409Speleobiologija • Prvo in zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera Vse znane bilistre so doma na severnem koncu Južnega otoka. Pozneje je taisti Bru- ce našel – na južnem koncu Severnega otoka - in opisal drobceno sorodnico in jo imeno- val Makarasphaera amnicosa. Tako ima tudi Nova Zelandija nekaj sladkovodnih mokric krogličark, ki se seveda ne morejo kosati z našim bogastvom monolister. Vendar. Že dolgo vemo, da podoba, morfologija, ni zanesljiv pričevalec o sorodnosti živalskih vrst. Vrste so se na različne načine prilaga- jale okolju, pa so si lahko nesorodne vrste podobne in sorodne vrste različne. In je na- neslo, da se je tista drobna Makarasphaera, ki je sicer zelo podobna bilistri, znašla v f ilogenetskem drevesu tik ob monolistrah. In je čisto mogoče, a več kot presenetljivo, da je tudi Bilistra f ilogenetsko tam nekje. Seveda je za količkaj zanesljivo ugotovitev potrebna molekulska analiza. Ki jo bodo opravili, ko se jim bo zdelo. Pazite, če temeljito potrkate na tla pred se- boj, se vam bo še najverjetneje oglasil kak novozelandec. Geografsko sta si Monolistra in Bilistra z makarasfero skoraj natanka an- tipoda, f ilogenetsko pa morda dokaj tesna sorodnika. Kar nekaj sto morskih vrst krogličark živi po svetu in tudi v Sredozemlju, a sorodnosti z monolistrami ne kažejo. In to je bilo zadnje presenečenje iz kraškega podzemlja. Zaenkrat. Ledenica G2 sodi med zelo redko vrsto kaninskih jam, ker je njen vhod (1.850 me- trov) na dnu več kot dvajset metrov globoke udornice. Njena posebnost sta neposredna bližina dna udornice in vodoravnega rova z ledom, k temu pa še vsakoletno polnenje in praznenje udornice s snegom ter njegov vpliv na jamski led. Ledenico so našli in iz- merili leta 1963, prva fotografija notranjosti pa je iz naslednjega leta. Od takrat dalje jo občasno obiskujemo, ker se jamski led ne- nehno krči. Deset let po začetku opazovanja smo označili takratne meje ledu. Led se je sprva umikal počasi, v zadnjem desetletju pa se zdi, da je njegovo umikanje pospeše- no. Upravičeno sklepamo, da je ta pojav po- vezan s podnebnimi spremembami oziroma z globalnim segrevanjem ozračja. Zato ne more biti omejen samo na ledenico G2, pač pa na podoben način vpliva na pojav snega in ledu tudi v drugih kaninskih jamah. Ne- hote se zato vprašamo, ali ni danes lažji do- stop v večje globine kaninskih jam povezan tudi s spremenjenimi in hitreje topečimi se količinami snega in ledu in ne samo zara- di spremenjene tehnike plezanja in opreme. V šestdesetih in sedemdesetih letih sta bila marsikateri vhod v brezno in njegov vrhnji del, vsaj v začetku poletja, včasih tudi dlje, zadelana s snegom in ledom. Tudi neposre- dni očividci in udeleženci prvih kaninskih jamarskih raziskovanj ter njihovi posnetki Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja Jurij Kunaver 410 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja iz jam potrjujejo, da se ne samo na samem površju, pač pa tudi tik pod njim zaradi globalnega segrevanja ozračja dogajajo dalj- nosežne spremembe. Namen tega prispevka je torej opozoriti na spremembe v mikroklimi zgornjega dela kaninskih jam in tamkajšnje kriosfere v za- dnjih šestdesetih letih, na kar je opozorilo dogajanje v ledenici G2. S serijo fotografij, posnetih ob desetih obiskih in ogledih, vi- deo posnetki, opazovanji ter opisi želimo opozoriti na obliko in obseg jamskega ledu, ki se je sicer zelo počasi in postopoma, a brez prekinitve umikal ves čas od odkritja jame pa do danes. Posredno to botruje dose- ganju sedanjih rekordnih kaninskih globin, ki jih ne bi bilo, če bi bili vhodni deli bre- zen, tako kot pred desetletji, še naprej tudi poleti zadelani s snegom in ledom. Namen tega prispevka je opozoriti ne samo na spre- membe v ledenici G2, pač pa tudi na ne- katere druge spremenjene snežnoledne raz- mere v Kaninskem pogorju, ki jasno kažejo na učinke globalnih okoljskih sprememb, o čemer ne more biti več dvoma (slika 4 in 5). Pojav vrhnje, nekaj deset metrov debele za- mrznjene kamninske plasti spada v razisko- valno področje vede o per- mafrostu, delu kriosfere. V ta naravni sistem sodijo tu- di marsikatera visokogorska apnenčasta pogorja pri nas in drugod. Površinske zna- ke globlje zamrznjenosti tal pa je v apnenčasti podlagi - v nasprotju z neapnenčasti- mi območji - težje zaznati. Ledenico G2 z njenim le- dom ne predstavljamo kot neki izjemni pojav, umika- nje vseh vrst zamrznjenih območij in ledeniških teles na Zemlji je danes namreč nekaj običajnega. S svojimi skromnimi dimenzijami bi bila lahko sicer dodatni, a neznatni dokaz globalnega segrevanja. Njena posebnost in zanimivost sta ne sa- mo genetska zveza njenega jamskega prostora z bližnjo udornico, ampak tudi po- sledica te iste bližine. Vsa- koletni debeli snežni čep Slika 4: Metod DiBatista v zasneženem vhodnem delu kaninske jame avgusta leta 1966. Foto: Primož Krivic. 411Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera za skoraj tričetrt leta zapre dostop do notranjih, z le- dom zapolnjenih delov ja- me, zaradi česar se v večjem delu jame vse leto vzdržuje temperatura pod lediščem ali blizu njega. Gre za kom- binacijo k lasične vrečaste oblike ledene jame, ki pa se zaradi obsežnega snežnega zamaška sezonsko zapira in odpira. Ta letni ritem še ve- dno obstaja, spreminjajo pa se trajanje, obseg, hitrost ter vrsta procesov. Nekaj besed namenjamo tudi majhni, približno 200 metrov x 150 metrov veliki razmeroma uravnani polici v neposredni okolici ledeni- ce G2, ki jo imenujemo kar Podi pri ledenici G2 (slika 1, 2 in 3). Tukajšnje površje se odlikuje z nadpovprečno pestro visokogorsko lede- niško kraško morfologijo (Kunaver, 1983: 93). Slika 5: Primož Krivic v zaledenelem vhodnem delu kaninske jame avgusta leta 1967. Foto: Metod DiBatista. Slika 1: Podi v okolici udornice in ledenice G2 in njun položaj. Foto: Jurij Kunaver. 412 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja Vprašanja raziskovalnega dela v skrajnih visokogorskih razmerah in zgodovina opazovanj Ledenica G2 je tik ob planinski poti med staro kočo Petra Skalarja in Prestreljeniški- mi podi, ki do sem sledi nekdanji vojaški mulatjeri. Od tu naprej izgine, ker sta jo uničili zakrasevanje in mehanično prepere- vanje, razen prav majhnega dela, ki je viden na zračnem posnetku. Tudi v bližnjem Ma- lem grabnu je ista pot komaj še opazna, ker je izpostavljena taljenju velikih količin snega in pobočnemu posipanju grušča. Mali gra- ben je izraziti, nekaj metrov široki in pre- Slika 3: Prečni prerez čez Pode in udornico z ledenico G2. Risba: Ana Seifert Barba. Slika 2: Zračni posnetek udornice in njene okolice z nekaterimi vhodi v ozka brezna. Foto: Uroš Stepišnik. 413Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera močrtno tektonsko zasnovani žleb, ki se po kakšnih dvesto metrih na zaho- dni strani odpira v depresijo Velikega grabna, po skupaj šeststo metrih pa morfološko izgine tik pod Prestrelje- niškimi podi. Ista prelomniška struk- tura se nadaljuje še naprej v smeri vzhodnih pobočij Prestreljenika. Ko smo prvič ugledali ledeno steno, nismo vedeli, kaj se z ledom sploh dogaja oziroma ali se njegovo stanje spreminja (slika 6). Po desetih letih (1974) o tem oziroma o zmanjševanju količine ledu skoraj ni bilo več dvoma, še bolj po tridesetih letih (1993), ko se je led že močneje umaknil od prvotnih oznak. Vsako- Slika 6: Prerez udornice in ledenice G2. Risba: Ana Seifert Barba. Slika 22: Merjenje debeline snega na Prestreljeniških podih 2. maja leta 2009. Dr. Matej Ogrin in dr. Grega Vrtačnik na dnu 5,2 metra globoke izkopane snežne jame. Foto: Jurij Kunaver. 414 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja kratno opazovanje smo lahko opravili le v drugi polovici poletja, navadno avgusta, ali pa najkasneje oktobra, ko se je vhod v jamo odprl oziroma je bil še odprt. Udornica se pozimi vsakokrat različno visoko zapolni s snegom. Običajno debelina snega v udornici lahko doseže najmanj dvojno ali celo troj- no debelino tiste, ki so jo izmerili ob koncu zimske sezone na ravnem delu smučišča na Prestreljeniških podih (5,20 metra, 2. maja leta 2011) (slika 22). Z gotovostjo lahko torej trdimo, da je spre- menljivost stanja snega v udornici zelo ve- lika. Odvisna je od vsakokratne količine pozimi zapadlega snega, ki na Kaninu ve- dno odstopa od povprečja. V drugi polovici avgusta, ki je bil najpogostejši čas obiskov, so na dnu udornice vedno bili ostanki sne- ga. Posnetki kažejo, da ga je bilo na začet- ku opazovanega obdobja avgusta več kot pa pozneje. Le enkrat, oktobra leta 1993, na pragu zime, smo naleteli na gruščnato dno udornice brez snežne odeje. Govoriti o povprečkih ne bi bilo smiselno, navajamo lahko le posamezna stanja snega v udornici, kot smo jih videli in jih posne- li, tudi najvišja in najnižja ugotovljena sta- nja. Ob tem se zastavlja splošno vprašanje merjenja količine zapadlega snega v sloven- skih Alpah. Kolikor je znano, sistematič- nega opazovanja, razen na meterološki po- staji Kredarica, pri nas ni. Na Kaninskem Slika 7: Ledenica G2 in ledena stena v njej leta 1964, na sliki Davo Preisinger. Foto: Tomaž Planina. Slika 8: Ledena stena leta 1966, na sliki Primož Krivic. Foto: Jurij Kunaver. 415Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera pogorju je to še posebej zanimivo zaradi ekstremnih količin zapadlega snega v po- sameznih padavinskih obdobjih na eni in celokupne količine padavin oziroma sne- ga v posameznih letih. Prav tako ni skoraj nobenih podatkov o trajanju snežne odeje v visokogorju, kar je pomemben podatek v času globalnega segrevanja. Tu se lahko spomnimo sicer amaterskih opazovanj snež- išč v Julijcih v petdesetih in šestdesetih letih (1951), s katerimi je Pavel Kunaver že takrat imel namen opozoriti na njihovo zmanjše- vanje ob primerjavi s podobnim dogajanjem na Triglavskem ledeniku. Podoben namen je imela sistematična in pregledna študija Iva- na Gamsa (1961). Kaninsko pogorje ni ome- njeno ne v enem ne v drugem viru. Razpolagamo z nekaj lastnimi opazovanji in meritvami, ki so deloma že bile objavljene (Kunaver, 1979). S sondažnimi merjenji smo ugotovili, da je v visokogorskem kraškem svetu zaradi drobne reliefne razgibanosti ne- enakomernost debeline snežne odeje prvo in osnovno pravilo. Kraške depresije vseh vrst se v zgodnji zimi zapolnijo v prvi vrsti z na- pihanim snegom. Domnevamo, da debelina snežne odeje v kraških depresijah v povpre- čju doseže do trikratno ali še večjo debeli- no povprečne debeline visokogorske snežne odeje, kot smo že omenili. Zanimive rezul- tate so dala merjenja debeline snežne ode- je na prehodu iz zimske, snežne, v poletno kopno sezono. Tako opredelimo obdobje trganja enotne snežne odeje v posamezna snežišča od konca maja do konca junija ali začetka julija ter slednjič pole- tno izginjanje še zadnjega snega s površja. V spodnjem delu Ka- ninskih podov, ki ga označuje prehod z manj strmih v strmej- ša pobočja, kar je primer podov pri ledenici G2, smo na koncu zime ugotovili, da je ohranje- na snežna odeja neenakomerno debela. Ne mislimo na kraške depresije s snežnimi čepi, pač pa na podnožja strmejših skokov. S slednjih se vso zimo sneg usipa in plazi navzdol do podnožja, kjer se kopiči. V času izginjanja snežne odeje so te razlike najbolj očitne. Pod takim skokom je tu- di udornica ledenica G2. Slika 9: Ledena stena leta 1974 se je že nekoliko spremenila v primerjavi s prvotnim stanjem, na sliki pisec članka. Foto: Jurij Kunaver. 416 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja V ledenici smo merili temperaturo zraka v najtoplejšem delu leta samo dvakrat. Oba- krat se je gibala od +1 do +2 stopinji Celzi- ja, kar je bilo pričakovano. Precej bolj zani- mive bi bile zimske temperaturne razmere v ledenici, ki pa jih večino časa v preteklosti zaradi pomanjkanja ustreznih instrumen- tov ni bilo mogoče ugotoviti. Ledenica je, kot že poudarjeno, pozimi nedostopna in težko dosegljiva. Njena odmaknjena lega je tudi glavni vzrok nerednim oziroma različ- no dolgim razmakom med enim in drugim obiskom. Kljub temu je bil dosežen osnovni namen, ugotoviti in opisati spremembe med dvema zaporednima obiskoma, ne glede na časovni interval. Ledenica ostaja še naprej zanimiva za opazovanje in tudi za merjenje. Pregled obiskov in merjenj snega ter ledu v jami G2 Ledenico G2 so prvič obiskali 21. avgusta le- ta 1963 jamarji Društva za raziskovanje jam Ljubljana, ki se je takrat začasno imenovalo Jamarski klub Ljubljana-Matica. Društvo je bilo prvo v Sloveniji, ki je spoznalo izjemen potencial kaninskih jam. V letih od 1963 do 1967 in od 1974 do 1976 je tja organiziralo skupaj sedem jamarskih odprav, na katerih je bilo odkritih in raziskanih več kot dve- sto jam. Do danes se je po zaslugi številnih domačih in tujih jamarskih odprav to število dvignilo že na več kot osemsto jam in bre- zen. Obiskov udornice in ugotavljanja stanja snega je bilo skupaj petnajst, stanja ledu pa deset (glej preglednico). Kot dokumentacij- Slika 10: Stanje ledu 1993 z oznakami iz leta 1974, na sliki Uroš Kunaver. Foto: Jurij Kunaver. Slika 11: Stanje ledu leta 1993, močan odmik ledu od oznak iz leta 1974, na sliki Uroš Kunaver. Foto: Jurij Kunaver. 417Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera Slika 13: Stanje ledu leta 2017. Led na dnu ledenice se je dodatno umaknil - znižal, kar je vidno na geološki strukturi, ki je bila pred desetimi leti še na pol v ledu (primerjaj sliko iz leta 2007). Foto: Marko Belingar. Slika 12: Stanje ledu leta 2007. Foto: Jurij Kunaver. 418 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja sko metodo smo večinoma uporabili foto- graf iranje, nekajkrat tudi video snemanje, večinoma pa so bili narejeni kratki opisi stanja, opravljeni pa sta bili dve meritvi temperature zraka (slike 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13). Preglednica obiskov jame, ledenice G2 (desetkrat) in udornice (petnajstkrat) ter glavne ugotovitve o stanju ledu in snega • 1963, 21. avgusta. Prvi obisk, merjenje jame in udornice. Vhod v jamo možen med snegom in vhodnim obokom. • 1964, avgusta. Davo Preisinger (foto), strma ledena stena. Vhod v jamo možen med snegom in vhodnim obokom. • 1967, avgusta. Primož Krivic (foto), strma ledena stena. Vhod v jamo možen med snegom in vhodnim obokom. • 1974, 20. avgusta. Jurij Kunaver (foto) pred ledeno steno, ki je postala manj strma; razlika med višino snega v udornici in vhodnim obokom je približno en meter. Meje ledu smo označili z minijem. • 1975, avgusta. Video, udornica je bila na pol polna snega, vhod v jamo zaprt. • 1976, 1. maja. Udornica je bila na pol polna, vhod v jamo zaprt. • 1976, 22. avgusta. Uroš Kunaver (foto). Razlika med snegom in vhodnim obokom dva metra, snega bistveno manj kot prejšnji dve leti. Led odmaknjen od oznak iz leta 1974 na levi za dvajset centimetrov, na desni spodaj za pet in pol centimetra, zadaj pol metra. Zdi se, kot bi se led nekoliko umikal. • 1979, 4. julija. V udornici je bilo snega skoraj do vrha (dnevnik), vhod v jamo zaprt. Podi v okolici ledenice G2 so bili s snežišči ponekod še pokriti, zlasti pod strmejšimi pobočji, zaradi plazenja in kopičenja snega s strmejšega terena na položnejšega. • 1993, avgusta. Uroš Kunaver v ledenici, ledena stena je izginila, viden je močan odstop ledu od oznak. • 2000, 22. oktobra. Jurij Kunaver, Uroš Kunaver. Video, višina vhoda med snegom in vhodnim obokom približno dva metra. Ledeno pobočje se še naprej nagiba, umika in izginja. Ob 11:40 je sončna svetloba obsijala ravno ledeno ploskev v ledenici (glej risbo). • 2001, začetek novembra. Jurij Kunaver. Video, ugotavljanje stanja snega, ki ga je bilo približno en meter in pol pod obokom. • 2004, 26. septembra. Jurij Kunaver, višina vhoda med snegom in vhodnim obokom meter in pol. Ledena stena (foto) se še naprej nagiba, umika in izginja. • 2007, 20. julija. Snemanje ekipe RTV (foto). Višina vhoda med snegom in vhodnim obokom meter in pol. Od ledene stene je ostala le nagnjena ledena površina, ki se še naprej umika in izginja. Na desni spodaj, poleg nog osebe, značilna kamninska struktura, ki se kaže iz ledu. • 2017, 25. avgusta. Marko Belingar (foto). Višina vhoda med snegom in vhodnim obokom dva metra. V notranjost rova se položno dviga nagnjena ledena površina, ki se je v desetih letih znižala za približno pol metra. To ugotovitev je omogočila značilna kamninska struktura izpred deset let, ki je od prejšnjega stanja dvignjena za približno petdeset centimetrov nad ledom oziroma se je ledena površina za toliko znižala (glej foto). • 2021, Marko Belinger, 4. junija leta 2021. Po obeh zimah in pomladih (leta 2020 in 2021), izjemno bogatih s padavinami, predvsem s snegom, je bila udornica na pragu poletja še skoraj do vrha zapolnjena s snegom. 419Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera Ob prvem obisku ledenice G2 smo postali pozorni na zapolnjenost vodoravnega rova s plastovitim ledom, ki se je končal kot odse- kano. Na dlani je, da je jamski rov fosilen in da je lahko nastal le v toplejših razme- rah, v eni od medledenih dob ali celo pred tem. Led tudi ne more biti pleistocenskega izvora, pač pa lahko izvira le iz male ledene dobe. Ob tretjem obisku leta 1974 smo sta- nje ledu označili s tremi barvnimi črtami, ki so se nepoškodovane ohranile do danes. Pozneje stanja ledu nismo več označevali. Vsakokratni obisk smo zabeležili fotograf- sko. Največje nazadovanje ledu se ujema z najdaljšim, skoraj dvajsetletnim časovnim razmakom v letih od 1974 do 1993. V pri- merjavi z vsakoletnim zelo različnim sta- njem snega lahko ugotovimo, da neposredne zveze med stanjem ledu in snega ni. Zato pa sneg v udornici, ne glede na debelino, pri- Slika 15: Udornica 1. maja leta 1976, debelina snežnega čepa približno štirinajst metrov, približno šest metrov pod zgornjim robom udornice. Foto: Jurij Kunaver. 420 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja speva k dolgoletnemu vzdrževanju ledu. Za- gotovo pa je poletno topljenje ledu hitrejše, če je snega manj oziroma če je vhod v lede- nico odprt dlje časa, in obratno. Posebnost te ledenice je, da se sicer precej skromna količina ledu v njej umika izjemno počasi. Posebna neznanka je, kolikšna je v resnici vsa ledena gmota, stisnjena v ozkem rovu, katerega zaledenelo dno je še vedno bolj ali manj nespremenjeno. Videti je namreč, kot da je ledu v meandrsko oblikovanem rovu v globino še nekaj metrov. Zastavlja se tudi vprašanje, kakšno vlogo ima pri vzdrževanju nizkih temperatur skalna gmota, v kateri je izdolbena jama. Lahko se namreč obnaša kot drugod v podobnih okoliščinah, torej kot v vseh vhodnih delih brezen v podob- ni višini. Ta se sedaj osvobodijo ledenega in sneženega oklepa precej prej kot v preteklo- sti, medtem ko je ledenica G2 neke vrste iz- Slika 16: Udornica, snežno stanje avgusta leta 1976, na sliki Uroš Kunaver. Foto: Jurij Kunaver. 421Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera jema. Odgovor lahko iščemo v podhlajenosti jamskih sten, ki nastane zaradi dolgotrajne zaprtosti jame. Zimsko zniževanje tempera- ture ni samo posledica zaprtosti jame s sne- gom, pač pa tudi kopičenja hladnega zraka v vrečasto oblikovanem jamskem prostoru, kamor lahko prihaja hladni zimski zrak od zunaj v jamo skozi skalne razpoke. Po njih prihaja v jamo tudi deževnica, ki smo jo zmrznjeno v ledene kapnike včasih našli na jamskih stenah. Še nekaj podrobnosti o ugotavljanju stanja snega v udornici pred jamo (glej pregledni- co). Pozimi se v njej lahko nabere ne samo deset ali petnajst metrov, ampak tudi več, celo blizu dvajset metrov. Posnetek udor- nice, narejen 1. maja leta 1976, kaže, da je bila debelina snežnega čepa tisto zimo naj- Slika 17: Gruščnato dno udornice brez snega, oktobra leta 1993. Foto: Jurij Kunaver. Slika 18: Udornica, snežno stanje 20. julija leta 2007, dno še polno snega. Foto: Jurij Kunaver. 422 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja brž približno petnajst metrov. V zgodnjem poletju, natančneje 4. julija leta 1979, smo naleteli celo na udornico, s snegom zapol- njeno do vrha, kar je redek pojav (slike 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21). Vsakoletne spremembe so velike, saj ima udornica vsako poletje na dnu različno de- belo zaplato starega sneg, ki delno zapira vhod v jamo. Sprva je bila višina snega na dnu večja, v zadnjih desetletjih pa je tega zamaška vedno manj, čeprav so bile vmes Slika 19: Udornica, snežno stanje 17. julija leta 2017, na dnu podpovprečno malo snega. Foto: Jurij Kunaver. Slika 20: Udornica, snežno stanje 25. avgusta leta 2017, vhod v ledenico G2 na široko odprt. Foto: Marko Belingar. 423Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera zelo snežene zime. Leta 1993 je oktobra, na koncu poletja, snežni čep na dnu udornice skoraj povsem izginil. Prvič se je pokazalo gruščnato dno udornice. Kaj pravijo podnebni podatki? Pojav permafrosta v Kaninskem pogorju in njegovo izginjanje naj osvetlimo še z vidika podnebnih razmer in njihovega spreminjanja v slovenskih Alpah. Iz srednjih mesečnih temperaturnih podatkov za Kredarico za obdobje od leta 1981 do leta 2010 (Cegnar, 2016) smo izračunali interpolirane podatke za višino 1.800 metra. V ledenici smo me- rili temperaturo 20. avgusta 1974, ko je bila 1,3 stopinje Celzija. S tem bi radi pokaza- li na odnos med zunanjimi in notranjimi temperaturnimi razmerami, pri čemer uporabljamo en sam samcat podatek zgolj kot orientacijo. Temperature v ledenici se namreč lahko spreminjajo le v večdnevnem oziroma večtedenskem ob- dobju, ker relativno tempe- raturno stabilnost zagotavlja ledena gmota. O tem, kako se sicer spreminjajo tam- kajšnje temperature, lahko samo domnevamo. Predpo- stavljamo, da avgustovsko merjenje v povprečju kaže najvišjo letno zračno tem- peraturo v ledenici ali vsaj blizu nje. Kajti en mesec prej se vhod vanjo šele od- pira, septembra, najkasne- je pa oktobra, pa se tudi v teh višinah že lahko pojavijo negativne vrednosti zračnih temperatur. V grafu je nakazano, da se jam- ska temperatura do avgusta dviga, od takrat dalje pa se postopoma niža. Dokler v jami ne bo neposrednega merjenja, o pravkar po- vedanem lahko samo ugibamo, še zlasti pa o najnižjih letnih vrednostih (slika 14). Še o značilnostih visokogorskega površinskega krasa v okolici udornice in ledenice G2 V okolici ledenice G2 smo preučevali tudi drobno površinsko kraško morfologijo, pri Slika 21: Udornica, snežno stanje 4. junija leta 2021, udornica na pragu poletja še skoraj do vrha polna snega, debelina snežnega čepa od osemnajst do dvajset metrov. Foto: Marko Belingar. 424 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja čemer smo uporabili tako metodo snemanja iz zraka z majhne višine kot tudi terenski ogled. Prva se še posebej obnese v golem skalnatem, brezgozdnem površju, a zahteva tudi preverjanje. Na podih v okolici ledenice G2 se je pokazalo, da različno stanje sne- ga vpliva na različno razpoznavanje kraških oblik. Zanje je značilna razmeroma velika gostota kraških odprtin, ki jih ni najlaže ločiti med seboj, ali so kotliči ali plitva bre- zna. Snemanje, izvedeno julija leta 2017, ko je sneg še zapolnjeval večino navpičnih odprtin skoraj do vrha, je kazalo na obstoj številnih manjših kotličev. Terensko pre- verjanje mesec dni kasneje, ko se je sneg umaknil globlje, pa je pokazalo, da je velika večina kraških kotanj, ki smo jih predhodno označili kot kotliče, v resnici nekakšna vr- sta plitvih in ozkih brezen. Domnevamo, da gre pri nenavadno pogostih ozkih breznih morebiti za ledeniško erodirane starejše ver- tikalne kraške pojave, morda iz zadnje me- dledene dobe. Od njih so se ohranili samo spodnji, nižji in ožji deli. Na Kaninskih podih smo namreč na več krajih lahko ugotovili precejšnje razlike v intenzivnosti ledeniške erozije, odvisno od kraja in erozijske izpostavljenosti. Tak pri- mer so posamezni deli južnih pobočij po- gorja, ki jih omejujejo markantni skednji. Posamezni pobočni odseki med njimi so različno poglobljeni, tisti z večjim zaledjem bolj zaradi večje debeline, predvsem pa ve- čje hitrosti premikanja in s tem večje ero- zijske moči pobočnih ledenikov, in obratno. Med ledeniško najbolj erodiranimi območji v celotnem Kaninskem pogorju je območje spodnjih Kaninskih podov med Zadnjim in Širokim dolom, kar je širše območje Kačar- jeve glave (2.030 metrov). To je nekakšen širok prag, preko katerega se je iz osrednjih Kaninskih podov navzdol proti pobočju Gozdeca premikal najobsežnejši kaninski pobočni ledenik. Zato ni nenavadna tam- kajšnja izjemno močna ledeniška obrušenost ali mutoniranost površja (Kunaver, 1983 in 2017). Kaninsko pobočje med Velikim in Malim skednjem, imenovano Razor, in obravnavana okolica ledenice G2 nad njim sta bili lede- niško manj erodirani kot sosedstvo (na pri- mer Gozdec in Skripi), kar se ujema s prej postavljeno domnevo. S tem v zvezi je večja oziroma gostejša površinska prevotljenost Slika 14: Primerjalni podnebni grafi za Ljubljano, Kredarico in višino 1.800 metrov ter nakazan možni graf za ledenico G2. Srednje mesečne vrednosti za obdobje od leta 1981 do leta 2010 (po Cegnar, 2016, in interpolirano). Risba: Ana Seifert Barba. 425Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja • Geomorfologija in kriosfera okolice ledenice G 2 lahko posledica manj intenzivne ledeniške erozije oziroma tanjše, od ledu odnešene kamninske plasti (slika 23 in 24). Kaj pa neposredno sosedstvo udornice in vodoravnih rovov? Do nastanka udornice je bržkone prišlo s postopnim grezanjem, pri čemer se je v boku pokazala vodoravna ja- ma. Grezanje je morda povezano z večjim starim jamskim prostorom, ki se je zaradi denudacije površja približalo površju po- dobno, kot so nastale brezstrope jame na notranjskem in primorskem krasu. Proces zakrasevanja in nastajanja jam je v sever- noapneniških Alpah že dokazan za zgornji kenozoik, od miocena dalje. Tako velikih starih jam kot tam, pa tudi ostankov nek- danjih površinsko tekočih rek, silikatnih Slika 23: Značilno golo visokogorsko kraško površje s še vidnimi oziroma ohranjenimi sledovi ledeniške erozije – mutoniranosti. Foto: Jurij Kunaver. Slika 24: Spodnji del Malega grabna. Foto: Marko Belingar. 426 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Geomorfologija in kriosfera • Ledenica G2 na Kaninskem pogorju kot indikator segrevanja ozračja prodnikov, znanih iz pogorja Dachsteina in od drugod pod imenom augensteini, tu na južnem robu Alp sicer nimamo. A tudi v globinah Kaninskega pogorja se najdejo stari fosilni vodoravni rovi. Zato ne more biti povsem izključeno, da imamo v primeru udornice in ledenice G2 opravka s pojavom fosilnega krasa (Audra in sod., 2007). Ome- njene ugotovitve o mnogo daljšem razvoju alpskega površja in kraškega podzemlja je brez večjih težav mogoče prenesti tudi na južni alpski rob, torej na Kaninsko pogor- je oziroma na južne apneniške Alpe. Kajti skoraj ni mogoče trditi, da so tukajšnje stare alpske uravnave po nastanku bistveno mlajše od podobnih na severu Alp. Zaključek Ledenica G2 je poseben primer ledene ja- me, ki je sestavljena iz udornice, na dnu katere je vhod v vodoravne, z ledom zalite dele fosilne jame. Udornica zagotavlja vsa- koletno zapiranje ledenice z velikanskimi količinami snega, ki se zmanjšajo šele ob koncu poletja toliko, da se odpre vhod v ledenico. To je poseben tip ledene jame, ki ga podobnega težko najdemo še kje drugod. Led v skoraj šestdesetih letih opazovanja še vedno ni povsem izginil, medtem ko so izginili mnogo večji, nekaj sto metrov višje ležeči ledeniki. Topljenje ledu je v primeru ledenice G2 izrazito upočasnjeno, k čemur prispeva najbrž tudi močna podhlajenost jamskih sten, a tendenca topljenja ledu je še naprej ista, ne glede na spreminjajoče se snežne razmere. Snega je lahko še vedno enako veliko, a njegov vpliv v primerjavi s preteklostjo traja krajši čas. Zato v jamo vdira več toplejšega zraka in je topljenje le- du bodisi daljše ali pa intenzivnejše. Jama je primer raziskovalnega objekta, ki bi ob ustreznem inštrumentariju tudi v prihodnje lahko pojasnjeval temperaturne razmere in spremembe v najvišji, zgornji kamnin- ski plasti visokogorskega krasa. Udornica je hkrati primer visokogorske kraške depresije, ki se pospešeno poglablja zaradi pomnože- nih količin odtekajoče snežnice. Zahvala Za pregled rokopisa in koristne pripombe se zahvaljujem Juriju Košutniku in prof. dr. Urošu Stepišniku, slednjemu tudi za zračni posnetek udornice. Literatura in viri: Audra, P., in sod., 2007: Cave and karst evolution in the Alps and their relation to paleoclimate and paleotopography. Razvoj jam in krasa v Alpah v luči paleoklime in paleotopografije. Acta carsologica, 36 (1). Cegnar, T., 2016: Podnebne razmere v Sloveniji leta 2015. Ujma, 30: 18–29. Gams, I., 1961: Snežišča v Julijskih Alpah. Geografski zbornik, 6, 1961: 241-269. Ljubljana. Kunaver, J., 1979: Some experiences in measuring the surface karst denudation in high alpine environment. V: Actes du symposium international sur l ‘ érosion karstique : Aix-en-Provence-Marseille-Nîmes 10-14 Septembre 1979 = Proceedings of the International symposium on karstic erosion, (Mémoire, no. 1). Nîmes: Association Française de Karstologie: Museum d‘Histoire Naturelle. 1979, 75-85.  Kunaver, J., 1983: Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na glaciokraške pojave (Geomorphology of the Kanin Mountains with special regard to the glaciokarst). Geografski zbornik. 22: 197-346. Kunaver, J., 2009: The ice cave G2 in the Kanin mts. (Slovenia), an indicator for the global warming. Predavanje. 17th International Karstological School »Classical Karst«, Postojna, Slovenia, 2009. Rezime, objavljen na zgoščenki. Kunaver, J., 2016: Origine et distribution des arêtes de pente (skedenj), des chaudrons à neige (kotlich) et des puits à neige: versant sud-est du massif du Kanin (Slovénie). Karstologia, 1er sem. 2016, 67: 43-52. Kunaver. P., 1952: Snežišča v Julijskih Alpah 1951. Planinski vestnik, 2. Zorn, M., in sod., 2020: The disappearing cryosphere in the southeastern Alps: introduction to special issue. Acta geographica Slovenica. 60 (2): 109-124. Wikipedia. Brezstropa jama.