kamnik— Stranje med deželne ceste II vrste; 2. isto glede ceste Rova—Rafolče—Lukovica; 3. radi regulacije potoka Nevljice v kamniškem okraju. — Predlogi posl. Jarca, Nemaniča in tov. 1. glede ureditve napajališča Cerkvenik na Vinici; 2. radi preložitve klanca na deželni cesti Črnomelj—Adlešiči; 3. radi podpore k popravi občinske poti Vinica — Adlešiči. — Predle« posl. Arneža in tov. glede popravila in uvrstitve okrajne ceste Podnart—Kropa—Kamna gorica. — Predlog posl. Uršiča in tov. glede ureditve državne meje po evidenčnem uradu v občinah Oselica in Sorica, okraj Kranj in Logatec. — Predlogi posl. Pevca in tov. 1. glede poprave občinske ceste Št. Lovrenc—Mačji dol—Prim-skovo in prevzem te ceste med dež. ceste II. vrste; 2. glede podpore za preložitev klanca na občinski cesti Velika Loka—Čatež in uvrstitev te ceste med deželne ceste II. vrste. — Predloga posl. Srnada in tov. 1. glede zgradbe deželne ceste II. vrste. — in tov. 1. glede zgradbe deželne ceste II. vrste Ortenek—Sv. Gregor; 2. glede sprejema občinske ceste Mala Slevica—sodraška meja med deželne ceste II. vrste. — Predloga posl. dr. Česnika in tov. 1. glede sprejema občinske ceste Vrhovec— Spodnji Lipovec med dež. ceste II. vrste; 2. glede naprave kapnice v Drganjih selih. — Predlog posl. Tratnika in tov. radi podaljšanja veljavnosti orožnega lista na tri leta se odstopi odseku za uredbe. Predlog posl. Mazovca in tov. radi ureditve poštnih razmer v kamniški okolici se izroči poštni direkciji v Ljubljani v intervencijo. Istotako predlog posl. Ja'-ca, Nemaniča in tov. glede ureditve poštnih zvez v črnomaljskem okraju. Glede predloga poslanca Jarca in tov. glede avtomobilizacije javnega prometa naj oblastna skupščina sklene:
Oblastnemu odboru se naroča, dn Pimpreje prouči vprašanje avtomobilizacije javnega prometa. V ta namen naj stopi v zvezo z mestno občino Ljubljano, z zvezo za tujski promet, s poštno upravo ter z mariborskim oblastnim odborom. 0 tem naj stavi konkretne predloge v prihodnjem zasedanju.
Prvi je dobil besedo dr. Kramer ki je očital, da imamo tu v naši skupščini instrument za prekladanje aktov, vsled česar ga je predsednik opomnil, da naj ne žali skupščine. Nadalje je očital, da se noben predlog stvarno ne rešuje, ampak se samo preklada z ene instance v drugo.
Očitke dr. Kramerja je z energičnimi besedami zavrnil
poslanec Evgen Jarc.
Besede g. poslanca dr. Kramerja mi dajejo povod, da se oglašam k besedi. Priznavam, da v sedanjem položaju ne moremo podvzeti ničesar učinkovitega glede številnih predlogov, odkazanih odseku za javna dela. Vendar pa moramo vpošte-vati, da vsi ti predlogi niso zrasli v zraku, ampak so izšli iz stikov poslancev z našimi ljudmi. Vsi ti in-edlogi pomenijo želje naših ljudi, ki naj se prej ali slej uresničijo. Po mojem mnenju so vsi ti predlogi dragoceno gradivo za oblastni odbor za veliki investicijski program v bodočnosti. In s tega stališča ti predlogi niso samo pljusk v voda
AVTOMOBILIZACIJA LJUBLJANE IN OKOLICE.
Dovolite mi, da spregovorim par besed o predlogu glede avtomobilizacije javnega prometa, ki ga je omenjal pravkar gospod posl. dr. Kramer. Gospodje! Če primerjate našo oblast z drugimi oblastmi, vidite, da smo glede avtomobilizacije javnega prometa pri nas še na jako primitivni stopnji. Da se o tem prepričamo, je treba pogledati samo voz, v katerem prevaža potnike avtobus iz Ljubljane v Št. Vid. (Veselost.) Primerjajte z našimi razmerami mariborsko oblast, kjer je začela mestna občina tozadevno veliko akcijo, akcijo ki se je posrečila, ki se neprestano širi in ki je rentabilna, kakor zatrjujejo gospodje iz Maribora. Poglejte v Avstrijo, na Češko itd. Povsod najdete avtomobilski promet silno razširjen in dobro organiziran. Pri nas je glavna napaka ta, da je bil avtomobilski promet doslej popolnoma prepuščen zasebni inicijativi. Toda stvar je tako ogromnega pomena za javnost, da se morajo tudi javnopravne korporacije za njo zanimati. Stvar je važna predvsem za neposredno ljubljansko okolico. Gospodjet Mnenja sem, da tiči, kar se tiče Ljubljane same, rešitev stanovanjskega problema v avtomobilizaciji neposredne okolice. Odločno sem proti stanovanjskim kasarnam, ki jih zidajo sedaj in nameravajo zidati tudi v naslednjih letih. Danes se splošno priznava, da je stanovanjska kasarna na Ahacljevi cesti ponesrečena zgradba. Na Poljanah nameravajo zgraditi pet hiš, od katerih bo v vsaki po 20 stanovanj. Če računamo, da bo stanovalo v vsakem stanovanju samo pet ljudi, iiriate petsto ljudi skupaj na tako majhnem kompleksu. Nasprotno pa vidimo, da lepe hiše v ljubljanski okolici dostikrat ne morejo dobiti najemnikov, in sicer zaradi pomanjkanja zvez z Ljubljano. Omenjam samo pokojninski zavod ob Dunajski cesti, ki ni mogel dobiti najemnikov, ker je ljudem predaleč. Po mojem mnenju bi bilo treba, da vzame oblastni odbor inicijalivo v roko, da se dogovori z mestno občino ljubljansko in da ustvari tele avtomobilske zveze: jezica—Ljubljana, Št. Vid—Ljubljana, Vič—Ljubljana; morda bi bila umestna tudi cirkularna proga Ljubljana—Št. Vid—Šmartno pod Šmarno goro— Ježica—Ljubljana. (Poslanec dr. Albert Kramer: »Saj pričakujemo v Ljubljani razširitve tramvaja.«) S tem se strinjam. Vendar pa mislim, da je avto-mobilizacija okolice še važnejša nego to.
KOLONIZACIJA LJUBLJANSKE OKOLICE.
Ker že govorimo o teh stvareh, moramo opozoriti tudi na to, da bi ' !o istočasno z avtomobili-zacijo ljubljanske okolice treba izvršiti še troje drugih stvari. Prvič bi bilo treba napraviti enoten stavbni načrt za vso ljubljansko okolico. Jaz bi poklical prof. Plečnika, da bi zasnoval umetniško skico, kakor pač zna samo on, kako bi se ljubljanska okolica kolonizirala. Treba bi bilo spremeniti stavbni red. Inžinerji pravijo, da zidamo sedaj za tretjino predrago. Treba bi bilo tudi pravočasno misliti na kanalizacijo, elektrifikacijo in vodovod.
POSPEŠEVANJE TUJSKEGA PROMETA.
Druga stvar, ki sem jo imel pri tem predlogu v mislih, je pa pospeševnje tujskega prometa. Imamo mnogo lepih krajev, ki so danes nedostopni. Omenjani na primer vrhniško okolico, Horjul, Polhov gradeč, Turjak itd. To so krasni kraji, ki jih pa ne poznamo niti Ljubljančani, da o tujcih ne govorim Prav tako rabi avtomobilskega prometa skoro vsa Gorenjska.
Tretja stvar je pa avtomobilska zveza oddaljenih krajev z železniškimi postajami. Tako n. pr. imamo zvezo Stična—Žužemberk. Ta avtomobilska zveza naj se podaljša do Straže. Avtomobilske zveze so potrebne tudi v Belikrajini in i n;'. Notranjskem.
Vse ie stvari bi* se morale izvesti z enotnega | gospodarskega vidika. Želel bi torej, da bi ta lepi j načrt postal meso (Odobravanje.)
Končno je še poročevalec Novak zavrnil dr. Kramerja.
Pri glasovanju so bili predlogi odseka za javna dela soglasno sprejeti.
ŽIVAHNA RAZPRAVA O OSNUTKU UREDBE ZA SPREMEMBO § 22. DEŽ. CESTNEGA ZAKONA.
Nato je skupščina prešla na razpravo o drugi točki, to je o sprememi)i § 22. dež. cest. zakona.
Blago je dobro
ako Izpolni tvojo svrho. Da to store
O stvari je poročevalec poslanec Ferdinand Novak izvajal:
Noben predlog v oblastni skupščini še ni daj povoda tolikim debatam kakor ravno sprememba S 22., ki jo predlaga tov. Erjavec. O tej stvari se je v teku štirih mesecev dostikrat razpravljalo na sestankih strokovnjakov, okrajnih cestnih načelnikov in zastopnikov gradbene direkcije. Naš refe* rent g. dr. Adlešič je tudi konstatiral, da je stalo ogromno truda, predno se je mogel predvčerajšnjem predložiti neki osnutek seji odseka za javna dela. Toda tudi predvčerajšnjem nismo mogli prid do zaključka. Naj smo stilizirali § 22. kakorkoli, vedno so se pojavljali pomisleki Naš glavni namen j« bil, da je treba varovati kmeta, ki les proda. Toda nismo mogli dobiti stilizacije, ki bi kmeta v tem oziru zavarovala. Zato je sprejel odsek za javna dela včeraj tale sklep:
»Odsek za javna dela jo v svoji seji 21. julija obravnaval predlog glede osnutka uredbe o posebnih prispevkih za vzdrževanje javnih, samoupravnih cest in potov ter naprav na njih ter sklenil skupščini predlagali:
Zgoraj označeni osnutek se odloži do prihodnjega zasedanja oblastne skupščine. To vprašanje naj se reši enotno s skupno uredbo ljubljanske in mariborske oblastne skupščine.
Osnutek uredbe naj se v to svrho pošlje mariborskemu oblastnemu odboru in vsem okrajnim odborom, da se izjavijo o njem.« — Predlagam torej, da skupščina sprejme odsekov predlog.
Nato se je pričeia debata. Poslanec Zupaniii (SKS) je izjavil, da smatra, da je pametna rešitev, da se sprememba tega paragrafa odloži in da se cestni zakon spremni dogovorno z mariborsko oblastjo. V nadaljnjem je izražal bojazen, da se bo z uvedbo tega načrta zmanjšala vrednost kmetijskih pridelkov. Končno izraža upanje, da se bo v tein vprašanju z večino sporazumel tudi še v naprej, kakor se je doslej.
Z veliko pozornostjo je skupščina poslušala
govor posl. Tratnika,
ki Je ostro obsodil dvolično igro samostojnih de. mokratov in njih neresnično poročanje o sklepih odseka za javna dela. Najpreje je poslanec govoril o težavnem in okornem pobiranju cestnih prispevkov. Pobiranje cestnih prispevkov je tako otežkočeno, da navadno tisti, ki bi moral največ prispevati k popravi ccst, ne plača nič ali pa le prav malo. Zato se je vsestransko izrazila želja, da sc ta paragraf potom uredbe izpremeni in zboljša.
Toda ni lahko izpremeniti uredbe takega paragrafa, kot je § 22. Kakor je žc gospod poročevalec omenil, so se v tem oziru vršile razne seje. Bila jc sklicana tudi tozadevna anketa, pri kateri so sodelovali gospodje strokovnjaki in h kateri so bili povabljeni skoro vsi cestni načelniki in načelniki okrajnih zastopov. Prišlo je do tega, da se jc napravila uredba, kakršno imamo sedaj pred seboj.
Toda proti tej uredbi so nastali pomisleki Predvsem sc je poudarjal princip, da naj se ščiti s to uredbo pred vsemi drugimi nai mali kmet, to se pravi, da bi potom tc uredbe na noben način ne spravili kmeta ob njegov zaslužek, da bi moral prav za prav mali kmet prispevati za vzdrževanje cest, ampak naj bi se s to uredbo prisilili ▼ glavnem inozemski trgovci, zlasti tisti, ki trgujejo z lesom, da bi plačevali vzdrževalne stro-
R. L T.:
Naša pot v Monakovo.
(Konec.)
Rezidenca — obsežna palača. Pritličje troje mogočnih dvoran, stene poslikane z dogodki iz stare »Nibelungen-Sage«. Odtod prehod v sobane. Popisati ves ta sijaj, razkošje in umetnine, ni mogoče. Je preobsežno,' preveč pisano in pestro. Posamezni, ki so že videli Schonbrunn, so primerjali — Schonbrunn je obledel. Omeniti pa moram mogočni »Tron-saal« in pa slovečo »Schonheiten-Galerie«, ki je šele letos dostopna publiki. Zal najbolj sloveče lepotice izmed 30terih nismo videli. Lola Montez — ljubezen kralja Ludovika II., španska umetnica, je v posebnem zaprtem kabinetu. Doliinger in Ringseis omenjata zanimive posameznosti o njenem vplivu na dvoru. Vse sobane niso seveda enako razkošno opremljene, ker so več ali manj pečat svoje dobe in vladarjev, ki so jih opremili.
Trudnost sc nas loteva in jutri nas čaka le toliko lepega in novega — kako je počitek prijeten in kako so sanje vse pravljične.
7. julija. Ob pol 9. uri odhod in slovo iz Monakovega. Vlak D drvi proti Rosenheimu in še nekaj minut: Prien. Izstopimo — lokalna železnica, ki nekoliko spominja na hitrost Kamničana, proti Herrenchiemsee. Pred nami ie ogromno jezero: 19 km v dolžino, il km v širino in ne povsem v sredini tega morja leži biser Hcrreninsel s prekrasnim gradom in sijajem, kakor ga ie mogla ustvariti le od le-
pote bolna domišljija ženijalnega in blaznega, pravtako lepega kakor nesrečnega Ludovika II. Zunanjost spominja močno na Versailles. Toda notranjščina je v Versaillesu naravnost skromna v primeri z blaznim razkošjem, ki vlada tukaj. Vse še ni dovršeno. Toda kar je, je ali zlato ali srebro, ali ebenovina, ali rožni les, ali les ceder ali pa slonovina in porcelan, nežen kakor dih. In vse od stenskih preprog, od ure, do svečnikov, mizic in miz in etager — vse z okusom in sijajem, ki spominja na orijcntalske legende in pravlijec. Spalna soba Ludovika II., ki je v nji spal vsega skupaj, če me spomin ne vara, 17krat, in različni kabineti — v vsem nepopisno razkošje. 100 metrov dolga sobana vsa v steklu in brušenih zrcalih, tla iz rožnatega lesa z intar-zijami, lestenci vsi pozlačeni, na tisoče sveč in vsepovsod odbijanje svetlobe. Učinek je res očarujoč. (Nekdo jc pripomnil: pravi pravcati eldorado za dame — od vseh strani sc lahko naenkrat ogledajo — žel je za to več kot četvero karajočih pogledov!) Ne smem pozabiti na obednico z duhovito napravo — pritisk na gumb: miza se pogrezne, tla zapro in ko je vse doli servirano, zopet pritisk, tla se odpro in miza stoji pogrnjena pred gosti. Miza pride prav pred kuhinjo. Naš mož, ki mu muza umetnosti ni voščila dobro jutro, se je močno zanimal za všečno napravo. In še vrtovi, parki in nasadi in razgled — vse kakor v tisoč in eni noči.
Pohitimo še na »Fraueninsel« — pamik nas že čaka. Mi obujamo spomine na davne naše dede Gorazda in Hotimiria in Tasila II.,
ki je moral dati Karolu Velikemu lastnega sina Teodora za talca. Bili pa so talci na otoku Fraueninsel. Vprašali smo za samostansko kroniko, pa čč. s. benediktinke same niso bile informirane, kdaj je bila porušena prvotna cerkev. Pač pa jih je zelo zanimalo in prosile so celo za naše naslove, da se ob priliki izdaje nove knjige vedo obrniti za informacije.
Otoček ni obsežen, največja stavba jc cerkev in poleg samostan, kjer izdelujejo sloviti liker. Nobeden in nobena se ga ni branila. V cerkvici leže relikvije svete dcvicc Irmengardis.
Po obedu smo pa morali kar hiteti. Parnik in vlak ne čakata. Po progi Prien—Frei-lassing pridemo zvečer ob 6. uri v Berchtes-gaden, obmejno bavarsko mestcce s slovečim »Kraljevim jezerom«. Nepopisna tihota. Vse na okoli strme stene snežnikov in nad nami nebo. Skoro hladno je. Na sosednem motornem čolnu je vodnik izstrelil ročni možnar in sedemkratni odmev jc zaplaval od stene do stene.
Še isto noč sc odpeljemo v Salzburg in še pred polnočjo smo zopet v naročju Avstrije, naše sosede, kjer smo zmučeni takoj legli k počitku. Drugo jutro smo trije maše-vali v lepi gotični cerkvi St. Andra. Meni je iz gole ljubeznivosti strcgel pri sv. maši že večkrat omenjeni umetnostni teoretik. Ko bi Confitcorja nc bilo — ampak tu se mu je ustavilo in sredi se obrne kvišku in obupno prizna: »Gospod doktor, naprej ne gre...« Malo težko je bilo ohraniti resnobo. Nadalje-
vanje pa je uspelo, poklonjcnega šilinga pa ni maral sprejeti. . . Ker smo hoteli imeti za tisti dan tudi njegovo sestrico v naši družbi, sva jo šla iskat k prijaznim benediktinkam, ki imajo na Nonnbergu dekliški internat. Prepustili so nam jo, samo nc takoj — je morala za odhodno akademijo šc nekoliko klaviliriti. To popoldne jc nastala med nami prvie ne-edinost: zakaj polovica je. šla v »Domkirchc« poslušat Bacha, druga pa je s skrivnostnimi namigavanji odšla nevesekam. Opoldne so nam zadovoljno pripovedovali, kako izvrstna vina točijo v »Petrovi kleti« ... Dopoldne smo si ogledali še palačo bivših solnograjskih škofov in knezov, ki so dokaj tesno spojeni tudi z našo slovensko zgodovino, četudi ne vedno blagega spomina. Popoldne smo se pa namenili v njihov gradič Hcllbrunn z lepimi parki in nasadi ter ribniki in pa s slovečimi vodnimi umetnostmi. Meni jc najbolj ugajala duplina, ker s pomočjo vode in daljših ter krajših cevk in padcev oponašajo ptičje žvrgole-njc, in še neke sorte »Welttheater« — kjer se vse giblje, pleza, skače, motovili in pleše na vodni pritisk. V parku samem je lep spomenik ccsaricc Elizabete, in kar nas je posebno zanimalo — čreda jelenov in srn.
Kvečer pa jc vsa naša družba slavila slovo v Petrovi kleti in naročili smo si »ljuto-meržana«, ki ga pristnega točijo ondi. Pisal smo še zadnje karte, zadnje pozdrave in od> šli v hotel in nato na vlak.
Lepo jc bilo in vse polno lepih spominov imamo — za dolge zimske večere.
Skc in da bi na noben način ne mogli nikdar uiti pii^vkanj ki um fih ta uredba nalaga. Ker
se nisuio rqogli dt> dobra uveriti, da bi ta uredba popoliKrtina S1?''. > našt** kmeta, našega domačija, zelo smo bili mnenja',1 da M bilo dobro,' da sc ta uredba pvv lc/.i, in sicer v to svrho, da r,e z itašiir.l kmcti-volivci posvetujemo iu dogovorimo, kaj bi biio zanje najbolj koristna.
Na?drugi strani smo pa bili lega mnenja tudi radi i.ega, ker jc najboljše, da bi se taka uredba rjpr vi ? dogovorno z mariborsko oblastjo. Mi.-Iim, da je to priv in dobro. Toda, gospodje, kaj S5 je zgodilo? Nek gospod tovariš je bil danes tako Ijubiteir.niv; '"d* mi je dol* »Jutro«, in lam stoji <.."np> na belem, da ;mo mi. to storili iz Strahu pred "roSimi volivci. Tam beremo, da „ smo mi to uredbo, prelomili fadi tega, ker sc bojimo It: septembra. Kaj takega more priti res; samo i'?, vrst ljudi, ki str,je za »Jutrom,. To jc žalostno in de-mageško, to je vsega obsojanja vredno. (Burno pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
11. SEPTEMBER.
. Gospoda, ..ta od večine se ni treba bati 11. septembra. Mi vsndnr s jasnim čelom lahko stopimo pred svoje volivec. Mi nimamo prav ničesar prikrivali in zakrivali. (Klici na desnici: Res je!) Naii volivci so p:* tudi toliko razumni, da poznajo delo naše stranke, so toliko pame'ni, odkritosrčni in vošicnž, d^ vedo ccaiti to delo
Mislim, da 11. september ne bo neroden zo nas,'ampak neroden bo za nekoga drugega. Enajsti september bo za nas dan vese.j;;, dan mogočne image, medtem ko bo za tisto stranko, ki prihaja nad nas s tukimi insinuacijarai, sodni dan, dan obsodbe za njihovo politično delovanje. (Ponovno živahno pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
Gospod dr Kramer, oprostite, da jaz tole tvojo stvar ,s.» bolj okrepim, ker me ravno hočete izzivati. Vprašam Vas, kdo bo volil kandidata iz Stranke, ki celili osem let. svojega obstanka ni opravljala druge i a kakor destruktivna dela, ki nima pokazati -občnega uspeha, ne na gospodarskem, ne nn kulturnem in nc na socialnem polju, — niti na verskem ne (Voselost na desnici.), gospod dr. Kram r — in sploh nikjer nič. Na gospodarskem poliu? O tem bodimo kar tiho. Na kulturnem? Mogoče? Saj ste bili največjemu institutu v naši Sloveniji v gotovih načinih in smereh nasprotni. (Odčitavanje na desnici.) Ali imate na verskem polju kaj pokazati, ali na socialnem polju? Vi i /nate socialno bedo duhovništva in eden prv!'i voditeljev te stranke ic ime! drznost reči nekemu '■'okanu: >V: bosie poprej kle-čpli sred umi, preden odc-omorcnio tej vaši socialni be-ii. Gospodje, «>aže ljudstvo pa ve in pozna delovaaje -vojih duhovaikov, ve, koliko storijo v javno koris' ve ljudstvo to in ve to tudi ceniti in mi no bomo hodili za pomoč prosit va-žega	;uspak našo snslombo imamo po-
vsod in v sikd-ir t našem dobrem in poštenem bme?;kem ljudstvu.
N -dalje mnram, ako mi gospodje dovolile, da povem, da lnate iUdi glade naiega uradništva popolnem® čudne -io>me. Prvi va5 princip je ■prir-cip strar-avstva, Žalostno je, ako se vodja stranke iz;aVi M v dveh letih nc bo nobenega druge'." urednik?. v slovenskih uradih, kakor tisti, ki sc pri3szn?;0 SDS. To je žalostno. Potem nas pa Izzivate s takimi stvarmi, kakor danes »Jutro«, in nam podtikate -'vari, ki niso resnične, pa pravite, da smo se zbali volitev.
Za poslancem Trrlnikom je govoril dr. D. Puc,. ki je imenoval »Slovenca.< in Domoljuba« zakotna lista in napadel predsedstvo oblastna skupščin.
Na dr. Pucovc fc ?ede jc predsednik dr. Natlačen 'podal tole odločno izjavo:
Z ozirom na apostrofiranje gospoda predgo-vorn-ika moram v svojo obrambo in v varstvo časti te skupščine konstatirati tole: Včeraj se je vršila »oja odseka- za javna dela. Pri tej seji niso bili navzoči nikaki žurnalisti, samo člani skupščine, dvner. pa lahko čitate v »Jutru« napad, ki mislim, da ni dostojen, zlasti ker ji moral iziti iz vrst t. ;kupščine. Jaz ta način polemike članov skup-šči :s Uga. mesta najodločneje obsojam in smatram, da ni h i!o treba takega demagoškega napada v n; sprotnem časopisu, ki je povzročil, da »e jc danes moralo tukaj govoriti o stvareh, ki nc spadajo strogo k predmetu razprave. — Ta izjava je pri poslancih SDS izzvala nov nemir in predsednik :<; moral dr. Puca ponovno pozivati t redu. Ko sc je zbornica umirila, jc dobil besedo
poriaucc dr. Adlešič,
C-svc.' no i Lilo tukaj, da se hoče uvesti popolnoma nova uredba, katera nikakor ne od-gcvarja cestnemu zakonu in govorjeno je bilo, da bi s? z novo uredbo zmanjšala vrednost produktov • in .'.raanjialo narodno premoženje. Gospodje, ki 30 izrazili ta!:o mnenje, najbrž, prepričan sem o tem, riso prečitali § 22., preden so sc spustili v debato, kajti ako bi ga bili čitali, bi gotovo ne in*, ii razloga, uvajali take debate. § 22. določa, da morajo tisti, ki izredno uporabljajo javne ce-s; . in pola, plačevati gotovo odškodnino, in ako pr Icdate naredbo, ki nam je bila predložena vč.r.-j ali predvčerajšnjim, boste videli, da ona ne «' .loča ničesar drugega. Jaz mislim, da gospod ing. Zupančič ne tolmači pravilno § 22. cestncga zakona, e- misli, da se mora samo za izredno uporabo lavne ccstc ali pota plačati odškodnina, ampak plačevati ■ mora za vsako uporabo, ki prekat : mero redn- uporabe po posestnikih istega kraja. Z,i'.o \i popolnoma neresnična trditev, da bi se t. ureibo naložila nova bremena našim kmetom, ali vi i ' sc zmanjšala vrednost produktov naše. dclelf. Namen cele te uredbe, katera vam 5e bila predložena iu o kateri se jc odsek posvetoval, je sasio ta, da sc odpomorc postopku glede izvrševanju tega C-j 22. cestncga zakona.
Pri tej uredbi nikakor ne gre za nove davke. Ako bi bili gospodje pazno prečitali to naredbo, bi nc prinesli danes v lo zbornico takih očitkov. Edini nnrnen te naredbe je, skrajšati celoten postopek. Pri anketi se je poudarjalo, da je postopek za ugotovitev in plačilo teh prispevkov trajal nc mcsecc in mesccc, ampak leta in leta. In da med tem časom, preden sc je vse ugotovilo, do-iinega trgovca, ki bi moral plačati, že nikjer vet; biio ni. Tako so se odtegnili tisti, ki bi morali prav za prav plačevati, plačevanju in kmet je *r.oral sam vzdrževati ccste, ker trgovcev že davno več bilo ni. Zato imamo določen kratek rok ugotovitve v osmih dneh.
Ta naredba ima pa tudi namen, da določi višino teh prispevkov.
V ZAŠČITO NAŠIH POŠTENIH TRGOVCEV.
Trgovski krogi sami so dejali, da jim je veliko prijetnejše, ako vedo preje za plačilo posameznih prispevkov, da vedo potem del teh prispevkov vkalkulirati v svoje cene, kakor pa če
*e š?!? pozneje določijo ti prispevki.
Končni namen te naredbe pa je bil, da sc zaslgurajo prispevki tam, kjer so sc doslej vedno plačilu odtegoval!. Vsetn Vam je znano, da prihajajo k nam vsak daa v večii meri laški trgovci.
Ne prihajajo pa suma v Ljubljano, ampak najdejo svojo pot v /adiijo slovensko vas, da nakupujejo les, ki ga pozneje izvažajo -v Italijo.
Veliko je še žalibog slovenskih ljudi, ki se paste izrabljati od teh italijanskih trgovcev, ki hodijo k nam v Škodo slovenskemu naroda in ki se - shajajo po zakotnih kavarnah, kjer kupujejo skrivoma in pod roko ies in s tem izpodrivajo pošteno slovensko trgovino. Ti tujci se pn znajo izvrstno odtegniti plačevanju vsake pristojbine.
Zato pa inta ta uredba končno določilo kratka.'a roka tam, kjer se vidi neredno postopanje. Tam se lahko takoj v naprej določi prispevek in ga takoj iztirfc, pa mngari da s« ima ustaviti blago na železnici, Torej samo namen hitrega in točnega poslovanja v slučaju, kjer preti nevarnost, da se izogne izplačilo prispevka in da se ta prispevek zasigura.
Zato tem bolj obžalujemo, da se v tej debati niso poiskali stvarni razlogi, ampak da. so se iskali drugi motivi, iz katerih bi se dal od nasprotne strani kopati politični kapital, Stvarni debati, gospodje, ste sc pa izogibali.
NELOJALNA DEMAGOGIJA SDS.
Gospodje, svoje Hni je bilo pri nas veliko govora o tem, ali naj sc žurnalisti pripuste k razpravam v odsekih ali ne. Tedaj smo rekli, da bo- I dimo vsaj v odsekih stvarni, če sc že v zbornici včasih kdo spusti na političnega konjička, f 1 r	• ' r -r ✓ " -> ■
L r -„. . k . •	.- ~ Kljub
temu pa ceni primoran danes obžalovati, it- sc prinašajo v časopisju poročila iz odsekove debate in da sc iznašajo v demagoijičnih trditvah. Meni se. zdi neskladno s poslansko časljo, d* je stvari, ki so se obravnavale v odsekih, takoj drugi dan izkoriščajo in izrabljajo demagoško izkrivljene v nasprotnem časopisju. (Profesor Mazovec: »Ja, kje pa jc bilo to?«-) V -Jutru..
V odseku jc bila debMa povsem stvarna in vsi člani vemo, da se nikakor nimamo zahvaliti poslancu Zcbalu za odložitev te naredbe, ker ve mo vsi, da smo fo odložili zato', ker hočemo čuti mnenje vseh korporacij, Ui borln dejansko izvajale in tudi mnenje vseh cestnih načelnikov bo za r.as merodajno, če boco zadovoljr.i ?, naSimi določbami, ali pa, ako hočejo sc strožja določila.
ZA ENOTNO UREDBO ZA VSO SLOVENIJO.
Mariborsko oblastna skupščina je sklenila, da nai se izvoli skupen odsek, v katerem bi «e vse odredbe skupno nrcdnbatirale in posvetovale, in to je nuisto potrebno, zdravo in pametno. h°.r imamo pred očmi, kekor se nam je e tudi obljubilo, zcdihfeno enotno Slovenijo, (Viharno ploskanje in pritrjevanje.)
Ti motivi so nas vodili, ne pa motivi, kakor se nam podtikajo na podlagi debat iz odseka za iavna dela. Gospodje, bodi&o stvarni, delajmo konstruktivno in ne nodtlkajte nsim nečednih namenov prš tako važnih vorp.Saniih, kjer tfre dobrobit in Gospodarsko blagostanje celokupnega našega naroda, (Vi'iarno ploskanje.)
Za dr. Adlešičem je govori! sam. demokrat Franc Z e b a 1. V svojem govoru se je branil očitka, da bi nelojalno postopal, ker sc jc samo osnutek kot lak kritiziral v Jutru«, ne pa odse^ovi sklepi. Dr. Alešič pa ga ic zavrnil: ^čerajšHc sklepe odseki« sa vavna dela ste obif ili v »Jutru«:, Na Zebalovo opombo, da niso sklepi odseka nobena tajnost, mu ic dr. AdleSič zaklicali poročajte resnično'« Zehal se je zavczmsl za jto, da ostane § 22. šc nadalje v veljavi Uk, kakršen je.
Nato je govoril načelnik odseka za javna dela poslancc
Josip Erjavec.
Njegovim izvajanjem sc vsi poslanci skdiii z veliko pozornostjo. Poslanci opozicije so se zbrali okrog njega ter neprestano delali medklice. Poslanci večine so jim krepko odgovarjali, tako da je često prišlo do burnih medsebojnih pojasnjevanj. Poslanec je izvajal:
K debati k tej stvari se oglašam kot dolgoletni načelnik cestncga odbora. Radi tega. imam v teli stvareh skušnjo, kakor jc nima noben poslanec Samostojne kmetijske stranke in Samostojne demokratske stranke. Kajti noben izmed njih ni mačelnik cestncga odbora. Iz vseh govorov gospodov na Icvici se:n dobil vtis. da govori iz njih samo skrb za trgovca', pc pa zaščita kmeta. Ko sem slišal včeraj v odseku govoriti g. ing Zupančiča, sem imel takoj vtis, da govori k njega, trgovec. In res, danes sem zvedel, da sta on in njegov oče lesna trgovca. Zaradi tega ne moremo od njega pričakovati drugega, nego da bo pospeševal koristi trgovcev. Še bolj sem sc pa čudil, ko sc je danes Demokratska stranka postavila v pozo branitelja kmečkega stanu. Ta prispevek se vendar že pobira od leia J.920., torej sedem let. Opravičeno je, da tisti, ki pri trgovini ogromno zasluži, tudi nekaj plača za ccstc. Naš namen f« pritisniti nu lesne tigovce. Nikdar p£ ni noben ceslni načelnik šel za tem, da bi pritisnil kmeta. Če vidimo, da je kmet prizadet, ga pustimo pri miru.
Ali jc to nekaj tako groznega, če bi plačal trgovcc od vagona po 20, 30 ali 40 Din. Ali se bo radi tega vse podražilo?! Naše ccstc bi pa vendar dobile lepe dohodke.
Gospod poslanec Zuj:>ančič je rekel v odseku, da v Mokronogu te prispevke plačujejo ali pa tudi nc. (Ugovori poslanca Zupančiča.) Saj jaz sem tako razumel. Konstatiram, da ima mokro-noški ccstni okraj izredno slabe ccstc, Marsikje bodo morebiti prišli radi tega v trikrat večje izdatke, nego bi jih imeli, če bi sc ceste redno popravljale.
Nc morem si kaj, da bi pri tej priliki ne pribil šc dvojnega lica Samostojne demokratske stranke. Predvčerajšnjim zjutraj je stal poslanec Zebal v odseku šc na stališču, da je treba sprejeti obvezne prijave. Jaz sem bil tega prav vesel. Včeraj se je pa že postavil na nasprotno stališče. Začel je torej ščititi trgovca. To ni nikaka doslednost.
Najlepša novica zame je to, da hoče Demokratska stranka ščititi kmeta. Pri tem pa ne pomisli. da ga s tem spravija v škodo, če nc r.kr-bimo za dobre ccstc. Čim slabše so ccste, tem manj so vredni kmetovi gozdovi.
Predlagam tole resolucijo: Visoka skupščin.-i skleni: Oblastnemu odboru s,- naroča, naj nujno stopi v stik z oblastnim odborom mariborske oblasti, tako da obe oblasti sestavita enako uredbo § 22. cestnega zakona.
Jaz ne vidim druge možnosti, da pridemo do dohodkov za ceste, kakor d,i primemo tiste trgovce, ki od nas izvažajo lcr, in drugo blago. Zato želim, da bi gospodje poslanci glasovali za mojo resolucijo, oblastni odbor pa naj vso stvar kar mogoča pospeši.
Nato sc jc oglasil k besedi
poslanec Hinko Lebinger:
Gospodjci Nujnost in potreba jc bila, da jc prišel prijatelj Erjfivcc s svojim predlogom, da se i*£>reuiern k 22. ceataeila. zukacuL. ja jucki- uji,
ker so naše ceste skrajno zanemarjene in pokvarjene ter nahajajo ,v naravnost dcsoljlnam stanju, kar vedno poudarjajo tako ml IZ večine, kakor tudi Vi iz manjšine. Vi iz manjšine vedno vpijeta to, in to jc treba popraviti, nikdar pa pe poveste, kje vzeti za to potrebni denar. Sedaj so nam vzeij šc po § 82 finančnega zakona za leto 1027./28. — kako je nastal, nc vem — tiste prispevke. Po mojem mnenju jc treba pritisniti no trgovcc, da bodo plačevali svoje prispevke. Sem sani trgovec in imam mnogo posla z vagonskimi pošiljatvam' ter sem tudi govoril v tem ozlru z raznimi trgovci, in lahko reccm, dn nikdo nI bil proti temu prispevku. Vsi pravijo, da je treb.i te prispevke pač plačevati,^ samo izterjavajo naj se sproti, Di ka za nazaj. Sem istega mnenja kakor tovariš Etjavec in končam s tem, da priporočam, da sc sprejme njegova resolucija.
Za Lebingerjcm se je oglasil k besedi-, poslancc SLS
Filip Križnik;
Gospodje od Demokratske stranke se vedno pritožujejo in nam predbacivajo, da smo mi glasovali za § 62. Nasvelujem jim, naj pozovejo gospoda dr. Žerjava, naj da odgovor na poziv v -Slovencu*, kako je s to zadevo in če jc on vedel za. ta paragraf.
Drugo vprašanje je, zakaj smo tudi štajerski poslanci bili za ta nujni predlog in za to uredbo glede cestnih prispevkov.
GOSPODARSTVO SDS V LAŠKEM OKRAJU.
Znano je, da ste Vi (SDS) po Štajerskem imeli večino gerentstev v svojih rokah in znano je, kakšno je bilo gospodarstvo v Vaših prejšnjih gerentstvih. Navesti hočem samo nekaj slučajev iz laškega okrajnega zastopa, da boste videli, kako ste Vi (SDS) tam gospodarili. Kako jc mo-goč.c, da ste v raznih proračunih vpisavali most, ki sc jc gradil kar za dva metra daljši kot je. dejansko. Ko' ste prevzeli naš prejšnji okrajni za-stop, je bil ta aktiven za 25.000 Din, Vi ste- ga pa s svojim negativnim gospodarjenjem pripravili tako daleč, dn je danes pasiven za 7000 Din kljub tcm-a, da za gospodarski procvit tega okraja niste prav ničesar napravili.
Poslanec SKS t1 rane Zupančič se jc oglasil k stvarnemu popravku. Toda on se jc tako ccidaljil od predmeta, da ga je moral predsednik Natlačen dvakrat opozoriti, da njegova izvajanju niso stvarni popravek, ampak stvarna debata,
Pctočcvaiec poslanec Novak.
Ker še ni prišlo do kenčne stili/,ac-ije, in ker se ni moglo jasno zasigura!i, da se kmet obvarje vsake škode, ne je storil sklep, da sc zadeva preloži. Driifii razlog pa je bil ta, da smo izvedeli, da so želi, da napravimo euolni načrt, skupno z mariborsko oblastno skupščino. Sedaj pa vprašam_ vpričo c«\e .zbornice gospoda poslanca Zebcda, kdaj je on dihal, da bi bil katerikoli član večine stavil kak predlog, ki naj bi obremenjeval našega kmeta. Kar l!Ove naj. (Nemir na levici, Zebal molči.) — Predlagam, da skupščina sprejme odsekov predlog in pa resolucijo, ki io je predlagal gospod tovariš Erjavec.
• Predsednik ic nato odredil glasovanje. Skupščina ie poročevalčev predlog soglasno sprejela.
Nato je večina skupščine proti glasovom SDS odglp.sovala predleg, da se ljubljanski oblasini odbor pooblašča, da imenuje sam za oblastni denarni zaveti upravni in nadzorni odbor. Potem ie bil soglasno spreiei predlog, da se pooblastilo glede sanacije električne centrale v žireh oblastnemu odboru, sklenjeno v se.ii dne '22. aprila podaljša, pod pogojem, da asanačni načrt oiiobro tudi odjemalci in da se jamstvena vsota zviša na 1,000.000 dinarjev. Končno je bil sprejet predlog glede nastanitve drž. realke v Ljubljani. Poročevalec o vseh teh treh zadevah je bil gospod prof. Jarc.
SKLEP.
Predsednik dr. Marko Natlačen.
Gospodje, v teh kratkih dneh je skupščina izvršila vsekako veliko in važno delo. Jaz se vsem Članom le skupščine zahvaljujem za njihovo sodelovanje pri tem velikem delu.
Obenem imam iaviti nekatere zadeve, ki so važno in ki se tičejo te skupščine in tudi morda kooperacije z:drugo slovensko oblastno, lo je mariborsko skupščino. Oblastni odbor ljubljanski je imel od časa zadnjega zasbdanja oblastne skupščine več skupnih sej z mariborskim oblastnim odborom in na eni teh sei sc ie že obširno obravnavalo eno, danes najbolj perečih socijalnih vprašanj, namreč stanovanjsko vprašanje. Razmišljalo se je, ali naj bi sc žc tej skupščini predložili kaki konkretni predlogi, ampak končno sta se oblastna odbora ljubljanski in mariborski zedinila v mnenju, da prihaja v poštev toliko različnih momentov iu interesov, da je potrebno, predno se pride s konkretnimi predlogi pred oblastno skupščino, da se cel kompleks tega vprašanja obravnava pred širšo anketo.
In smo se zedinili, da se odseka za zdrav-sivene, humanitarne in socijalne zadeve, ljubljanski in mariborski, seslaneta in sicer v drugi polovici meseca avgusta v Celju. K tej skupni anketi ljubljanski in mariborski se bedo tudi pritegnili zastopniki organizacij, in sicer društvo najemnikov in društvo hišnih gospodarjev in nadalje zastopniki vseh večjih mest v Sloveniji in vseii večjih industrijskih občin Slovenije. Nadalje vam imam poročati, da sta oblastna odbora ljubljanski in mariborski razmclrivala v skupni seji dno 3. t. m. vprašanje, ali ne bi kazalo, da se sestancla oba. ljubljanski in mariborski oblastni Odbor, na skupna zborovanje, na katerem naj bi se obravnavale nekatere zadeve, ki so aktuelne za obe oblasti. Predvsem so imeli pred očmi dejstvo, da je treba uredili vprašanje prizivne dohodninske komisije in deželne pridobninske komisije.
Tudi cestni zakon smo ž.e tedaj nameravali razpravljati skupno, pa smo pozneje osnutek poslali v Maribor. Glede na to in z ozirom na sprejeto resolucijo bo predmet skupnega obravnavanja tudi nov ela k cestnemu zakonu.
Čitali sle, da je mariborska oblastna skupščina sklenila, da sc sestane mariborska oblastna skupščina z ljubljansko v Celju. (Poslanec Tratnik Živela zedihjena Slovenija! Viharno ploskanje in odobravanje.) In da se je v tem 3mislu sprojel predlog za izvolitev posebnega odseka, ki naj pripravi tozadevne zakone. Z naše strani bo prevzel zaenkrat iniciativo oblastni odbor, čo pa bo pokazal dejanska potreba, se bodo eventuelno pritegnili še člani ostalih dveh skupin naše oblastne skupščine, ki nista zastopani v- oblastnem odboru ( aha klici pri levici). Torej kot rečeno, če bo potreba, bomo to uvaževali. Prvo je, dn pridemo z mariborsko oblastjo do konkretnih zaključkov. S tem zaključejoiu sejo in odgajam zasedanje na nedoločen čas.
Zasedanje se je končalo včeraj ob 11 dopoldne.
Dr. EDVARD JEITO. zdrami
zopet redno ordinira od 2—4
Tržaška cesta štev. 8.
Romarjem na Sv. Vfšarje.
14., 15. avgusta.
Podpisana . Zveza opozarja one, ki namera« vajo 14. avgusta poromatl na Sv. Višarje, naj se takoj prlglase, ker termin za priglašanje, 81. iu-lij, se bliža. Izkaznica stane Din 40 in velja ob-enem za italijanski vizum (ki stane drugače sam Din .75) iu za vožnjo po italijanskem ozemlju. Na podlagi izkaznico se dobi polovična vožnja na progi Zagreb—Planica. Vsak naj. kupi na domači postaji cel vozni listek do Planice, prosi za žig in naj obdrži vozni listek, ki velja potem za nazaj Odhod iz Ljubljane v nedeljo 14. avgusta zjutraj ob 5.25, odhod iz Trbiža v ponedeljek ob 13.06. prihod v Ljubljano ob 21.03. Zvezo ima.io sledeči vlaki in sicer proti Zidanemu mostu ob 2-2.-15, proti Rakeku 23.15 in proti Vrhniki 22.20. Žal, da dolenjski vlak odhaja šele ob 6.25 iz Ljubljane. Priglaša se v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta št. 5. Vsak romar' naj blagovoli poslati natančen naslov, stan, starost. — Slov.' kršč. ženska zveza
ZSafš lubilel najstarejšega organisfa v lavantisiski škofiji.
Ne bi bilo prav, če bi slovenska javnost prezrla zlati jubilej dela najstarejšega organisla v lavantinski škofiji g- Jakoba K urnik a.
Rodil se je 20. maja 1848 v Sp. Gasteraju v Slov. goricah. Ljudsko isolo je obiskoval v Sv. Juriju v Slov. goricah, kjer je takrat služboval kot učitelj in organis* Vajksler, M je odkril v mladem dečku glasbeni taleni. Po smrti Vajkslerja ga je poučeval v glasbi kaplan Pttčko, in sicer predvsem cerkvene glasbe. Nadaljnjo izobrazbo jc črpal i/, glasbenih knjig kot samouk. Leta 1877. je dobil dekret od škof. ordinarijata v Mariboru, s katerim jc bil imenovan za organista pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer službuje še dandanes.
V zakonu ga je Bog dobro blagoslovil, dal mu je 13 oirok, ki so še vsi živi. Svoje otroke je lepo vzgojil in vse glasbeno izobrazil. Po pravici so trdi, 'da so pri Kurniku vsi muzikalični. Kot organist je mnogo storil tudi na koru v cerkvi. Dalje je izučii celo vrsto dobrih glasbenikov, kajti ni ga instrumenta, katerega bi oče Kurnik no obvladal. Jubilani vkljub starosti 79 let še vedno vrši brez godrnjanja svojo službo, kateri se noče odreči. Naj ga Večni, katerega čast in slavo je pel nad 20 let, ohrani zdravega še dolgo let!
K smrtni nesreči na Prisoiniku.
K našemu včerajšnjemu poročilu glede smrtno ponesrečenega turista Friderika Kroebra, poročamo dodatno:
Rešilna ekspedicija, ki je bila odposlana po ponesrečenega, je prispela včeraj iz Koče na Gozdu v Kranjsko goro. Truplo Kroebra, ki je bilo pokrito z gorskim zelenjem, so pripeljali na vozičku v mrtvašnico v Kranjski gori.
Včeraj ob tričetrt na pel popoldne je prispela radio-brzojavka iz Badsalzelmana v pisarno SPD, v kateri prosi brat pokojnika merodajne čl-nitelje, da počakajo s pogrebom tako dolgo, dokler ne prido brat v Slovenijo. Politično oblastvo v Radovljici je odredilo, da bo pogreb odličnega nemškega turista v nedeljo ob enajstih dopoldne, za slučaj pa, da pokojnikovega brata do te ure ! še ne bo, se bo počakalo s pogrebom do petih | popoldne.
Huda ora,
V ponedeljek 18. julija ob pol 10 zvečer se je raz-besnela huda ura nad Seiničeni in njegovimi goricami. Čiez 20 minul je divjal vihar. Toča je tako nagosto padala, da si jo v torek ob i zjutraj pod kap o m lahko nagrabil pol škafa. V nekaterih legali so vinogradi popolnoma uničeni. Niti sledu o kakem grozdu. Težko -prizadeto ljudstvo prosi, da mu gredo obl;>sti na roko pri odpisovanju davkov.
Uubilanske ceste.
I.	Po Bleiueisovi cesli so škropi z a-vlomo-bilno brizgalno. škropi se v naglosti 15 km na uro. Že puh avtomobila vzdigne prah, puh vode iz cevi pa dvigne prah do oken II. nadstropja. Ali je to higijen3KO? Predlog: Mestni magistrat naj izda pravilnik, da sme voziti škropilni avtomobil le korakoma.
II.	Desni trotoar Masarvko ve ccsle. ko se gre z Dunajske cesto proti glavnemu kolodvoru, je 100 korakov na dolgo posut s pol metra visokim kupom gramoza in zemlje. Predlog: Gramoz 'naj se odstrani iz trotoivrja.
III.	Mttsarykova cesta jo od Miklošičeve ceste že čez 1 leto razkopaiia in je še danes v takem razkopanem stanju, kakor jo jo pustil pred enim letom bivši gerentski svet. Ob dežju sloji na tem delu ceste 10 cm visoka voda, ob suši pa prah do gležnjev. Trotoar ob mestni strani ceste ni samo neizdelan, ampak grebenast kakor kraški pašnik. Ako želimo Ljubljano radi tujskega prometa olep-
> čovati, moramo to storiti vsaj tam, kjer prihajajoči iujci lo vidijo, in taka točka je nesporno Ma-sarykova cesta pri glavnem kolodvoru. Poleg tega izasluži pa tudi g. Masarvk sani malo več pozornosti. Predlog: Mestni magistrat naj pošlje takoj komisijo, ki bo ugotovila, da sta cesta in trotoar med glavnini kolodvorom in Miklošičevo cesto ne samo za Ljubljano v sramotnem stanju, ampak da je tudi za osebni promet skrajno nevarna. Sklep komisije naj bo, da so ta cesta in trotoar takoj popravila in da sc. magistralni organi, ki bi imeli po svoji službeni dolžnosti za to skrbeti, pokličejo k redu.
IV.	V Frančiškanski uliti, ki je itak zeio ozka, leže ob Slondvem zidu celi kupi kamenja, kakor da bi bilo pripravljono demonstracijo. To kamoajo naj se odstrani.
V.	Prod dvema mesecema se je razkopal betonski trotoar v Slomškovi ulici po sredi, ker se je tam polagal kabel. Jamo so zasuli samo z gra-mozem. Po sredi trotoarja nastane ob deževju blato, ob solncu pa kup prahu. Predlog: Mestni magistrat naj ta škandal takoj odpravi.
VI.	Za I. državno gimnazijo v Tomanovi ulici je Gledališka ulica tlakovana, kar smatra policija za trotoar ter kaznuje vsakega kolesarja, ki tam skozi vozi. Predlog: Mestni magistrat naj napravi tam veliko tablo z močnim napisom: »Kolesarjem žabranjeno« ali pa malo tablico z napišem: »Tudi za kolesarje«.
VII.	O Streliški ulici in o gnojnici, ki se tam pretaka, ste že mnogo pisali, pa nič ne pomaga. In zakaj ne? Ker je pri mestnem stavbenem uradu nek merodajen gospod mnenja, da je gnojnica napeljana — umetno samo zato, da bi se magistrat prisilil h kanalizaciji oziroma regulaciji te ulice. Predlog: Gospod vladni komisar naj kupi metlo in prične brezobzirno pometati, pa bo Škandal, da se sredi Ljubljane po ulici pretaka gnojnica, kmalu odpravljen... pa še marsikaj drugega. Očividec.
Oskrunitelj nedoletnih deklic aretiran.
Dne 9. julija 1927 je bilo ljubljanski policiji prijavljeno, da je neki mlad moški predpoldne v gozdu na Golovcu oskrunil neko 13 letno deklico, doma iz Gorenjskega. Vkl.ub vsem poizvedbam identitete storilca ni bilo mogoče ugotoviti. Dne 21. t. m. dopoldne se je pa tiček sam ujel. Poskušal je namreč svojo srečo pri neki 13 letni deklici, ki je prišla na ljubljanski trg in jo hotel zvabiti na Golovec pod pretvezo, da mu bo nesla neki zavitek, zakar ji bo plačal 15 Din. Deklica so je s to ponudbo strinjala, ker je pa imela pomisleke, je pred odhodom o tem obvestila svojo starejšo sosedo, ki je iz previdnosti obvestila bližnjega stražnika. Ko je pohotnež zagledal stražnika in je zaslutil nastavljeno mu past, je skušal pobegniti, kar mu pa ni uspelo. Storilec je 26 letni čevljar I. B. iz Rožne doline, ki je že več časa brez posla. Oddan je bil v zapore deželnega sodišča. —• Starši se svarijo, da ne pošiljajo nedoletnih otrok brez spremstva v oddaljene kraje in mesta.
■k Premestitev v pol.-uprav. službi. Matej Kakelj,' vladni svetnik in vodja okraj, glavarstva v Črnomlju, je premeščen v Novo mesto, kjer bo vodil okrajno glavarstvo. Na njegovo mesto pride dr. Lovro Haein, referent pri okraj, glavarstvu v Kamniku.
* Odlikovanje. Z redom sv. Save 4,. razr. je odlikovan Marko Tomažič, dekan v Kozjem. Z zlato svetinjo za civilne zasluge so odlikovani Simon Berlič, upokojeni državni sluga v Litiji; Edvard Pivec, posestnik v Ribnici na Pohorju, Anton Maček, posestnik v Šono-vem pri Kozjem. S srebrno svetinjo za civilne zasluge so odlik', ai Josip Kurent, sluga Kranjske hranilnice v Ljubljani; Avgust Vidmar, ključavničar v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani; Franc Pintar, delavec v premogovniku v Zabukovcu.
k V Mirni peči bo 24. julija popoldne velik?, orlovska prireditev.
k Trg Laško — mesto. S kraljevim ukazom od 17. julija 1927 je trg Laško proglašen za mesto.
k Izlet v Prago priredi začetkom septembra Umetnostno-zgodovinsko društvo za omejeno število udeležnikov. Izletniki odidejo iz Ljubljane v torek, dne 30. avgusta, in se vrnejo v četrtek, dne 8. septembra. Na programu je ogled metropole češkoslovaške republike, ki je bila v vseh umetnostnih dobah izredno aktivna. Glavne gotske in baročne cerkvene in posvetne stavbe nudijo veliko bogastvo francoskih, severnih, italijanskih in domačih oblik. Praga je mesto mnogih umetnostnih zbirk in pomembno središče modernega kulturnega življenja, predvsem glasbenega in gledališkega. Izletniki si bodo ogledali razen Prage lepo mesto Kuino Horo z mnogimi srednjeveškimi stavbami, med katerimi je katedrala sv. Barbare posebno znamenita. Letno bivališče čeških kraljev, Karliiv Tyn, ki je tudi na programu; hrani mnogo del češke slikarske šole iz 14. stoletja. Izletniki bodo prisostvovali svečani otvoritvi razstave slovenskega modernega slikarstva dne 7. septembra v Pragi. Izlet vodi dr. France Mesesnel; stroški bodo znašali za desetdnevni izlet z vožnjo vred okrog 2.000 Din. Obvezne prijave sprejema vodja izleta od 22. do vštevši 26. t. m. vsak dan med 11. in 12. uro v umetnostno-zgodovinskem seminarju na univerzi. Oddati je treba za dobo izleta veljaven polni list brez vizumov in takso 150 Din za osebo. Prijave se morejo izvršiti tudi pismeno.
■k Vse župne urade prosi »Sveta vojska« v Ljubljani, da se zavzamejo za častno udeležbo za trsatsko romanje. Ne prosimo gmotne podpore pri težavnem delu, a upravičeno pričakujemo, da nas vsi podpirajo moralno. Nekatere župnije so prijavile mnogo udeležencev, večje število pa je brez vsakega odziva! Naj ne podcenjujejo treznostnega pokreta, ki Živo posega v njih delovanje!
■k Iz Dolenjske se je za romanje in trez-aosini tabor na Trsatu prijavilo izredno majhno število udeležencev! In to kljub temu, da je zveza za Dolenjce najbolj ugodna! Kdo bi mogel povedati vzrok?
k Autobus Brezje — Bled vozi vsak d a n iz postaje P o d n a r t a (ne iz Otoč) na Brezje, in siccr od vlaka, ki prihaja iz Ljubljane v Podnart 8.20. Ob nedeljah in praznikih vozi le od turistovskega vlaka (6.32). Cena 10 Din. Če potniki izstopajo v Podnartu, prihranijo na vlaku in mostnini 5 Din, tako da stane vožnja z avtom pravzaprav Ie še 5 Din. Nazaj v Podnart vozi po naročilu. Potniki, poslužujte se ugodne prilike. — Na Bled vozi vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo z Brezij ob 14.30 na Bled (postajališče hotel Central). Odhod z Bleda 18,30. Če se priglasi zadostno število oseb, vozi vsako uro, Avto-podjetje Bole & Cvenkelj, Brezje.
k Potni listi za celo Evropo. Mednarodni turistični kongres na Dunaju je sprejel sklep, da se pošlje vladam vseh evropskih držav poziv, naj se uvede »evropski potni liste, s katerim bi se moglo brez vseh nadaljnih formalnosti potovali po celi Evropi. S tem bi so evropski turizem silno pospešil.
k Mati Ra jo s koso. Desetletnega Cirila Jezerška iz Peči pri Kamniku so prepeljali v petek v ljubljansko bolnico. Pri košnji jc
namreč hodil za materjo, ki je nenadoma slučajno zamahnila s koso in ga vsekala v desno nogo. Deček je težko poškodovan.
•k Pri bledi, sivorumenkasti barvi kože,
utrujenosti oči, slabem počutku, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče izpije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja >Fi-enz-JoseL< voda največ radi tega, ker na mil način odslranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
■jSr Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu protinu, nevralgijah (iscliias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon.
KUŠAKGVIČA KALOD0NT najboljša pasta za zebe •k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
k Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povoine, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacijo, založnice, rente. srečke itd. kupuje in plača najbolje Efekt-: na banka M. Jankule, Ljubljana, Kongresni trg 9.
f^Sm
-	Vo-
Za letovišče sivi ali drap
M 189-
b
ooer večer
n-
© Sin barona V. inkierja v Ljubljani. Vče-Čaj je prišel v prostore ljubljanskega oblastnega odbora v spremstvu dame postaren gospod, skromen in ljubezniv. Predstavila ga je dama kot svojega soproga — sina nekdanjega kranjskega deželnega predsednika Andreja barona Winklerja. Gospod je želel videti prostore, kjer je preživel svoja prva mladostna — gotovo srečnejša leta od sedanjih. Starejšim Ljubljančanom je še v spominu, da je bilo v prostorih na Turjaškem, trgu, kjer je sedaj oblasini odbor, v nekdanji deželni hiši — »loniovžu« —, c. kr. deželno predsedništvo, ko je bil predsednik baron Winkler. Spomini na polpreteklo dobo so očividno vplivali na sina za Slovence zaslužnega nekdanjega deželnega predsednika. Pripomnil je med drugim kazaje na vogelno sobo, kjer so nastanjeni tačas oblastni odborniki, da je bil tam vsako leto 18. avgusta cesarski diner. Rojak, — danes sicer tujec — pa bodi pozdravljen na rodni zemlji slovenski!
O Nov konzulat v Ljubljani. Kakor poročajo iz Belgrada, je vlada podelila eksekvatur častnemu danskemu konzulu v Ljubljani vele-trgovcu g. Aleksandru Knezu.
O šišensko katoliško prosvetno društvo v Spodnji Šiški priredi v nedeljo 24. t. m. izlet v Kamniško Bistrico. Odhod iz gorenjskega kolodvora ob pol 6 zjutraj. K polni udeležbi vabi odbor.
0 Tragikomična nezgoda. Ni vsakomur pot postlana z rožicami in zlasii kariera filmskega igralca vsebuje mnogo, mnogo neprijetnosti. Spoznal jih je včeraj tudi Franc Mohar, doma iz Trbovelj. O njem pravijo, da se je poskušal že v vseh poklicih, najraje pa je bil akrobat. V Zagrebu je baje hodil po žici s strehe na streho, skakal s streh na cesto itd. Svoje talente pa je sklenil, dn da le svoji domovini na razpolago. 2e od nekdaj ga je srčno mikal film in ko je v Ljubljani zvedel, da namerava podjetje >Jugofilm< pri-
polepša RJas	I
ELI DA
CREME DE (S| CHACtUE HEURE
-	. . .. a. ■
Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled alabastra. Ona jc tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmeraj nevidljiva,
toda vedno deluje.
Se ne sveti, nc maže.
E I i d a C r c m e d c C h
a q u
H
e u r c
rediti včeraj na Golovcu filmsko snemanje, je sklenil, da se tudi sam vtakne zraven. Ob 3 popoldne se je končalo snemanje :>Jugofilma< in njegove apaške drame na Golovcu — nastopilo je kakih pet oseb, samih mladih kandidatov za filmske igralce, — nakar ie hotel pokazati še Mohar svoje zmožnosti. Povzpel se je na osem metrov visoko streho vile na Golovcu in — se pogumno spustil doli. Toda nesreča je hotela, da si je Mohar pri padcu zvil levo nogo. Poklicana rešilna postaja ga je s težavo spravila s hriba v dolino in v bolnico. Jasno je, da podjetja Jugofihr.a - ne zadene pri nesreči nobena krivda, nasprotno pa se tudi Mohar prav nič nc kosa svojega početja in pravi, da bo, ko okreva, svoie filmske« poskuse nadaljeval in. cla namerava prav gotovo po -titi filmska »zvezda«.
O Nesreča z motornim kolesom. Trgovec Sergejev Vladimir je v petek popoldne poskušal na Tržaški cesti vožnjo z motornim kolesom, ki ga je nameraval kupiti. Pri Glincah se je ogrodje motornega kolesa nenadoma pretrgalo na dvoje in Sergejev je padel trdo na tla in dobil lažje poškodbe od zunaj ter težje v notranjosti prsnega koša. Sergejeva so prenesli na njegov doni. Seveda se je tudi kupčija z motornim kolesom razbila
O Tatvine. Policijska kronika beleži zopet dve tatvini koles. Ocepku Jožetu, razku-ževalcu, je bilo 21. t. m. izpred higijenskega zavoda ukradeno kolo, vredno 1000 Din. — V Tomačevem sta bila Smrajcu Ivanu in Mariji ukradeni dve kolesi, vredni skupaj 2750 Din. —■ Vagerju Ivanu v ilranilnični ulici je nekdo ponoči odnesel 120 Din vredno palmo.
O Hitro izsledila ukraden predmet. Tobačni delavki R. K., stanujoči na Opekarski cesti, je njen sosed I. M. ukradel 250 Din vreden ponikljan aparat za britje. Okradenka ie instinktivno odšla v mestno zastavljalnico in tam res našla svojo latnino, ki jo je lat pod svojim imenom zastavil za 50 Din. Tat je ne-znanokam pobegnil in ga zasleduje policija.
O Vlom na Barju. Posestnik in strojni ključavničar Josip Ravnikar v Črni vasi št. 3, se mudi te dni v Zidanem mostu. Njegovo hišo pa si je za ča»a njegove odsotnosti izbral neznan vlomilec, ki je v četrtek ob treh popoldan vlomil vrata v poslopje in odnesel večjo množino perila in moške obleke. Natančno se bo mogla škoda ugoloviti, ko se vrne Ravnihar, ki je samec, domov. Vlom so opazili mladi bratje Vidmarjevi, katerim je poverjeno varstvo nad hišo. Policijsko zasledovanje ni moglo ugoloviti nikake sledi za vlomilcem.
O Izgubljeni in najdeni predmeti. V času od 1. do 15. t. m. je bila pri ljubljanski policiji pripravljena večja množina izgubljenih predmetov ter razmeroma prav velika vsota izgubljenega denarja — približno 9700 Din in 70 lir. Med izgubljenimi predmeti so prijavljene večinoma listnico ter srebrne doze. Nasprotno pa je prijavljeno le 138 Din najdenega denarja, nenavadno veliko pa je najdenih palic, dežnikov in podobnih predmetov, ki so bili pozabljeni večinoma v vagonih.
O Špecijalna trgovina dunajskih bluz, otroških obleke. Kristoiič-Bučar, Stari trg.
Poravnajte naročnino!
□	Imenovanje v policijski službi. Za obl.
poveljnika drž. varnostne straže v Mariboru v 2. skupini II. kategorije je imenovan Franc Finžgar, dosedanji nadzornik istotam.
□	Blagoslovitev društv. doma v Krčevini. Jutri sc vrši slovesna blagoslovitev novega društvenega doma in sicer po sledečem redu: ob 9 slovesna služba božja v kapeli Matere božje na Aninem hribu. Ob četrt na 3 slovesen sprejem prijavljenih društev, ob pol 3 popoldanska služba božja. Po litanijah gredo vsa društva g. škofu nasproti in rja slovesno sprejmejo in pozdravijo. Po pozdravu blagoslovitev novopostavijeuega doma s kratkim govorom. Kol slavnostni govornik bo nastopil nar. posl. Franc Zebot. Po končani slovesnosti bo v dvorani in zunaj nje prosta zabava, pri kateri sodelujela oba godbena odseka kat. mladine. Poskrbljeno bo tudi za mrzla jedila. Da se bodo te slovesnosti vsi naši somišljeniki lažje udeležili, bo vozil avtomobil od 2 naprej s Trga svobode v Krče vino.
□	Služba božja za turiste je redno vsako nedeljo pri Sv. Arehu ob 10, na Smolniku ob 0. Kadar bo služba božja pri Sv. Uršuli n u Plešivcu, bo vedno pravočasno naznanjeno v časopisju. Turisti se morejo v Mariboru udeležiti sv. maše ob pol 5 pri oo. frančiškanih pred odhodom vlakov.
□	Pri Sv. Uršuli na Plsšivici bo v nedeljo 24. iu tudi na 25. julija služba božja ob 9. uri. —■ Aljažev klub.
□	Skupna lista Bernotovcev in neodvisnih socialistov (komunistov). Po razbitih pogaj:i>-njih med socialisti in bernotovci so se slednjič '/.družili bernotovci in neodvisni socialisti. Za skupnega kandidata in nosilca liste je določen vodja socialistov iz mežiške doline učitelj Vinko Moderndorfer.
□	Oblastna računska kontrola v Mariboru. Posebna naredba zahteva za poslov '.m jo oblastnega finančnega gospodarstva in knjigovodstva tudi računsko kontrolo, ki jo sestavljajo v Mariboru en državni uradnik iu dva člana oblastne skupščino Oblastna skupščina je na zadnji seji določila Stabeja in Ovčarja.
□	Vojaška razporeditev. Vojuška razporeditev vojnih obvezancev h Maribora, ki tu prebivajo in so sem pristojni, se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 7. zj. do 6. zvečer. Za liste, ki so službeno zadržani, pa 21. avgusta.
□	Težka avtomobilska nesreča. V četrtek zvečer se je pripetila na ptujski cest i blizu Tezna velika avtomobilska nesreča. Iz Maribora sia se vozila proti Ptuju mehanik Franc Bauman iz Ptuja in Franc Hobacher iz Maribora. Avto je vozil z veliko hitrostjo, ko je prišel v bližino gozda, jc nenadoma počila pnevmatika na zadnjem kolesu. Avto je vrglo v zrak, nakar se je dvakrat prekucnil in zvrnil v jarek. Pri padcu jo prišel Dannian pod avlomobil iu zudobil težko poškodbe na mmi„ roki, hrbtu in obrazu, Ilobacher pa je dobil le lažje praske. K sreči pa je v istem trenutku pripeljal mariborski rešilni avto, ki jo težkoranjeneg.1 Ban mana prepeljal v Maribor. Prevrnjeni avtomobil so dvignili, montirali kolo, nakar je avtomobil nadaljeval .vožnje*
Cel/e
Kam gremo jutri, v nedeljo, 24. julija
1927? Z našimi Orli, Orlicami, Orliči in Orli-Bicami gremo jutri v Radeče pri Zidanem mostu. Spored orlovskega nastopa v Radečah je sledeči: Dopoldne po prihodu vlakov se izpred kolodvora razvije sprevod po mestu v cerkev, kjer se vrši ob devetih božja služba. — Popoldne ob treh se prične na travniku Marijinega dvora javna telovadba vseh orlovskih edinic in panog. Po telovadbi se vrši na telovadišču prosta zabava. Pri celi prireditvi svira priznana mestna godba iz Radeč.
•©■ Polovična vožnja je dovoljena vsem udeležencem jutrišnje orlovske prireditve v Radečah pri Zidanem mostu. Do Radeč je treba kupiti celo vozovnico, ki velja potem skupno s potrdilom, da si se prireditve udeležil in ki ga boš mogel dobiti na telovadišču, tudi za povratek. Vozovnice tedaj pri prihodu v Radeče ne smeš oddati. Vozovnica mora imeti na zadnji strani mokri žig tvoje domače (vstopne) postaje.
•©■ Češki dijaki v Celju. V torek je dospelo v Celje 37 dijakov, ki jfh je poslala praška občina na letovišče v Celje. Radi nekih sitnosti, ki so jih izletnikom povzročile revolucijo-narne razmere v Avstriji, so se dijaki pripeljali že v torek, čeprav so bili najavljeni še le za sredo. Radi tega je odpadel tudi vsak poseben sprejem. Dijaki so nastanjeni v prostorih celjske gimnazije. Mladi letoviščarji se počutijo v Celju zelo dobro in so polni hvale nad lepoto celjske okolice in nad prijetnostjo ko-pelji v Savinji. Naj bi dijaki odnesli iz našega mesta čim najlepše vtise!
-©■ Kolo mu je izginilo. Zadnjo sredo je nekdo izmaknil dopoldne med 9. in 11. uro z dvorišča Narodnega doma kolo tipa »Torpedo«, ki je bilo last Antona Agreša iz Celja, Glavni trg 8. Kolo je črno pleskano, z nekoliko navzdol obrnjenimi ročaji, ki imajo rdeče gumijaste ročke, izmed katerih je leva nekoliko raztrgana. Gonilna plošča je preluknjana. Kolo je vseskozi dobro ohranjeno in vredno 1500 Din.
Trsič
VOLIVCEM MESTA TRŽIČA.
Jutri 24. julija se boste odločili, komu boste 2&upali za bodočo dobo gospodarstvo na naši občini. SLS — po listali Delavske in Obrtne zveze — vas vabi, da oddaste svojo kroglico v drugo ali pa tretjo skrinjico. V dosedanjem demokratsko-sociali-stičnem gospodarstvu na naši občini je vladalo pravzaprav pravo mrtvilo. Saj se zdi, da je dosedanja večina imela sploh strah pred javnimi sejami, ki so se vršile komaj vsake kvatre. Naši občini pa je treba krepkega razmaha, ki ga more prinesti le SLS, ki ima trdno zaslombo v oblastni skupščini in, kot vse kaže, tudi v bodoči državni upravi. Volivci, poglejte gospodarstvo v naših organizacijah v Tržiču in ne bo vam treba razmišljati, v katerih vrstah so dobri gospodarji! Delavci, ali boste volili socialiste, da se potem od vas izvoljeni zastopniki združijo, kakor doslej, v občinskem odboru z najbolj kapitalistično stranko SDS? Ne dajte se begati od teh skaza-socialistov! Čast Tržiča zahteva tudi, da izgine iz našega mesta moč povsod propadajoče SDS, ki tudi v našem mestu ni storila prav nič koristnega niti za široke ljudske sloje niti za obrt in napredek naše industrije. Kdo bo še verjel sladkim besedam in obljubam agitator jev, ki vas poznajo samo ob volitvah!? Ni ga pač v Tržiču tako omejenega volivca, ki bi ne mogel spoznati, da je na naši strani zrelost, možatost in gospodarski ter kulturni napredek. Kdor bo pri volitvah pripomogel k našemu političnemu napredku, ta bo sodeloval za procvit velikega Tržiča!
Kandidatne liste in skrinjice pri občinskih volitvah imamo štiri. Ko volivci razobešene liste pregledujejo, se vsi pohvalno izražajo o sestavi naših dveh list, dočim socialistična in zlasti liberalna kaže, da je bilo treba podpise vsepovsod iskati.
»Runo*, naša usnjarska zadruga zaposluje danes že 34 delavcev, ki bi bili sicer vsi na cesti. To podjetje, ki so ga nasprotniki ob početke obsodili takoj na smrt, znači pač vzorno in zdravo gospodarstvo v naših vrstah.
Ježica pri Cjublfani
Tovariii gasilci! Pozivate se, da se pofno-Stevilno udelžite pogreba umrlega tovariša g. Ign. Hvastje v Savljah, ki se vrši danes popoldne ob petih. Paradna obleka s čelado. Zbirališče ob pol petih v Gasilnem domu. — Odbor.
Moški zbor pevskega odseka KPD se kor-porativno udeleži pogreba umrlega dolgoletnega pevca g, Ignacija Hvastje, da mu ob slovesu izkaže poslednjo čast s pesmijo, katero je vedno tako ljubil. Pridite vsi! — Odbor.
Kočevje
Kočevska »Bauernpartei« je imela 17. julija svoj zaupniški sestanek pri Ernstu Petscheju v gostilni. Navzoči so bili vsi zastopniki okoliških občin. Govornikom se je izrekla hvala, glavnemu vodstvu stranke pa popolno zaupanje za vse dosedanje delo kakor tudi za prihodnje skupščinske volitve.
Znamenje časa. Ker je nastopila suša, so mlake in vodnjaki skoro izsušeni in tudi Rinža je močno upadla. Mestno županstvo je že omejilo vodo po vodovodih in še pristavilo, naj se štedi z vodo tudi ob določenih urah. — Ob Rir.ži in zvečer na sprehodih srečaš poleg znancev tudi neznance; to so kočevski letoviščarji, ki prežive šolsko leto v Avstriji in pridejo radi čez počitnice v svojo kočevsko domovino vsak k svojim znancem ali sorodnikom. — Prah je še vedno neomejen gospodar, dež ga more le začasno ukrotiti.
Sovo mesio
Stekline sumljiv pes. Dne 21. julija t. 1. se je zatekel v hišno vežo lesnega trgovca Petriča v Kandiji št. 87 stekline sumljav pes. Ko ga je hotela tamkaj stanujoča gospa Vukadm pregnati iz veže, jo je skušal pes popasti, pa s® mu je z metlo ubranila ter ga potisnila v klet. P9a je nato mestni stražnik P. z revolverskim strelom pokončal Uradno raztelesenie bo ugotovilo, ali je bil pes v resnici stekel.
Živinski sejem v Kandiji. Na- mesečni živinski sejem v Kandiji dne 21. t. m. so prignali 140 glav živine. Kupčija je bila bolj mrtva. Vpitja me-šetarjev je bilo le malo slišati. To je bil menda j zadnji mesečni sejem v Kandiji, ker se prihodnji I vrši že na Drski v območju občine Šmihel-Stopiče, ! kar smo že svojčas poročali.
Poljske tatvine po ciganih. Iz novomeške okolice prihajajo pritožbe, da kradejo cigani po njivah krompir, fižol in koruzo ter odnašajo te pridelke v svoja skrita taborišča S tem se dela po polju velika škoda, ki je pri onih toliko bolj občutna. ki imajo le malo njiv v najemu. Ni ga menda kraja v Sloveniji ki bi imei 'oliko ciganov, kakor jih ima ravno novomeška okolica.
Nov jez. Mlinar g. Bojane deln v svojem mlinu na vodi Težka voda pod Grmsko kmetijsko šolo nov betonski jez.
Sloven&ter* 'tertnflna
Druga nova maša v Turnišču V nedeljo 24. t. m. bo v Turnišču letos že druga nova sveta maša. Služil jo bo g. Franc Koleno iz GomiHce. i Slavnostno pridigo bo imel domači g kaplan Ivan Greif
Dijaško zborovanje. Dne 19 t. m. je imelo prekmursko dijaštvo v M. Soboti ol/čni zbor. Med drugim se je sklenilo, da se dosedanja »Zavednost« 'prekrsti v »Panonijo«-.
Moč strele. Pretekli pe'ek ponoči je treščilo v brzojavni drog ob državni eestj iz Bellinec v M. Soboto. Strela jebila tako močna, da je poškodovala šest zaporednih drogov, ščesala jih je od vrha do tal.
v
TrltovTf
sjst Predavanje. V ned ljo, 24. julija. ot> po' štirih popoldne priredi žensko dri:štvo predavanje o »Ženi na Jutrovem«. Predavanje se vrši s skioptičnim slikami. Predava g. ?rnave, ki bo r0-jasneval došle, pri zadnjem predavanju manjkajoče slike Egipta, doline ltral;ev, Tutanhamrna in tako dalie,
SČS P' r.tno. Da se že konkurenca neha, so naši obrtniki mizarji v sredo večer na svojim sestanku sklenili, da bodo prevzeli skupno vsa mizarska dela nove meščanske šolo. Ta korak naših mizarjev ie pameten in ga vsi odobravajo, sedaj je pa dolžnost občine in šolskega odbora, da delo odda domačinom.
Operetni večer, Danes v soboto večer ob 8. uri gostuejio člani ljubljanskega narodnega gledališča gospa Bnlatkova. Peček, Povhe in Balatka in uprizore več odi"' kov iz raznih operet v gostilni Forte na Vodah.
Vode primanjkuje. Imamo novo zrfraieni vodovod, ki stane občino težke mil'ione. Ta pa odreja radi velikega pomanjkanja vode, da se v bodoče ne smejo škropiti ceste iz hidrantov občinskega vodovoda in prepoveduje tudi škronlje-nje vrtov in pranje s pitno vodo. Č.e pa greš mimo rezervarjev na sv. Planino ali v Rovte. vidiš, da brezpotrebno teče iz njih voda v veliki množini. Suše letos tudi ni in smatramo vse to razglašeno pomanjkanje vode samo za šalo. Količina vode, katero daieta dva studenea, po strokovnjnšk'h ugotovitvah mora zadostovati z.n Trhovlj<v Sto na seveda za to, da se odpravijo razne hibe vodovoda.
E^zVagonov ni. Pri rudniku je v petek delo počivalo, ker ni bilo vagonov za nakladanje premoga na razpolago, v zalogi ga je pa že preveč nakopičenega. Enkrat ni naročil, drugič manjka vagonov, tako da rudar premišljuje, kaj še pride nad njega.
Šmnrtno ob Pnki. Dne 24. in 25 t. m se priz-
nuje ob'euiica odkritja spmoenika v sveovni vojni padlim in umrlim žrtvam občine šmarno ob Pa k i V nedeljo dre 24, bo po prvi sv. m.iži slovesni li-bera za pokoj duš. nato zapoje pevski zbor žalo-stinko Mii vam bodi«. Spomenik bodo sorodniki okrasili z venci in bo dva dni neprenehoma raz-! svetljen z električnimi žarnicami. Bratje, seslre, 1 pokažimo, da fe nismo izgubili ljubezni do onih, ki trohnijo daleč v tuji zemlji.
Gostovanje juniorjev celovškega Sportvereina, ki igrajo jutri v nedeljo ob 18. uri na igrišču SK Ilirije z juniorskim moštvom Ilirije prinese poznavalcem nogometne igre in vobče ožji športni publiki posebno zanimivo tekmo. Kakor v nekaterih drugih šport, centrih, tako igruajo tudi pri nas juniorii mnogokrat lepši, tehnično popolnejši nogomet kot I .moštva Ako je tako juniorsko moštvo k vsemu temu še dobro vigrano, je res veselje motriti njegovo igro. Juniorski team Ilirije prednjači že nekoliko let ne samo ostalim domačim juniorskim moštvom, temveč je lanj »zdelalo* tudi zagrebškega juniorskega prvaka Gradjanski ŠK na klufovi 15 letnici s 6:1. Celovški SV nastopi v Ljubljani ojačen z nekaterimi igralci drugih celovških klubov, tako da postavi v boj nekakšno neoficielno juniorsko reprezentanco Celovca. Po dogovoru med obema kluboma smejo nastopiti strogo le juniorji, to je igralci do siarosti 18 let. —
najnovejši in najcenejši pri „BERKO".
Damski slamniki po Din 65'—.
Dunajska cesta 5.
ceps
Novi romunski kralj Mihael.
Romunska kraljica-vdova Marija.


IfH
/\y * .,; / v s -^i''
11-
•-h
Patrijarh Miron Chrislea, član romunskega regentskega sveta.
Romunski princ Nikolaj,
član re >enlskega sveta.
Justična nalača na Dunaju r ognju.
Kot predtekma e? vrši ob 16.15. uri prvenstveni tekma med rezervama Jadrana in Hermesa.
S. K. Jadran. Danes ob 19 sestanek rezervnega moštva v garderobi. Važno radi prvenstvene tekme z S. K. Hermesom. — Tajnik.
Kolesarske dirke »Save« se vršijo v nedeljo, dne 24. julija 1927 na progi Ljubljana—Planina in obratno. Start in cilj Tržaška cesta km 2.200 (gos ilna Kramar). Začetek ob 15 uri 1. Glavna društvena dirka 90 lun. 2. Dirka novincev 10 km. 3. Damska dirka 4 km. 4. Invalidska dirka 4 km. 5. Seniorska dirka 4 km. 6. Zvezna dirka 20 km. Po končanih dirkah se vrši prečkanje za 10 lepih dobitkov Skupni odhod z godbo >Gradašca« iz Sv. Jakoba trga ob pol 14. uri.
Naznanila
Gasilno društvo na Verdu priredi v nedeljo dne 24. t. m. svojo vitno veselico. Za razvedrilo skrbi godbeno društvo »Vrhnika«. Začetek ob treh popoldne. Prijatelji gasilstva vabljeni.
Po svetu
Rekordni poizkusi na letalu
v Dessau, 22. jul. (Izv.) Ob 5 zjutraj sta se dvignila na tukajšnjem letališču znana le tal sita rekorderja Loose in Risticz v Junkerje-vem promelnem letalu za poskusen polet. Nameravata potolči ameriški vztrajnostni rekord 51 ur, in če se jima bo to posrečilo, bosta morala osiati v zraku do nedelje zjutraj. Krožila bosta na progi Dessau—Lipsko, tja in nazaj. Ob 10 zvečer sta po 18 urnem poletu oba pilota premerila progo 2200 km, kar znači eno tretjino poti iz Dessaua v Newyork. Če se poskusni polet posreči, bosta v kratkem nastopila polet preko oceana.
NOVA DEMPSEYJEVA ZMAGA.
v London, 22. jul. (Izv.) V navzočnosti 90 tisoč gledalcev se je vršil boksarski boj med Dempseyem in Sharkeyem. Dempsey je premagal Sharkeya v sedmi rundi k. o. Od začetka je bil Sharkey v premoči in po nekaj run-dah je Deinpsey že popuščal. Imel je že krvava usta in je bil videli močno utrujen. V sedmi rundi pa se je opomogel in premagal nasprotnika. Deinpsey bo prejel 50.000 funtov. Sharkey pa 10.000. Publika je Dempse.vu prirejala naravnost viharne ovacije. Sharkey je izjavil, da je septembra zopet pripravljen nastopiti v Newyorku proti Dempseyu.
PROTIKOMUNISTIČNA AKCIJA V FRANCIJI.
v Pariz, 22. julija. (Izv.) Glavni tajnik komunistične stranke Semard, ki je bil istočasno z Daudetom osvobojen iz zaporov, je bil zopet aretiran. Aretacija tajnika v strokovnem domu ni povzročila nikakih incidentov.
Iz Bruslja poročajo, da se nahaja rojalist Daudet v Venduyne, malem belgijskem kopališču.
V SPOMIN NAPOLEONU.
v Praži, 22. jul. (Izv.) Ameriški razisko-valeč Daly je 1. 1860. vzel vrbo žalujko na Napoleonovem grobu in jo nanovo zasadil v Ameriki. Eden njegovih naslednikov Reinold je to vrbo podaril sedaj Franciji. Prihodnje dni jo bodo prepeljali v Pariz in zasadili na vrtu Invalidskega doma.
ČEŠKI FAŠISTI.
v Praga, 22. jul (Izv.) »Narodni Osvo-bodzenk izve, da bodo češki fašisti pri občinskih volitvah nastopili s samostojnimi kandidatni mi listami. V Pragi bo nos-ilei faši-š!o, •' e ii. ite bivši general i ujia.
USPEH FRANCOSKEGA KONSOLIDACIJ.
SKECA POSOJILA.
v Pariz, 22. jul. (Izv.) »Malin« poroča, da je novo konsolidacijsko posojilo prineslo Franciji 6 milijard frankov. Posojilo bo dobila francoska državna banka in bo omogočila s tem denarjem cenen nakup deviz.
SPORAZUM MED ČANGKA.JŠEKOM IN
ČANGCOLINOM.
v London, 22. jul. (Izv.) Komisar nankin-ške vlade, ki se nahaja v Šanghaju, demanti-ra vesti angleških agencij o sporazumu in premirju med Čangkaiškom in Čangcolinom. Kljub temu poudarjrjo angleške vesti, da je ta spoiazum golov in poročajo posameznosti
0	umikanju čet narodne armade iz Šantunga.
IT ALI J ANIZ ACIJ A TRENTINA.
v Rim, 22. julija. (Izv.) Listi iz Bozna poročajo, da je notranji minister naročil prefek-tu tamc šnjc pokrajine, da se morajo vsi hotelski računi spisati v italijanščini, ako dotični vsaj inalo razume italijanščine,
NOVA PORZA.
v "F: -•! 2,\ julija, (Izv.) Danes ie bila (•[>;>'ji.nu it? borza za sviloprcjkim kokone.
1	o jt. edina vrsia te borze v Evropi.
POHOTNEž.
v Rim, 22. julija, (Izv.) V bližini Neaplja so aretirali nekega Alojzijo Morra, ki je imel v svojem stanovanju prav: harem Imel je zaprte tri sestre po 16, 18 in 20 let stan- Očetu je plačeval 500 lii najemnine n 30 lir dni no za hrano.
POTRES*
Rim 22 jul ja (Izv.) Seizmografski institut v Facnzi je zabeležil davi ob petih močan precej oddaljen potres, ki je trajal dve uri. Oddaljenost središč? -'naša priličuo -1.700 km v jugozapadni smeri.
©cf carstvo
Uvoz teo!es, motociklov in avtomobilov.
Iz najnovejše publikacije o zunanji trgovini
biciklov, motociklov in avtomobilov v našo državo.			sledeč:			
				1924	1925	1926
	Bicikli:		Unija	2,1	196	112
	kom.	vrednost Din	Italija	13	23	58
192-1	3789	5,023,000	Avstrija	2Sf	12	28
1925	7441	7,432.000	Francija	3	3	28
1926	8144	9,635.000	Nemčija	219	42	10
Lani je torej uvoz kole« narastel 'za 703 komade ali .-.a 0.5 odstot. Odkod smo uvažali največ koles, kaže sledeča tabela (v komadih):
	1924	1925	1926
Avstrija	' 1660	4195	4818
Nemčija	1881	2223	1892
Francija	71	294	973
Italija	97	308	372
.Madjarska	1	67	285
Češkoslovaška	2	37	155
Anglija	75	147	137
Lansko leto	je padel	uvoz	iz Nemčije ter
Anglije, dočim vse druge državo zaznamujejo pri uvozu dvig. Zlaaii je omeniti Francijo, ki je lani uvozila skoro 1000 voz, kar pomeni napram letu 1924. povišanje za 1270 odslot; Češkoslovaška in Madjarska, ki sta leta 1821. uvozili komaj 3 vozove, sla udeleženi sedaj pri uvozu s 2 odslot., oz. s 3.5 odstot.
Motocikli.
Uvoz je znašal:
1924
1925
1926
kom.
352 1111
622
teža kg 21.100 80.500 66.700
vrednost Din 2,524.000' 6,417.000 4,150.000
Lansko leto je uvoz motociklov znatno padel, kakor je v 1. 1925. izredno narastel. Zanimivo je, da se uvažajo vedno bolj težji motorji, pa tudi dražji. Po posameznih državah se je razdelil uvoz kakor sledi:
Uvoz tovornih voz je lani padel za 17 odstot., ne toliko po teži, kar pomeni, da so se uvažali v večji meri težji vozovi, kar kažo tudi povprečna cena, ki je višja kakor v letu 1925.
Delež posameznih držav pri uvozu je bii
Nemčija, ki je leta 1924. daleko največ, uvozila k nato, je padla na 5. mesto z 10 uvoženimi tovornimi avtomobili Na prvem mestu je sedaj Amerika, kateri pa zelo konkurira Italija. Zaradi padca franka je bilo lani mnogo voz uvoženih tudi iz Francije. Uvoz iz Češkoslovaške, ki je leta 1925. uvozila 22 voz, je lani popolnoma izostal.
Osebni avtomobili.
V manjši meri, kakor u\oz tovornih .avtomobilov je nazadoval uvoz osebnih avtomobilov, kar dokazujejo naslednji podatki:
	kom.	teža ton	vrednost Din
1924	701	710	45,116.000
1925	2302	2301	'92,161.000
1926	2068	2421	78,859.000
Število uvoženih voz je padlo za iO odstot., dočim je teža celo narastla za 123 ton. Iz tega sledi, da so se uvažali bolj srednji in težji vozovi. Lani je znašala povprečna teža voza 1180 kg napram 1000 kg v letu 1925. in 1010 kg v letu 1924. Cene avtomobilov so v preteklem letu nazadovale, kar ni pripisovati samo višji vrednosti dinarja, ampak iudi taktičnemu znižanju cen voz na svetovnem trgu iri pa — za Francijo — padanju franc. franka.
O provenienci voz govore naslednji podatki:
	1924	1925	1926
Unija	44	289	203
Anglija	9?	311	155
Nemčija	41	80	108
Avstrija	116	217	74
Francija	18	67	52
Italija	4	56	18
Belgija	27	67	10
Ajvstrijo, ki je 1. 1924. bila na prvem mestu. Št) izpodrinili Amerikanci, Angleži in Nemci. Uvoz' iz vseh dl'žav je bil lani maniši kakor 1. 1925. Zlasti je padel uvoz iz Avstrije (za 06 odstot.) ter iz Anglije (za 50 odstot.), skoro popolnoma je prenehal tudi iz Italije in Belgije. Edino Nemčija si v vedno večji meri usvaja naš trg, saj njen uvoz neprestano raste: od 41 v letu 1924. na 80 v letu 1925. in 108 lani. Tudi v tekočem letu je razdelitev uvoza po posameznih državah enaka.
Poleg kompletnih biciklov in motociklov smo lani uvozili znatne količine delov, kar p5, je v carinski statistiki izkazano skupaj za bicikle in mo-tocikle.
vrednost Din
1924	4,179.000 (samo deli koles)
1925	5,022.000
1926	4,137.000
Tovorni avtomobili.
Uvoz tovornih avtomobilov je znašal:
' kom. teža ton vrednost Din
1924	102	132 4,624.090
1925	290	318 8,665.000
1926	242	289 7,971.000
	1C24	1925	1926
Unija	219	1285	879
Francija	108	232	479
Italija	157	'185	435
Kanada	—	41	97
Avstrija	98	175	78
Nemčija	18	47	54
Anglija		7	24
Belgija	7	9	10
češkoslovaška	12	27	6
Unija, ki je leta 1925. dala 53 odstot. vsega uvoza, je uvažala lani samo Še 42 odstot.; francoski delež je narastel od 10 odstot. leta 1925. na 23 odstot. leta 1926. in je bil večji lani kot italijanski, ki je znašal 21 odstot. napram 21 odsiot. leta 1025. Iz tega se vidi prodiranje cenenega francoskega voza na nas trg. Izredno važen naš dobavitelj je Italija, katera uvaža k nam v prvi vrsti fiate. Kanada, ki leta 1924. še ni nig k nam Uvažala, je sredi leta 1925. poslala prvi transport voz v našo državo. Iz Kanade se uvažajo unij-ske marke. Avstrija zaradi visokih cen vedno bolj izgublja naš trg, dočim Nemčija napreduje, kakor tudi Anglija. Delež Belgije je majhen; češkoslovaška pa istotako kakor Avstrija ne more ' ikurirati cenenim Francozom, in Ameiikancem ter tudi Italijanom.
Tržna poročila.
Slive. Na belgrajski borzi notirajo slive (vse ponudb"), par. va<ron Valjevo, za september do 15. oktobra: nav. garnitura 530, velika 570, 110— 120 420, 95-100 350, 80-85 685, 70-75 730. Napram prošlemu tednu so cene poskočile za 10 dinarjev.
Teža I11 otfstbffifc tujllt■ •prlntPrt-prt Hitu v
trgovanju na bclgi-. liorzi. UfrraVa belgrajMe Tjla-govne borze je določila sledeče hektoliter*!;teže ter odstotek tujih primesi v trgovini z Žitom na belgrajski borzi: pšcnica 76 kg 4 odslot., ječmen 62 kg 3 odstot., rž 72 kg 3 odstot. in ove.< 40 kg 3 odslot.
fitanje vtnofirailov » Dalmaciji. Kakor poročajo iz Splita, je stanje dalmaliiiskih. vinogradov pc,voljno; dočim je vročina v Zagorju napravila desti škode, ni v Prlmorjij nič, škodovala. Stan jo-vinogradov.je odlično in pričakovali je odličnega pridelka, lako v kvalitativnem kakor kvantitativnimi pogledu. Včeraj je prisilo na trg v Splitu prvo grozdje, ki so ga prodajali po 29 Din za kilogram.
Zopet uvtfz inozemskega premoga ia žolM-niro? Kakor poročajo belgrajski listi, se v mero-dajnih krogih zopet govori o uvozu inozemskega premoga za državne železnice Vendar pa je upali, da po uvidevnosti Žel.. ministra -ne bo prišlo do tega.
Uvoz čokolado. Vzporedno, z razvojem naše domače industrije čokolade se uvoz od lota do leta manjša. Lani je znašal 150.000 kg v vrednosti 6,637.000 Din. dočim je bil leia 1023. 171.000 I«.-, leta 1924. 218.300 kg in leta 1023. celo 326.000 kg. V teku 3 let je torej padel za polovico. Največ čokolade snio lani uvozili iz Švico (66.000 !kg). potem iz Italije (36.000 kg) in iz Avstrije (81.000 kg). Leta 1924. je bilo razmerje uvoznikov cisto drugačno; na prvem mestu je bila Avstrija (70.600 kg), sledila je Italija (56.300 kg) in Švica (34.200 kg), kakor videti, je Švica izpodrinila vse konkurente.
Drž. finance v januarju 1927 V januarju letos so znašali drž. dohodki 790.35 milijonov Din, izdatki pa 1055 milijonov Din. S tem se prebitek prvih 9 mesecev prorač. leta v znesku 220 milijonov Din izpremeni v prvih 10 mesecih proračun, .leta 1926-1927 v deficit 45 milijonov Din.
Svetovna produkcija in komuni kave Svetovna produkcija kave jc znašala v kampanji 1920-1027 21,252.000 vreč (po 00 kg) napram 21.1.60.000 srečam v letu 1925-1926. Konzum je bil 21,300.000, oz. 21,096.000 vreč.
Die 22. julija.
DENAR.
V kurzih ni zaznamenovati dosti izprememb; edino London je bil zaključen po 276.20 napram včeraj (276.30). Privatno blago je bilo nudeno po 276.30. V Curihu je zabeleženo sj)lošno malenkostno nazadovanje. Italija .je bila trgovana v majhni količini po 309X0. Privatne ponudbe so bilo na Dunaju, malo v Italiji, potem v Londonu in Parizu, ostalo pa jo morala kriti Narodna banka Promet je bil znaien v devizah: Curih,, London in Praga.
Ljubljana. (V oklepajih zaključki) Devize: Amsterdam 22.80 -22.81, Berlin 1351—13.54 (13 525), Budimpešta 9.90—0.93 Curih 10.935— 10.965 (10.95), Dunaj 7.995—8.025 (8.01), Newyork kabel 56.93 bl„ ček 10.935-10.965.,- (10.-J5), Pariz
22229—524.» (2?S»): Praga 168.20-169 (16&60), Trst '308.50—310.50 (80ftW).
Zagreb. Italija 308—310, London 275.80— 276.60, Nevvvork 56.70—50.90. Prana 168.20—169 Dunaj 7.99—8.02, Curih 10.936—10.905.
I urili, lielsrad 9.13, Budimpešta 80.50, Berlin 123.35, Italija 28.20, London 25.8075, Ne\vyoik 319.25, Pariz 20.33, Prafci 13.38, Dunaj $40, Bukarešt 3.15, Sofija 3.76, Varšavo 58.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodam 190.05, Lsndon 34.40. Mitaft ašm Newy.oi-k 710.-15, Pariz 27.81, Varšava 79.35. Valute: dblarji 710.30, angleški funt 84J30,' francoski' frank 28, lira 38.90, dinar 12.57, 'češkoslovaška krona 21.10.
Pra.^.1, Devize 1 Lira J88.87, Zagreb 59.35, Pariz 132/10, London 101, Ne»'york 33.80. P Sonic a: Ne\vyor't 153.87, Chicago juli M2, sept. 138.10.
Trst Belgrad 32.20-32.50. Curih 353-355, London 89.15-80.40. Ncv.yoi'k 18.30—18.40, Ouiiaj
257-210 Pariz 70,80—71.20,..Praga 54.25—51.75.
.,'... ' • *
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest posoj. 8-1 don.. vojna odškodnina 343 den.. Celjska 197..... 190, Ljublj. kreditna. 147 Jen,, Pra-iedioaa 830 den., Kred; zavod 160 den., Stavbna 55 den. Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 84.50—85, agrari 50,50 zaklj., vojna odškodjiina zaklj, 343.50, losa 343—343 50, avg. 343—343.5(1, Hrv esk. 9350-94, Uipobonka 56 zaklj., Jugobanka 00—91, PraSIc-diona 850- 855, Ljublj. kreditna. 149—153,• Narodna banka 4700—«50, $rp«ka, 130, Še«crana 470— 485, Slavonija 10—IS, TibOvlje 450—470,- Vevčo 132.50 den.,
Ouuuj, Podon.-shvska-jadran. 78, Živilo 72, Alpinc 41, Grciuil/, 6.50, Kranjska industrijska 41.95. Trbovlje 55.25, Hrv. esk. 11.12, Leyk.ini 11.70, Jugobanka 11, Hipbbankft 6°0, Mun-tus 170, Slavonija 15.
BLAGO:
LJubljana. Les: Testoni originalni, IUo vag. Sušak 500—500, zaklj. 4 vag. 300, trami po noti lifftpcn, fko vagon' liakfnd. post: 200—260, zaklj. 260; tendenca jo neizprOiiionjena, povpraševanje za test one; zaključeno:-4 vag. testonov, i vag. irainov.
i) c ž. pridelki: Pšenica uova, bq£ka, 78 kg. ',1% brez dopl. slov. pošt., ml. tar. prompt 30 dni 337.50— 340 > isto dobava avg-sept. 345—317.50. pšenica nova, sremska, 80 kg, 1% prompt slo«. p., ml. tar., plačilo 30 dni 335: pšenica nova, slavonska, 79—80 .kg, 2% prolpt slov post., nil. lar. plač, 30 dni 335;.koruza bačka. nav. voznimi slov. post., prompt. plač. 30 dni 235, bačka ml. lar., slov, posl., prompt. pl«v 80 dni 230, bam.Ska, nav. voznina slov. post, prompt. plač- 30 dni 282.50, ban. ml. tar., slov, posl., prompt plač, 30 dni 227.50, srbska nav. veznina t-lov, post., prompl. plač 30 dni 220, srbska ml. tar., slov. p., pronini. plač. 30 dni 217.5: ničlarica iz stare pšenice, fko Ljubljana, odjem celega vagona, plač; |)o prejetnu 510; vsi kur/,i so ponudbo; tendenca ie čvrsta; zaključkov ni bilo.
Novi Sad. Pšenica bačka, 78 kg 290-292.5O. bačka 79 kg, 292.50—295, sremska 78—79 kg, 287.50 —290; oves bački 185—187 50; ječmen bački 04— 65 kg, 200—21.0, sremski 61—65' kg, 200—210; koruza bačka 187.50—190, bačka okrogla 192.50, bačka fko vag. Nisak 200—202.50, bela bačka 197.50— 200, ban. 187.50—1.90, sremska 192.50—195; moka 0 c 430—440, šl. 2 405—410. št. 5 370—375, št. (i 330, št. 7 250-260, otrobi bački v juta vrečah 155 —160; tendenca nespremenjena; promet: 16 vag. pšenicet 18 vag. koruze, i vag.. uiokc iu 0 vag. ovsa.
Meteorološki ravod v Ljubljani dne 22. julija 1927.
Višina barometra 308"8m
Opazovanja		tiaro-melei	ioplota v C	lici vlario ' 1,	Velet ln brzino v m	Oblnč-nosi 0—10	Vrsta padavin		ca •s-!	eo St
krtli							oh op-.trovanlu	v mm do 7t>		
	7	762-6	17-5	82	mirno	0			29-0	15-1
Lfubljann (dvorec)	14	759-0	28-9	42	SW 4	4				
	21	758-4	23-5	46	SW 2	0				
Maribor		761-6	20-0	67	SE 2	0			?fi	13
Zagreb		762-0	21-0	76	SSE 4	0			2-1	16
Belgrad	8	761-9	20-0	62	mirno	0			26	14
Sarajevo		762-0	18-0	64	mirno	0			27	10
Skoplje		761-7	23-0	47	NNW 4	2			20	12
Dubrovnik		7ol-2	23-0	31	mirno	0			27	15
Split		761-7	25-0	45	S l	0			31	22
Praga	7	759-6	18-0		SW 4	5	......		25	16
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Dunajsko vremensko poročilo aa 23. julija: pusto, od časa do časa deževno, temperatur«
se zniža, zapadni vetrovi.
Nikolaj L j e s k o v: «59 w
24
—	Čisto vsi? — rečem.
—	Vsi, — mi odgovorita, — to je nas nauk, ki ga imamo od apostola Pavla. Kamorkoli pridemo, se nikjer ne prepiramo, to se ne spodobi za nas. Ti si suženj, pa kaj se hoče? Potrpeti moraš. Tudi apostol Pavel je zapovedal, da morajo sužnji ubogati. Ne pozabi potem, da si kristjan. Zato nama tudi ni treba zate skrbeti. Tudi brez najine pomoči bo našla tvoja duša rajska vrata odprta. Tatari pa ostanejo v temi, če jih ne bova sprejela v sveto cerkev. Zato morava za nje skrbeti.
Pokazala sta mi tudi knjižico.
—	Le poglej, — sta mi rekla, — koliko ljudi sva že zabeležila tukaj! Vse te ljudi sva že pridobila za našo vero.
Nisem hotel z njima več govoriti, pa ju tudi nisem več videl. Samo eden izmed njiju mi je prišel še pozneje pred oči, in še to je bilo slučajno. Nekoč je prihitel odnekod eden izmed mojih malih sinov in mi rekel:
Očka, ob našem jezeru leži človek.
Sel sem pogledat. Videl sem, da so mu bili potegnili kožo do kolen na nogah in do lakti na rokah. Tatari so namreč pravi umetniki v tem poslu: najprej naredijo zareze z nožem, nato pa potegnejo kožo doli kakor nogavice ali rokavice. Njegova glava se je valjala tam zraven, bolj daleč, in na čelu ji je bil izrezan križ.
—	Eli, — sem si mislil, — nisi mi hotel pomagati, rojak, in sem bil na te nevoljen, zdaj pa te je izvolil Bog in ti poslal mučeniški venec. Oprosti mi zdaj radi Kristusa I
Prekrižal sen ga polem mu spet združil truplo in glavo, pokleknil, ga zakopal in mu zapel - Svjalv.j Bože«.1 Ne vem pa do s daj. kam se je til napotil drugi njegov tovariš. Mislim, da ie 1 ončal na isti način in tudi prejel mučeniški venec: Pozneje so namreč imele Tatarke v naši ordi jako dosti svetih podob, prav tistih, ki sta jih imela s seboj ona misijonarja.
— Misijonarji pridejo torej celo v Rinj-peske?
—	Seveda pridejo, samo da vse to nič ne koristi.
—	Zakaj pa ne?
—	Nimajo pravega nastopa. Če že hočemo asi jate spreobrniti v našo vero, jih je treba prestrašiti, tako da bi se cd groze tresli. Misijonarji pa jim oznanjajo ponižnega Eoga. To pa ne drži, zakaj azijat nima ni-kakega spoštovanja do ponižnega Boga, ki ni strašen. Take oznanjevavce samo pomori.
—	Predvsem pa ne smejo menda imeti misijonarji, če gredo k ^zijalom, nič denarja in dragocenosti?
—	Seveda ne. Sicer pa nc bo to ljudstvo za nič verjelo, da kdo prihaja k njim praznih rok. Prej si bodo mislili, da je vse zakopal kje v stepi, mučili ga bodo in trpinčili do smrti.
—	Razbojniki!
—	Seveda, razbojniki. Tako se je na primer zgodilo v času, ko sem tam živel, tudi z nekim zidom. Nekoč je prišel bogve odkod star žid in je tudi oznanjal svojo vero. Dober človek je bil in menda vnet za svojo vero. Raztrgan je bil tako, da so cape kar visele od njega. Ko pa je pričel govorili o veri, bi ga bil človek poslušal kar naprej. Od kraja sem sc hotel z njim spustiti v prepir, češ, kaj je vredna vaša vera? niti svetnikov nimate! A on mi jo dejal, da imajo tudi svetnike. Začel mi je čitati iz talmuda, kakšni svetniki so pri njih ... Prav zanimive slvuri je čirai. Tai-
1 Svjatyj Bože, sv. krepkij, sv. bczsmertnyj,' pomiluj nas (pocrebna molitev).
mu.d, — mi je pripovedoval, — je spisal rabinec Jovo-zben Levi. Bil je tako učen, da ga niso mogli grešni ljudje niti pogledati. Čim so ga pogledali, so vsi takoj umrli. Zato ga ie Bog poklical naravnost pred se in mu rekel: — Hoj, ti, učeni rabinec Jovozben Levi! To ie že dobro, da si tako učen, ampak to ni dobro, da meni lahko poginejo zaradi tebe vsi židje. Saj jim nisem zato dal pod Mojzesovim vodstvom prekoračili stepo in prebroditi morje. Poberi so mi torej ven iz svoje domovine in živi tam, kjer te ne bo nihče videl. -— Rabinec Levi se je takoj odpravi! na pol in je prikorakal, ne cla bi se kje us+avil, baš na ta kraj, kjer je bil nekoč raj. Tam so je zakopal do vratu v pesefc in je ostal trinajst let v pesku. Vsako soboto si je pripravil z a kosilo jagnje, kljub temu, da je bil zasut do vratu, zakaj spekel mu jc jagnje ogenj, ki je prišel iz nebes. Ta nebeški ogenj je tudi takoj vpepeli! komarje ali muhe, ce so se usedle Leviju na nos, da bi mu kri pile... — Te povesti o učenem rabincu so bile azijatom jako všeč in so Žida dolgo poslušali. Potem pa so se lotili njega in začeli izpraševati, kam je zakopal svoj denar, ki ga je bil vzel na pot k njim? Žid jim je prisegal, da Bploh nima denarja in da ga je poslal Bog praznih rok s samo modrostjo. Jo,j, vsi svetniki, kako jih je rotil! Pa mu vseeno niso verjeli. Zgrebli so na kup žerjavico od kresa, razprostrli čez vroči pepel konjsko kožo, ga vrgli nanjo in ga pričeli tresti. Venomer sp mu prigovarjali, naj pove, kje ima denar. Končno so videli, da jo počrnel in ne da nobenega glasu od sebe.
— Dosti je, — so rekli, — zakopljimo ga rajši do vratu v pesek. Nemara mu bo to dobro storilo. In zagrebli so ga.
A žid je umrl in ostal zakopan. Sama glava mu jo še dolgo štrlela iz peska. A otroci so imeli pred njo strah. Zato so jo odsekali in vreli v suh vodnjak.
mam
/c	>,	o
O	.O	u. 'n*
N	-	M J
di	ea	w 53
>	-s	o S7
t-a	y >
eo	<
CM
a
•I >
3 N .g, -ti J"
O 3
"Ttt
c .2
" 1 o
S.š ? | a 5
tr. ci ■
:=>M 13 S « 1
~ tu o > '
•Sad Ua'o
o -t o
-	<N co
?r n ti 2, — at P tu
^ 3 . n 5 s ~ ' S
ii s
° -fn .
(u o
<	O _
ud S
—	. to fc J
■N .2 h; i-< S V 5 5 O
ž*.
<	»3 « -S
tn o
Ul -c
a« s ►—j , <9
3 C K
3 > .0
P S O 5
tr. "S o g
je O
'C
o o
So g
cu
.S
a
G 'aj v n
!-. o tJ
I
<u I
N
N a
1	g
S	g
r1*	>
► m
g
• S
=i!5E!21
Odhodi vlakov ii LJubljane gl. koL						Prihodi vlakov v LJubljano gl. koL				
č«»		Vrala I Stav.		v smeri		čaa		Vrata	Ste?.	Iz amerl
ura	min.	Tlaka				ura Imln.		tlaka		
1	1«	bril	(U	Dunaj.		t	18	bral	603	Trat, Reka.
t	U	ekapreanl	1.«.	Beograd, Bnkaralta, Carigrad. Budimpešta. Trat, Parli.		1	43	ekapreanl	S. 0.	Pariz, Trat.
1	2»	bril	Ml			1	21	bral	(01	Trat, Reka.
4	12	ekapreanl bral	0.1.			(	1«	potnlikl ekapreanl	ei:	Maribor, Zagreb.
5	38		Ml	Trat, Raka.		4	05		0.8.	Carigrad, Bukarešta, lioograd.
i	u	potnlikl	no	Blatrlca-Boh. jeiaro (le ob nedeljah		&	14	brat	(02	Uuiliiupebta. Pariz, Trat.
				in praznikih) Maribor, Zagreb.		1	49	„	(07	
t	t*	melon!	tu		•i*	t	55		(04	Dunaj.
i	t«		401®	Kamnik (le ob nedeljah ln prain.).		8	48	meianl	SlUl	Vrhnika.
«	n	bril	M4	Tr.nl, Reka		7	04		4031	Kamnik.
a	it	potnlikl	tli	Trat.		I	1«	potnlikl	«15	Rakok.
•	M	•	1011	Kočevje, Karlovao, Sušak. Jeaenice, Blatrloa-Boh. Jeiero.		7	18	m	»U	JeHenlo«.
s	U	m	ait			1	18	m	«14	Celje.
7	41	meloni	«16	Maribor.		7	14		1012	8n ak. Karlovae, Kočevje.
7	45		4012	Kamnik.		8	08	bral	4	Beograd, Zagreb.
7	tO	m	SNI	Vrhnika.		8	35	m	1	Milnehen, Salzburg, Jesenloe.
8	lt	potnlikl	91!	Krauj (le ob nedeljah In praznikih).		10	00	potnlSkl	«1«	Beograd, Zagreb, Maribor.
8	M	bral	M8	Trst. Pariz.		10	18		»23	Kranj (le ob nedeljah in praznikih).
8	45	m	4	Jeaenloe, Salzbnrg, Mttnohen.		10	31)	mešani	«»33	Vrhnika.
1	N	m	1	Zagreb, Beograd.		10	44	potniški	(17	Trsi
11	40	potnlikl	»14	Jeaenloe, Blatriea-Boh. Jeiero.		u	33	#	»13	Bistrloa-Boh. Jezero, Jeaenloe.
u	18	bral	MS	Maribor, Dunaj, Praga.		12	02	bril	(05	Trat.
1«	lt	potnlikl	«17	Maribor, Zagreb.		13	00	meianl	4033	Kamnik.
13	18	-	1011	Kočevje, Karlovae, Split.		18	48	potnlikl	«20	'/.aitreb, Vfarihor.
11	lt	meloni	MI4	Vrhnika.		14	«0	_	1014	Split, Karlovao, Kočevje. Bistrica Boh. Jezero, JeBenlee.
U	10		4084	Kamnik.		1«	40	_	»tt	
u	lt	potnlikl	«10	Trst.		17	17	meianl	«»15	Vrhnika.
u	11	■	ati	Celje.		17	22	bril	606	Praga, DnnaJ, Zagreb.
14	40	m	»1«	Jeaenloe, Blatrloa-Boh. Jeiero.		17	14	mešani	4035	Kamnik.
17	M	...	(14	Kranj.		18	11	potnlikl	•'24	Maribor, Zagreb.
17	17	bral	Ml	Trat.		19	24	bril	(09	P.iriz, Trsi.
17	40	potnlikl	«tt	Maribor. Zagreb, Beograd.		18	18	potnlikl	»15	Kranj.
18	1«	meloni	8839	Vrhnika.		19	38	brit	S	Milnehen, Salzburg. Jesenice.
18	10	m	40S«	Kamnik.		10	40	meianl	0937	Vrhnika (le ob nedeljah in praz-
18	tO	potnlikl	«14	Bakek.						nlK'h).
18	u	m	«18	Jesenice, Blatriea-Boh. Jezero.		Zt	47	bril	1	Beograd, Zagreb.
M	88	bril	(	Zagreb, Beograd.		21	08	potnlikl	»17	Blstrica-Uoh. Jezero, Jescnice.
»0	ot	potnlikl	1015	Kočevje, Karlovae, Sušak.		11	0»	meianl	4037	Kamniti tlo on nedeljah iu pruz-
U	u	bral	1	Jesenice. Salzbnrg. Milnehen.						nikih).
ti	n	potnlikl	«1»	Zagreb (ie ob nedeljah in praznikih		11	It	potnlikl	101«	SuSak, Karlovao, Kočevje.
				razen 5.VI., 2S.VI. in 14.VIII. 1927).		11	40		«2«	Zatrreb, Maribor
n	10	meianl	«»38	Vrhnika (le ob nedeljah ln prazn.j.		12	05		«25	Trst
it	1 46	potnlikl	«15	Maribor, Zagreb.		11	10		»1»	Bistrica Boh. jezero (le ob nedeljah
a	lt	bral	(11	Trat, Pariz.			1			in praznikih).
Odhodi vlakov iz Maribora gl. kol.				
Cas		Vrata	Stev.	▼ smeri
ura	min.	vlaka		
t	52	bril	583	Trat, Reka.
t	17	m	7	Zagreb. Suiak, Split.
4	N	m	D 188	DnnaJ.
l	09	potniSki	711	Murska Sobota. Kotoriba.
i	30	m	515	Zagreb, LJubljana.
i	38	m	1713	Prevalje, Celovec.
6	as	B	614	Dunaj.
6	48	mešani	2244	St. Ilj.
8	20	potniSki	713	Vel. Knnlia, Murska Sobota.
9	20	„	612	Dunaj.
9	30	9	519	Zagreb, LJnblJana, Trst.
10	30	•	1736	Fala.
11	40	m	715	Ptuj.
13	IS	m	622	Dunaj.
13	18	m	1714	Prevalje, Celoveo.
13	30	mešani	2246	St. Ilj.
13	33	potniSki	523	Ljubljana, Rakek.
14	12	brsi	781	Budimpešta (od 26.VI.do 5. IX. 1927).
14	25	„	585	Trat, Reka.
14	37	m	S	Beograd, Split, Zagreb. Celovec, Beljak (od 26.VI. do 5. IX. 1927).
15	33	m	1782	
15	48	B	D 182	Dunaj, Praga.
15	42	potniSki	717	Murska Sobota, Kotoriba.
17	10	m	1738	Fala.
17	20	m	525	Ljnbljana, Zagreb, Beograd.
18	30	mešani	2248	St. Ilj.
18	34	potniSki	1716	Prevalje, Celoveo.
19	20	mešani	533	Prage rsko.
20	00	potniški	616	Dnnaj.
21	n	L	719	Cakoveo.
23	10	•	511	Ljubljana, Trat.
Prihodi vlakov v Maribor gl. kol.
Cas		Vrsta IStev.		lz smeri
ura .min.		vlaka		
2	25	brzl	D 187	Dunaj.
2	45	potni ki	S26	Trst, Zagreb, LJubljana.
2	S4	brzl	8	Split, Sušak, Zagreb.
3	14	m	501	Trst, Reka.
6	41	potniški	712	Cakovcc.
7	28	„	512	Poljčane.
7	42	„	1711	Prevalje. Slovenjgradec.
7	41	mi-šani	224.1	St. Ilj.
8	29	potniški	615	Dunaj.
9	37	„	514	Ljubljana.
10	20 52	S	714	Budimpešta, Kotoriba, M. Sobota. I(u en, Ljubljana, /.ugreb.
11		m	516	
11	56	.	17:15	Fala.
12	32	mešani	1218	KemmerinT.
12	/i8 49	potuiški	1713	Celovec, Prevalje.
13		brzl	1701	lielju . Celoveo (od 20.VI. do 5.IX. 1927).
13	53	v	D 181	Praura, Dunaj.
14	20	potniški	716	Ptuj.
14	48	brzl	1	I!ei>-"rad, Split, Zagreb.
14	53	mešani	2247	St. Ilj.
15	01	brzl	506	Trat, Reka.
15	16	m	702	Budimpešta (od 26.VI.do 5.IX.1927.)
16	38	potuiški	518	Trst, Ljubljana, Zagreb.
18	20	•	611	Dunaj.
18	22 43	m	718	Ve . ivaniža, Kotoriba, Mur.Sobota.
18		m	1737	Fala.
20	00	mešani	:'240	St. Ilj.
21	04	potniški	1715	Celoveo, Prevalje.
21	43	m	720	Kotoriba. Murska Sobota.
21	56	m	524	Zagreb, LJubljana.
22	21		613	Dunaj.
OKA S IONSKA
ETOVIA
Ljubljana
Dunajska cesta 1
Ptuj
Slovenski trg
Predno nastopite potovanje
zahtevajte od svoje banke
B.CI. TRAVELLERS' CHEQUES
Potovalni čeki BANKA COMMERCIALE ITALIANA
v lirah, tranc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih so najenostavnejše in najsigurnejše sredstvo, da se ob vsakem času in v vsaki deželi lahko razpolaga s svojim denarjem.
pohištva
Priporoča se Vam, da si pri nakupu
ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
ANDREJ KREGAR lowarPniSr.v,:,OB-
^Sl. VID nad LJubllano (nasproti holodvora Vizmarje)
Proste s/i/žbe
UČENEC
ea večjo trgovino z mešanim blagom na deželi, je takoj sprejme. Pogoji: idrav ter najmanj 2 razreda srednje šole.. Ponudbe na upr. pod 5669.
MIZARSKI POMOČNIK
ea pohištveno mizarstvo se sprejme takoj v stalno caposlitev. Oglasiti se je pri Karol Erjavc, mizarstvo, Brod 10, p. Št. Vid nad Ljubljano.	5694
Službe iščejo
DSKRBNK, oženj., brez otrok, absolvent Vino-rejske in kmetijske šole, izvežb. v hmelju in vseh kmetijskih panogah, z večletno prakso, trezen, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »zvest in marljiv« 5636 na upravo.
natakarice
ali pomočnice v trafiki, kuhinji ali pri kaki šivilji iščem. - Cenj. ponudbe »prejema uprava »Slovenca« pod štev. 5688.
Ulalino kupuje Lovro IVI <111IIC Sebenik, Ljubljana — Knezova ulica.
GOSTILNO
na prometnem kraju, najraje v mestu, kupim. Plačam takoj. - Ponudbe upravi pod štev. 300-000.
Zasebni opravki
Zamudite na času, si napravite prevelike stroške, če pohajate v Ljubljano po zaseb. opravilih, katere lahko druga oseba ia Vas opravi. - Pošljite pismena naročila upravi »Slovenca« pod značko: »Drž. uradnik vpokoju«.
<fe- -
J^doproda?
CUH3E
kupuje Jugoslovanska tiskarna.
J6fokupi?
Večja množina lepega, prvovrstnega
BUKOVJA
se proda na korenu. — Sprava do železnice samo 3 km. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5668.
Prodam po nizki ceni več vagonov suhih bukovih in hrastovih
DRV
^odpadkov od žage) ozir. zamenjam za vino ali koruzo. Proda se tudi več vag. bukovih desk. Jernej Pogorele, p. Struge, Dolenjsko.
Pohištvo
dobro ohranjeno, se po nizki ceni proda. Židovska nlica št. 8/1. 5699
žensko kolo
v dobrem stanju naprodaj za ugodno ceno 900 Din. - Ogleda se pri F. KVAS, Ravniharjeva 5.
TRGOVINO
z mešanim blagom oddam v najem v lepem trgu spodnje Štajerske. Prevzeti je trgovsko opravo, drugo po dogovoru. Prometa mesečno 40—50.000 dinarjev. — Ponudbe na upravo lista pod št. 5686.
Sfariovan/a
STANOVANJE
s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi lista pod št. 5656.
PRODAM
enonadstr. hišo s korpo-racijsko pravico v Kamniku. Primerna za pen-zijonista aH obrtnika. — Pojasnila daje Karel Šinkovec, Ljubljana, Blei-weisova cesta 9. 5658
Kemična pralnico
ln hnrvanjc oblek v najrazličnejših harvnh i'vr-uje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah
ANTON BOG
Selenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glince
Krušno moko in
rženo moko
vedno »vežo, kupite zelo ugodno pri
A.VOLN, LJUBLJANA
Kestjcva cesta 24.
Priporoča se trgovina l železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
ifr- - .i>:t •:?/■},•'
"	I- . - .-■ . '
Potrta globoke žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je ljubljena hčerkica
Nadica Šmuc
po kratki in mučni bolezni preselila med krilatce. - Bodi ji lahka žemljica I Darovar, 19. julija 1927.
ANTON in ANICA ŠMUC.
POZOR!
Dobijo se vsakovrstni trpežni
ČEVLJI
ročno delo, hitra postrežba in po nizki ceni. Ivan Pire, čevljarski mojster, Maribor, Aleksandrova ulica 24. 5672
»RIMSKE TOPLICE«
SLOVENIJA
radioaktivno termalno kopališče izborno proti rev-mi, išiasu, ženskim in živčnim boleznim. Penzija v pred sezoni 60, v glavni 80 Din. - Pojasnila daje ravnateljstvo.	2959
VINOTOČ
čez ulico
znanega vinograda -HALBARTH - Maribor, Trubarjeva ulica.
Maline
kupuje vsako množino, tudi cele vagone tvrdka
„ALKO% družba z o. z.
oddelek ia brezalkoholne pijače
Ljubljana, Kolizef
.....'"■■"""""MtHIUIIl
Jnteresanlno broiuro uspešnem
Zdravljenju zolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno F lekarna pri Odresenitiu }. PngaR, Uušehrjtdska tli t
_ Pisltfe akoi. =_f
iinii i inrmmmrTT '?iinrmiiiiiiiiif
Najboljše
B KOLO
in šivalni stroj
v materijalu in konstrukciji je samo GRITZN£R, ADLER in PH0NIX
Večletna garancija.
Najnižje
cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Peteunc-u v ljuburni
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Pravkar izšel:
Srbskohrvatski - slovenski
slovar.
Sestavil dr. Albin V i 1 h a r. V platno vezan izvod Din 60.—.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA.
DRVA
Borovnice
te najbolje plačujejo v Mariboru, Koroška c. 1.1
bukova in gabrova
kupuje večje količine tt. S. Hirsch!-o sin I dru<?, Zagreb. Podolje 9
Prostovoljno gasilno društvo Barje
priredi v nedeljo 7. avg. t. 1. veliko vrtno veselico pri g. Vrbincu na Ilovici. Spored: Godba, srečolov, šaljiva pošta, kolo sreče, slepec išče lonca, prosta zabava. - K obilni udeležbi vabi ODBOR.
NOVO 1 PREPRIČAJTE SE ! NOVO !
Znižane cenel Kdor hoče kupiti moderno in «o-
lidno izdelano PnUIŠTVO na' si °2leda no" : raznovrstno; ■ u 11 ^ 1 » ** Vo zalogo pri
Egidiju in Karlu Erjavec, Brod
| (poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamčil (Daje se tudi na obroke.)
kri-- -V-.V---	• -jf
Mro»t an!»5filtn	!!nl|a
MM&imtlUM
za f UtHO AMERBKO
Drazllllo - Urugnau - Arfienttnljo ln HUDO-CI1.LE -PERU.
Informacije r« dobe brezplačno pri /.aslopnlbn:
LJUBLJANA Kolodvorska ulica 26
PES, volčje pasme, se je zatekel. - Prosim oddati ga proti nagradi PUC — Tržaška cesta 9. 5712
MOŠki ^Vpre8.
moženja v gotovini, želi pristopiti k gospej, katera ima obrt, gostilno ali Kranjrrijn — teot družabnik. — Naslov v upravi Slovenca« v Mariboru.
"•vit"* ■> >*y '	i	'	S'' •	, « :->. —t - \
A«	'• "'»I >'	• v 1	'	V«• > V1 '" '
ZAHVALA.
Za vse iskreno sočutje ob prerani smrti naše ljube, nepozabne soproge, matere, sestre, tete in svakinje, pokojne gospe
MARIJE TRŠAR ROJ. KOTNIK
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo, Posebno se najiskreneje zahvaljujemo darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti, zlasti v. č. duhovščini, telov. društvu »Orel«, Rokodelskemu društvu in domačim pevcem za ginljivo petje in sploh vsem, kateri so kakorkoli počastili spomin blagopokojnice. Vrhnika, 20. julija 1927.
Žalujoče rodbine Tršar, Kotnik, Adamič.
Za JutfodoTinako tiskarno v Ljubljani: Karol C*t-
Izdajatelj; dr. Fr. Knlnvec.
Urednik: Franc TeraedlaT,