101. »evnRo.
o Ljubljani, v fttrteft 3. malo
Leto Lin.
Iskala vsak dan popoldne, lznemJl nadalfe ia prasni**.
inseratl: do 9 petit vrst H D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
Otavni&tvo „8Iov. Naroda11 In »Narodna tiskarna** Knaflora \ ulica št 5, pritlične. — Telefon st. 304.
Uredništvo „S1ot. Navada*' Knaflova atloa M. B, L nadstropje
Talafon ste v. 34. Dopisa sprejema la pMpisano ln sadostno frankovano« Rokopisov se no vrat«. ~fJM
Posamezne Številke:
v Jugoslaviii vse dni po Din 1-— Inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Oin 1*25
PoStnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	V Jugoslaviji			V Inozemstvo
	v Ljubljani			
	Din 120'— 60 — 30 — . lO-	Din • 0	144-— 72'— 36-— 12 —	Din 216-— ,    108--. 54--is--
Pri morebitnem povišmju se ima dafjša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošl ejj v prvič naročnino vedno   _\32T* po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirali.
Samoradikalna vlada.
Radikalna vlada je odklonila koali* cijo z demokrati. Včeraj je ministrski predsednik Nikola Pašić predložil kra* lju listo samoradikalnega kabineta. S tem je zaključena Štirinajstdnevna vladna kriza. Dne 3. maja se sestane narodna skupščina in notranja politika bo krenila na normalno pot.
Kaj pomeni taka rešitev iz sploS* nega državnega, zunanjega, notranjega in socialnogospodarskega stališča?
Iz splošnega državnega. Vemo, da je težnja po samovladi in po partizan* skem vodstvu bodočih skupščinskih volitev zunanji razlog samoradikalne vlade. To še ni zlo, ker bi vsaka stran* ka ravnala po tem vzorcu, ako bi imela v skupščinski situaciji enako prilož* nost. Tudi volilnoborbeni način radi* kalne stranke ni povsem čeden. Koali* cijo z demokrati pa je proti Želji kra* Ijevi odklonila iz globljega razloga. Ni se mogla odloČiti za dalekosežno no* tranjo politiko, kakršno bi neminovno diktiral Pribičević, ako bi bilo došlo do koalicije.
Saj so radikali ustvarili v predvojni Srbiji njene demokratične in parla* mentarne institucije in vseskozi grajali notranjo politiko Svetozarja Pribiče* viča, katero so prenašali samo radi tega, ker v dosedanjih skupščinah dru* ga vladna koalicija ni bila mogoča! Ni dvoma* da današnjega srbsko * hrvat* skega spora ni ustvarila Vidovdanska ustava kot taka, temveč nasilna, po pristnih budimpeštanskih in dunajskih vzorcih postopajoča notranja politika Svetozarja Pribičeviča, ki se je poslu* zevala v prvi vrsti nasilnosti, žandar* merije, strahovlade in ki je nezmotlji* vo, trmoglavo, nestrpno odklanjala vsako trezno in koncilijantno besedo. Celo tako daleč je šla, da se je za* grizla v točno opredeljeno število ob* lastnega prebivalstva in s tem zanesla v Vidovdansko ustavo moment, ki bo neodoljivo izzval njeno revizijo.
Radikalna stranka je uvidela, da s sedanjim opozicij onalnim blokom ni mogoče narodnega sporazuma. Toda iz tega ni še izhajalo, da se mora predati za vsako ceno upravnemu sistemu, ki je kriv današnjega notranjega zla. In tako politiko bi pomenila nova koali* cija z demokrati. Diktiral bi jo Sveto* zar Pribičević. Dobro je povedal Seton Watson, da bi nasilno reševanje srb* sko=hrvatskega spora ne bilo daleč od zločina. Radi osebnih kapric dveh, treh desničarskih poslancev, radi nji* hove želje po ministrski miznici in radi demokratskih mandatov se ne sme iz* postaviti države tako nevarnemu eks* perimentu. Dnevi italijanskega fašizma še niso prešteti in tudi njegov konec še ni jasen. Zato se rajši držimo zgle* dov nasilnih držav, ki so nujno raz* padle, ker ni bilo strpljivega, koncili* jantnega državniškega vodstva. Radi* kalna stranka se je torej odločila za upravne načine zapadne demokracije. Varovala bo zakone pred nedovolje* nimi postopki tako od desne, kakor od leve strani. Opozicijonalnemu bloku bo ponudila nepristransko državno upravo in čas, da se izpametuje. S prihodnjimi volitvami se bo odločila usoda današnje ustave.
Zunanjepolitično bo radikalna vla* da izvedla ureditev reškega vprašanja. Glavne točke so že ugotovljene. Tudi na tej strani imamo največji interes, da se razmerje Italije do nas Čimprej si* stematizira,
V notranji politiki pa gre sedaj za to, da se pridobiva »srca«, toda ne za stranke, temveč za državo. Ganljiva je bila beseda slovenskega politika, ki je po volitvah, pri katerih je propadel, napisal stavek, da je najnujnejše »pri* dobivati srca«. In Če je ta beseda naj« večja modrost strankarskega uspeva* nja, bo še veliko večja za notranjo politiko, za razmerje Srbov, Hrvatov in Slovencev do države. Tudi v Make* doniji, Črni gori, Bosni in Bački, na Hrvatskem in v Sloveniji je potrebno
pridobivati srca za državo. Ne bomo tožili, kako je doslej ravnal opozicijo« nalni blok, njegova naloga je, da se poboljša in da si omogoči bližnji uspeh. Toda grajati bi morali, ako zavzame njegovo mesto nova opozicija, ki se bo pojavila v narodni skupščini. Opo* žici j a je dobra, toda obstojati mora v stvarni, strokovni kritiki vladinega za* konodajnega dela.
Velika odgovornost čaka radikalno stranko pri socijalno • gospodarskih vprašanjih. Beda železni carstva in uradništva je dosegla vrhunec. Govori se že o splošni stavki v vsi državi. Nevarnosti, ki prete od te strani pro* metu, trgovini in s tem splošnemu go* spodarskemu stanju, so izredne. Stav* ka bi utegnila sedanje obupne razmere dovesti do kritične rešitve. Vlada naj ne koleba, naj ne odlaga. Uradniški zakon, invalidski, finančni se morajo vzeti takoj v pretres.
Radikalna stranka postavila hrvat* sko * klerikalni « muslimanski opozicijo* nalni blok na veliko preizkušnjo. V bodočih mesecih bo moral pokazati vso lojalnost proti stranki na vladi in s tem proti njeni javni upravi, proti državi sami. Če bo izid preizkušnje pozitiven, tedaj radikalno stranka ne
bo omahovala in bo sklenila sporazum. Če pa bo izkušnja negativna, kar pa ni verjetno, ker je približanje demokrat* ske stranke k opozicij onalnemu bloku skoraj nemogoče, tedaj bi se vzpo* stavil stari režim in notranja politika bi šla temu odgovarjajočo pot. V tej dile* mi obstoja globoka državniška poteza starega Pašiča in radikalne stranke.
Če se radikalna stranka resno za* vzame za pošteno notranjo upravo, če izvede predstoječe zakonodajno delo v velikem slogu in če na ta način pri* pravi notranjo socijalno, gospodarsko in politično pomiritev, tedaj bi utegnila pomeniti sedanja vlada važen odstavek jugoslovenskega državnega in nacijo* nalnega napredka.
V vsakokratnem lojalnem razmerju do vlade, ki je vlada kraljevine jugo* slovenske in ne radikalne, demokrat* ske ali opozicijonalne stranke, se zrcali globina in odkritosrC ^ost patrijotizma. Zato poizkušamo vsaki vladi dati take naloge in smernice, ki nam nalagajo, da jo podpremo z vso energijo. Dokler se jugoslovenski narod in njega tisk ne povzpne na to stališče napram na* šim vladam, pa je ;vizorično govoriti o notranjem ozdravljenju.
Homogena radikalna vlada nrveoa mala.
KONEC PARLAMENTARNE IN VLADNE KRIZE, — VESELJE V KLERIKALNEM IN MUSLIMANSKEM KLUBU. —VZROKI  RADIKALNE ODKLONITVE
KOALICIJE Z DEMOKRATI.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Parlamentarna kriza je končana. Danes se objavita ukaza, s katerima se prvič raz-rešavajo nekateri ministri svojih dolžnosti in se potrjuje nova Pašičeva vlada, v kateri so ostali vsi ministri, ki so bili izvoljeni za poslance, dočim izstopajo ministri dr. Niko Zupanić, dr. Gjivo Šupilo, Omerović in Perlć. V dobro informiranih parlamentarnih krogih so bili že davno prepričani, da bo g. Pašić s svojim manevriranjem rešil parlamentarno in vladno krizo na tak način, da doseže sestavo homogene radikalne vlade. Ko je še enkrat odklonil sestavo poslovne koalicijske vlade, je g. Pašić prejel v ponedeljek od kralja mandat za sestavo homogene vlade. Širši odbor radikalnega kluba, ki šteje 40 poslancev in v katerem so zastopani vsi volilni okraji, je popolnoma odobril stališče Pašiče-vo, da se sestavi izključno vlada iz radikalnih poslancev. Tekom včerajšnjega dneva so se končno izvedle gotove formalnosti glede imenovanja vlade. Ob 5. popoldne je odšel g. Pašić na dvor ter je predložil Nj. Vel. kralju v podpds dva ukaza: 1. Ministri dr. Supilo, dr. Zupa-nič, Omerović in Peric se razrešavajo svoje dolžnosti in se njih ostavka jemlje na znanje.
2. Ukaz o imenovanju nove vlade, v kateri ostajajo vsi ostali ministri. Marko Trifkovičv minister za Izenačenje zakonov se obenem imenuje za namestnika ministra poljedelstva in vode, dr. Ve-Ilzar Janković, minister saobraćaja, se imenuje za namestnika ministra trgovine In indnstrije.
Nova vlada položi danes ob 11. dopoldne prisego Nj. Vel. kralju.
V parlamentu je že v ponedeljek vzbudila vest o Pašrćevem mandatu glede sestave homogene vlade živahne komentarje. Takoj je bilo opažati v klerikalnem in muslimanskem klubu neobičajno veselje in zadovoljstvo. Radikalci so prepričani, da bodo s pomočjo slovenskih klerikalcev, bosanskih muslimanov, Nemcev in džemijeta imeli v parlamentu tako zaslombo, da bodo mogli izvesti delovni program, katerega ima začrtati minister g. Ljuba Jovanović. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z vodilnimi radikalnimi politiki ter je prilično doznal vzroke, zakaj radikalci niso vstopili v zvezo z demokrati.
Radikali niso mogli sprejeti nekaterih zahtev, ki so jih bili formulirali de-mokratje v svojih propozicijah. Radikali niso mogli sprejeti pogoja poslovno-vo-litvene vlade tudi v tem slučaju, ako bi prišlo za časa izvajanja določenega de-
lovnega programa do kakih diferenc, ki bi prisilile vlado do demisije. Demokrat-je so zahtevali, da tudi v tem slučaju vlada takoj izvede volitve. To zahtevo so radikalci iz politično-taktičnih ozi-rov načelno odklaniali.
SESTANEK narodne skupščine,
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva je začasni predsednik narodne skupščine dr. Dušan Peleš imel daljše konference z ministri. Določeno ie, da se plenarna seja skupščine skliče za jutri 3. t. m. ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu skupščine je volitev verifikacijskega odbora, ki ima v smislu poslovnika odobriti oziroma pregledati seznam izvoljenih poslancev ter njih mandate verificirati. Minister Ljuba Jovanović trna nalogo, da sestavi deklaracijo vlade, ki se ima pročitati narodni skupščini. G. Ljuba Jovanović obenem sestavi parlamentarni delovni program.
demokrat je napovedujejo strogo opozicijo.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Zaradi praznika 1. maja danes beogradski tisk še ni izrazil svojega stališča o nalogah in pomenu radikalne vlade. V javnosti je sestava homogene radikalne vlade napravila deloma dober vtis. Značilno je, da sedaj demokrati napovedujejo strogo opozicijo. Svetozar Pribičević, ki je bil Še včeraj zvečer v daljši avdiien-ci na dvom, je danes v »Pravdi« objavil oster članek proti novi vladi, naglašu-joČ, da način, kako je bila rešena kriza, pomenja kapitulacijo države pred Radićem. Pribičević dalje skuša ugotoviti, da se more sedania homogena racTHcalna vlada naslanjati eđsao le na antidržavne elemente in da demokratje odklanjajo vsako cdgovcrncsi za shičaj, če bi bilo državno in narodno edinstvo v nevarnosti. Demokratje so odločeni se boriti kot levi, ako bi se skušalo delo junakov, ki so prebili solunsko fronto, zrušiti.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Demokratski klub je imel včeraj dopoldne sejo, na kateri se je razvila kratka debata o nadaljni politični taktiki. Sklenjeno je: 1. da se imajo vsi iz Beograda odsotni poslanci takoj pozvati v skupščino, 2. da na eventuelni poziv demokratje odklanjajo vsaka pogajanja in vsake razgovore s homogeno radikalno vlado. 3. Izvoli se odbor, ki ima sestaviti proglas demokratske stranke na volilce, v katerem se bo točno očrtalo razvoj parlamentarne krize in stališče demokratske stranke. V ta odbor so bili delegirani dr. Kumamidi, dr. Šumenković in VVilder.
REŠKI PROBLEM.
Zakaj se je ustavilo delo pari Letne komisije za ureditev reškega vprašanja? Tako so se povpraševali te dni v rimskih političnih krogih in »Tribuna« jim je odgovorila, da se je zgodilo radi tega, ker se je dovolil razgovor o točkah, katere so bile že dognane pri preliminarnih pogajanjih v Santi Margheriti. List izvaja, da se je imelo na italijanski strani predložiti v razpravo zapisnike ligurskih sestankov, katerih se je udele- i žil tudi Llovd George. Na teh zapisni- j kih je podpisan tudi Minčić in druga dva jugoslovenska ministra. Tako bi jugo-slovenska delegacija ne imela prilike, da načne znova mučno vprašanje kon-sorcija in italijanski delegaciji bi ne bilo treba prenašati zavlačujoče igre. Predsednik vlade potrebuje za dostojanstvenost in trdnost svoje zunanje politike bolj ulagodenega tehniškega sodelovanja. Onstran meje gledajo na to, kaj delamo in ne na to, kaj govorimo in ne na naše samopovzdigovanje. Skrbimo, da storimo mnogo in da manj klepetamo ter ne zanemarjamo sredi hrušča »delavnosti« preproste črte, konkretne in umerjene za rekonstruktivno delovanje, katero se vrši s tihim delom in treznimi besedami... Ako bi tisti ligurski zapisniki res kai pomenili za Italijane, kar bi mogli izrabiti proti naši delegaciji, bi se jili bili že zdavnaj poslužili! Govore res preveč Italijani. Veliko bedastoč so izustili v Opatiji in ako mislijo nadaljevati tako v Rimu, ostanejo s praznimi rokami tudi tam in Reka lahko Še čaka. Reška zadeva se ne more rešiti kar tako, kakor jo baš hočejo obrniti Italijani. Naša delegacija se mora opirati na ljudsko voljo. Antonijevi-č ne bo nič sklepal proti Ifudski volji, kakor se nadejajo Italijani! S »tihim delom« in »treznimi besedami« nas mislijo ukaniti glede Reke, pa se ne bomo dali. Treznih besed so pa sicer Italijani res zelo potrebni, toda ni jih pričakovati od njih!
Milanski »Corriere della Sera« piše k reškemu vprašanju nastopno: »Pogajanja v Opatiji so se prekinila izključno vsled nezmožnosti, v kateri so se nahajali Srbi, da bi ukrotili hrvatsko in-transigenco baš v trenotku, ko postaja rfonstitucijonalna kriza nove države dramatična. Ninčiću ni nedostajala dobra vol;*a, ampak moč; nam ni nedostajala ne dobra volja in ne skrupulozna pripravljenost za izvršitev pogodb in tudi ne potrpežljivost. Ampak, ako bi bilo treba delovati po intencijah mnogih Hrvatov, bi se italijansko-jugoslovenski mir po tako dolgi in srečni plovbi razbil na malem in pohlevnem vodnem zrcalu baroškega pristanišča. Naj se jugoslovenski kriza razreši unitarno ali federativno, gledati moramo, da se razprava o Reki ne zavleče v večnost. Ker nismo tega mesta anektirali, smo pretrpeli težko žrtev: ali z željo, pospeševati življenje Reke, ne pa da bi jo obsodili na lakoto, ustvariti kraj za sporazum med italijanskimi in jugoslovenskimi interesi, ne pa polje za spore in večna nesoglasja. Srbi s svojo stoletno preizkušnjo vedo, da jim je prijateljstvo Italije koristno in ne žele odreči se svojemu organičnemu in trajnemu političnemu i pogledu v prilog habsburških ostankov, ki še niso izginili iz zapoznelega Zagreba. Pa tudi Slovenci in Hrvatje se morajo končno prepričati, da bo, ker smo navezani na sosedstvo, bolje za vse, ako smo si diskretni in prizanesljivi sosedje. Tudi oni morajo razumeti, da je tudi arbitraža, obsežena v rapallskem in santamargheritskem dogovoru, posebnost tuje intervencije in ne koristi ne enemu, ne drugemu delu prizadetih strank ... Zopet klanjanje pred Srbi in vabljenje, naj se že vendar dožene reška stvar med Italijani in Srbi! Slovenci in Hrvatje že vedo, kaj je dobro in kaj slabo sosedstvo na italijanski strani. Za dosego dobrega sosedstva treba temeljite preokrenitve pri Italijanih! Ni treba, da se razbije sporazum na morski gladini Baroša! Kar odstopijo naj ga nam. kakor nam gre. Proč s krivico, pa ! bo odstranjena nevarnost za razbitje sporazuma. i
Reka - italijanska kolonija.
Italijanska oblast ima danes v svoih rokah vso Reko. Predsedmk Mussolini je povodom razprave o Reki v parlament1.! rekel, da je irelevantno, \\\ tvori Reka 75. italijansko provinco in ali ima svojega prefekta, glavno je, da ostane Reka italijanska. In res je danes Reka italijanska v tem smislu, da si je italijanska oblast osvojila nad njo svojo politično in upravno moč. Vsled izrednega položaja reškega mesta in pristanišča Italija ni hotela izvesti aneksije, zato pa si je napravila na Reki svojo kolonijo. Cinično je odbi.:ala in še odbija vsak protest avtohtonega "prebivalstva. Italija ima v svojih rokah upravo vseh javnih uradov In institucij. Ona gospodari v pristanišču, na železnici, v javnih skladiščih, po vseh pisarnah In v mestni upravi. V cerkvenem oziru je v zvezi z Vitikanom in čuti se italijanska moč tudi v cerkvi. Poslala je na Reko fili'alke raznih svoih bank in organizirala svoje trgovce in delavce. Marsikoga ie presenetil dogodek dne 21. aprila t. 1. ko se je ustanovila na Reki narodna milica »v obrambo reških mej«, ki je prisegla zvestobo italijanskemu kralju in Italiji, kakor da bi bila Reka že prikliučena Italijanski državi in kakor so to VTŠili oddelki narodne milice po raznih italijanskih mestih. To Je naravnost drzno izzivanje Jugoslavije tik pred obnovitvijo pogajanj za ureditev reškega vprašanja! Pred dnevi le bil imenovan za italifanskega senatorja dr. Gro-d*sich z Reke, dasi on nI italijanski podanik. Iz Italije na Reko se lahko potuje brez vsake potne listine in na Reki veljajo <bw-nes Italijanski zakoni. Torel Je Reka danes takorekoč italijanska (pokrajina ftalijanske j države. Iz tega sledi, da se Italija malo, briga za rapallski dogovor fn za konve»ctJe v Santi Margheriti, da Jej Se v sanjah ne pride več na misel reška dr lavna samostojnost, ker je pač Reko popolnoma spravila v svojo roke in sedaj samo Sče pri Jugoslovanih sredstev za njeno življenje, katero naj bi dajalo obilo dobK3ca Italijanskim državnim blagajnam. Jugoslovemka vlada mora vsa ta dejstva imeti pred očmi in enkrat za vselej zahtevati od Italije točnega [pojasnila, kaj pravzaprav rmmerava z Reko. To se Ima zgoditi Še poprej, predr no se skliče nova seja paritetne komisije y Rim«. _^^^^^^^
Trst v igri za italijansko prodiranje proti vzhodu.
Trst propada. To kaže v polni luči tudi pred dnevi objavljena brošura Italijana prof. Del Vecchio pod naslovom »La depressione attuale deli' economia triestina«. Leta 1920. se je pričelo vsakovrstno delo v Trstu lepo razvijati. Takrat je vladalo navdušenje in italijanska vlada je pošiljala denarno pomoč. Toda po aneksiji je takoj nastala kriza, in sicer specifično tržaškega tipa. Prebivalstvo je začelo odpadati, naseljevanje je prenehalo in mnoge dobre moči so zapustile Trst. Leto 1922. pomeni splošni zastoj. Trgovine se zapirajo, industrija ne dela. Dve leti že ni bila postavljena nobena zgradba. Nezaposlenost se širi. Borza že poldrugo leto nič ne dela. Spekulacije z devizami in valutami so omejene na naš dinar. Promet po morju in po železnici je neznaten in še pada. Banke delajo zelo malo, najmanj filijalke italijanskih velikih bank. Še največ dela ima filijalka Živnostenske banke. Kon-sum se manjša. Delavske zadruge, ki so razpečale 1. 1921. samo v Trstu za 98 milijonov lir blaga, so prodale lansko leto blaga samo za 45 milijonov, letos pa so ustavile svoja plačila. Konkurzi rastejo. Od 1. januarja do 15. marca jih je bilo 36. To so samo veliki, na male se nihče ne ozira. Prebivalstvo prodaja, kar ima.- Mestna »Monte di Pieta« jc polna posetnikov, in lansko leto je bilo zastavljenega blaga za lir 3,318.000. — Strašna je slika tržaškega gospodarstva, toda nihče ne sme črhniti nobene besede proti njej, da ne zapade fašistovske-mu preganjanju.
Ta strašen položaj tržaškega pristanišča in mesta sta hotela poslanca Giun-ta in Banelli izrabiti pri ministrskem predsedniku Mussoliniju v svrho, da se italijanska vlada postavi na stališče, da naj bo Trst glavno izhodišče italijanskega prodiranja proti vzhodu. Podala sta Mrssoliniju posebno spomenico, v kateri naglašata, da naj Italija potom Trsta
p-
Stran 2.
»SLOV EN S K I     NAROD«    d n e 3. maja 1923.
štev. 101
(otencira svojo zmago In tržaški problem ni lokalen, marveč se pričenja veličastno v Rimo, dopolniti in skončati pa se mora na poljanah Srednje Evrope, na Balkanu in na daljnem Vzhodu. £ Listi v Benetkah so začeli govoriti jo tržaškem imperijalizmu. Spomenica »ahteva: da ima postati Trst faktor, iz katerega bo Rim deloval v prvi vrsti proti Slovenstvu na Balkanu In v Sred* kiji Evropi. Zato pa se mora Trst go-L
spodarsko dvigniti, da bo mogel dobro služiti za propagando in iurišanje proti vzhodu.
Spomenica zaključuje: »Tržaški problem ni problem carinske tarifne In pomorsko-prometne vrste, marveč problem narodne volje imperialističnega Rima.« FaŠistovski reševateljl Trsta so zblazneli Imperijalistična igra s Trstom pomeni zanj — pogin. To je ves odgovor.
Tele!onsha In brzofaona poročila
Krivda Madžarske dokazana.
fi* ^KojHce, T. mali. {Izv.) Kakor smo U JJDToČali, je bila za preiskavo obmejnega [konflikta med Češkoslovaško in Madžarsko določena posebna mešana komisija, ki ^e Imela nalogo preiskati vse okolnosti In na temelju te preiskave ugotoviti, kdo je jHuVrivil mani umor češkega stražnika pedlačka. Komisija se Je sestala v nedeljo gr obmejnem gozdu Južno od občine rfvm, jfaer je bil izvršen zločin. Preiskava se Je vršila do večera. Ugotovljeno Je, da Je bil 'napad izvršen na češkoslovaškem ozemlju /v bližini omenjenega gozda. Madžarski pod-narednik Horvath Je priznal da je Sedlačka 9krat prebodel z bajonetom. Pri obdukciji trupla pa so našli celo 19 ran. Tudi napad
na Češkega stražnika Švacha, ki ga je zakrivil madžarski poročnik Toth, se Je Izvršil na češkoslovaškem ozemlju. Končno je komisija preiskala tudi incident s češkoslovaškim uradnikom Padouro in madžarskim stražnikom Tothom. V obeh slučajih Je zbrala obilen materijal. Danes se je komisija vrnila v Prago, kjer bo poročala vladi o rezultatih preiskave. 2e iz tega, kar je ugotovila komisija na licu mesta, je razvidno, da nosi odgovornost za obmejni konflikt izključno le Madžarska. Češkoslovaška vlada bo zahtevala popolno satisfakcijo in ukrenila vse potrebno, da prepreči v bodoče vsako izzivanje od strani Madžarske.
Enotna fronta socialistov male anfante?
j — Praga, 1 maja. (SR) V čeških listih j^reŽljo vesti, da namerava češka socijali-etična stranka začeti energično akcijo za Sporazum med vsemi socialističnimi strankami male »ntante. Te vesti Izvirajo bržkone iz pogajanj med češkimi in poljskimi socijalni mi demokrati v Šleziji. Vladni socialistični krogi sicer zatrjujejo, da bi bilo :e kaki akciji za sporazum v večjem obsegi* Se prezgodaj govoriti, kajti v Jugoslaviji in [Romuniji so socijalistične stranke v znatni manjšini, pač pa je socijalistično gibanje na
Češkem "dokaj močno. Kar se tiče Poljske, je treba omeniti, da so njene socialistične stranke večinoma sovražne češkim In z vsemi sredstvi nastopajo proti nJim. V nasprotju z zemljoradniškiml strankami male antante, Čijih solidarnost je od dne do dne večja, so si socijalisti teh držav Se vedno v laseh in zato Je vpraSanje enotne fronte problematično. V kolikor odgovarja vest e tozadevni akciji čeških socijallstov resnici, Je Jasno, da bo ta poskus precej trd oreh.
reparacijski predlog nemčije.
London, 1. maja. frfavas.) Berlinski Isnflr »Dailv Newsc poroča, da namera->pa Nemčija v svoji reparacijskl nori predlagati zveznim državam 30 milijard zlatih mark vojne odškodnine. V slučaju, da bi antanta tega predloga ne sprejela, je Nemčija pripravljena ukloniti se sklepu posebne "reparacijske komisije, v kateri bi imela tu-:lB ona svoje zastopnike. Nadalje Je pripravljena povišati tudi dajatve v premogu na % način, da sklene z industrijalci dalekosežne pogodbe.    Zavezniške države, zlasti
bjJTranciJa in Belgija, naj bi pod jamstvom aeemških bank organizirale mednarodno pojilo, za katero bi Nemčija dala kot hipo-ko svoje državne železnice.    V svojem logtf se Nemčija tudi obveže,   da bo tvila svoj proračun v ravnovesje. Kot rtvo, da ne bo napadla Francije, pa je i vijena skleniti posebno pogodbo o In ta sicer pod pogojem, da Francija
opusti vsako misel o aneksiji tega ozemlja. Tudi »Daily Chronlcle« pile o reparacijskl svoti v znesku 30 milijard mark in hipoteki na nemške državne železnice.
— Berlin, l. maja. (Tzv.) Nemška nota, ki bo izročena na inicijativo Curzonovega govora zaveznikom glede novih nemških predlogov v zadevi reparacij, bo tekom današnjega dneva brezžično odposlana vsem nemškim poslanikom v Inozemstvo. Nota se tekom današnjega dopoldneva istočasno izroči vladam v Parizu, Londonu, Rimu, Bruslju. Toki ju in VVashingtonu. Včeraj ob 15. popoldne je imel državni kancelar Cuno tri ure trajajočo konferenco z ministrskimi predsedniki posamnih nemških drŽav. Razpravljal je o sedanji politični situaciji Nemčije in o reparacijskem problemu. Vsem ministrskim predsednnikom je bila naložena stroga diskretnost
Praznovanje prvega maja.
-i VafSđva, 1, maja. (Izv.) Povodom ve 1. maja je prišlo med socijalni-demokrati in komunisti do težkih _ __dov, pri katerih je bilo 40 oseb Jfeč aH manj težko ranjenih. Policija je W«tirala več oseb, ki so. razširjale ko-immlstične letake, pozivajoče delavstvo [ha demonstracije proti maršalu Fochu. |V Varšavi in Lodzu je policija in vojaštvo v strogi pripravljenosti. L — Krakov, 1. maja. (Izv.) Prvi maj-;nik je tu potekel brez vsakega incidenta, jlflopolnoma normalno. Trgovine so bile zaprte.
— Essen, 1. maja. (Izv.) Delavstvo jjir rurskem ozemlju je praznovalo prvi majnik mimo, nikjer ni prišlo do nikakih .'fegredov. Za časa velikega zborovanja jje krožil nad mestom aeroplan, ki je me-tal letake.
■ — London, 1. maja. (Izv.) I. majnik & bil miren. Udeležba na zborovanjih j* bila nepričakovana mala.
Monakovo, 1. maja. (Izv.) Na Bavarskem Je delavstvo praznovalo prvi teajnik brez vsakih izgredov, ki so jih [pričakovali med narodnimi socialisti in jaocialnimi demokrati. Proslava narodnih socialistov je doživela polom. ^ — Berlin, 1. maja. (Izv.) Socialni kemokratje in komunisti so skupno proslavili prvi majnik. Priredili so skupno (manifestacijo. Javnega zborovanja se je Indeležilo okoli 50.000 delavcev, na ka-Starem je govorilo na raznih mestih 40 »tovornikov. Zborovanju so prisostvova-9 tudi francoski in ruski delegat je del&v-•skih organizacij.
— Dunaj, L maja. (Izv.) Običajne uajniške manifestacije delavstva se je [udeležilo okoli 20.000 oseb. Povsod je wladal red in mir.
f — Rim, 1. maja. (Izv.) Prvi maj je M v Italiji splošno miren. Fašisti so v aOenovi, Turinu in drugih industrijskih »estih zahtevali od vodstev tovarn, da jfon dado na razpolago seznam vseh *nih delavcev, ki niso prišli na delo.
Bombe v Trstu.
— Fim, 1. maja. (Izv.) Kakor hitro Je komunistično in socijalistično - maksi-malistično delavstvo napovedalo, da ho-€e proslaviti majski delavski praznik kakor navadno, je vlada takoj izdala na vse prefekture stroga navodila, da se prepreči zapustitev dela in proslavlje-nje prvega maja. Posebno živahno je bilo delavsko gibanje za majski praznik v Milanu. Od podjetij se zahteva brez-
bi se predrznili praznovati prvi maj. Ladjedelnice so danes čuvali povsod orožniki. Kdor ne pride delat, je odpuščen. Policijska oblast je v Milanu zaplenila majsko izdajo lista »Avanti«. Fašisti so povsod pripravljeni za nastop proti delavcem. Pričakuje se, da poteče prvi maj mirno po vsej državi, ker se delavstvo noče izpostaviti krutemu preganjanju s strani fašistov, proti katerim nima zadostne odporne moči; pričakovati pa je tudi spopadov v onih krajih, ki so znani kot skrajno nemirni. Pričakujejo se podrobnosti.
— Trst, 1. maja. (Izv.) Za ohranitev javnega miru Je izdala oblast stroge odredbe. Policija je v nedeljo zaplenila majsko izdajo »Lavoratora«. Kar so dobili iztisov fašisti v svoje roke, so jih sežgali na raznih mestnih delih. — Preteklo noč so pokale bombe po mestu. Počilo je sedem bomb. V ulici Mazzlni sta dva Človeka po razpočeni bombi zbežala pred orožniki. V ulici Bergama-sco je bila neka ženska lahko ranjena. Bombe so pokale tudi v Skednju,
Poljska vlada proti komunistom.
— Varšava, 1. maja. (Izv.) V zvezi s dogodki v Rusiji, kjer so komunisti znova dvignili glave in hočejo z vsemi sredstvi nadaljevati diktaturo proletarijata, se je začelo nevarno gibanje med njihovimi somišljeniki na Poljskem. Poljska komunistična stranka je začela v zadnjem času živahno agitacijo v prid sovjetske Rusije in delavske vlade, zlasti pa je pripravljala za delavski praznik 1. maja nevarno protldržavno akcijo. Komunistični voditelji so hoteli izkoristiti ta dan za velike demonstracije proti vladi in obstoječemu družabnemu redu, toda policija jim je prišla na sled in že v nedeljo je bilo aretiranih 30 komunistov, med njimi več voditeljev. Varšavski vladni komisar je izdal naredbo, da naj se takoj razpuste strokovne delavske organizacije usnjarske, stavbene in kemične industrije. Te organizacije so bile docela pod vplivom komunističnih agitatorjev in so najbolj širile komunistične ideje. 1. maja so ho* tele potegniti za seboj tudi ostale delavske mase in uprizoriti velike prorJ-državne demonstracije. Zastopnikom listov je vladni komisar izjavil, da bo vlada vsako komunistično gibanje zatrla s silo. Včeraj Je bila vsa varšavska policija na nogah. Za delavski praznik je vlada   odredila   dalekosežne var-
nostne odredfeoj j
T<r.»i»i.t k--
Ukaz o imenovanju homogene radikalne vlade.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Danes se obnovi v »Službenih novinah« ukaz o imenovanju homogene radikalne vlade. Vlada je sestavljena tako-le:
1. Nikola Paš& ministrski predsedstvo.
2. general Peter Pešič, minister vojne in mornarice.
3. JVMorad Vuj2č& minister notranjih zadev.
4. Dr. Laza Markovič, minister pravde.
5. Miša Triiunovti minister za pro-sveto.
6. Ljuba Jovanovio, minister ver.
7. Dr. Velizar Jankov"** minister saobračaja in namestnik ministra za trgovino in industrijo.
8. Krsta Mifetić, minister za agrarno reformo.
9. Dr. Milan Srskgj, minister za šume in rude.
10. Slavko Miletič, minister za narodno zdravje.
11. Velja VukičevJcV minister pošte in brzojava.
12. Nikola Uzanovlć, minister za javna dela.
13. Dr. Milan Stojadinovft minister financ.
14. Marko Trifkovic, minister za iz-vedenje ustave in izenačenje zakonov ter namestnik ministra za poljedelstvo in vode.
kraljevo potovanje v dubrovnik.
— Beograd, 2. maja. (Izv.) Po sedaj končani parlamentarni krizi namerava Nj. Vel. takoj odpotovati v Dubrovnik, kjer se mudite kraljica Marija in njena mati. Iz Dubrovnika potuje kralj v Pariz na obisk predsednika francoske rupubli-ke Milleranda. Kakor je doznal Vaš dopisnik, kralj v narodni skupščini ne bo prečita! sam osebno prestolnega govora, marveč bo pooblaščena vlada, da v kraljevem imenu to stori.
Odločen nastop Hardingov proti Hear-tovemu tisku.
*•» London, 1. maja. (Izv.) Po poročilih iz Washingtona je bil današnji dan največje politične senzacije. Predsednik Harding je nastopil z vso odločnostjo proti Hcartu in njegovemu tisku, čeprav je imel pri volitvah dejansko in moraliČ-no podporo od tega tiska. Predsednik očita Heartu, da je on preprečil, da Amerika ni pristopila v haško mirovno sodišče.
Maršal Foch.
— Dunaj, 1. maja. (Izv.) Maršal Foch je danes prispel na Dunaj. Ni bilo nikakega incidenta, čeprav so skušali monarhisti in pa narodni socijalisti prirediti demonstracije.
Aretacija tovarnarja Kruppa.
— Essen, I. maia. (Izv.) Tovarnar Krtrpp je bil danes aretiran. Aretacijo so izvršile francoske oblasti, ko je bil zaslišan zaradi dogodkov v njegovi tovarni
— Esse, 1. maja. (VVolff) V preiskavi proti ravnateljem Kruppovih tovarn je francoski preiskovalni sodnik povabil kot pričo tovarnarja Kruppa-BohJen-Hohlbacha. Tovarnar Krupp je prekinil svoje bivanje v Berlinu ter se zglasil pri sodniku. Tekom zaslišanja ie sodnik izjavil, da je aretiran.
deset milijonov gladu-
jočm v rusiji.
— Reveff, 1. mala (Ruskulta) Osrednji odbor za borbo s posledicami lakote je prosil sovjet ljudskih komisarjev, naj mu dovoli za pomoč zladujočim še nov kredit v znesku 14 milijonov zlatih rubliev. Denar, ki ga je imel odbor na razpolago do sedaj je že potrošen, skupno število gladaiočih p« le doseglo v aprilu že 10 m'Iljonov. Izvzem-ši Ukrajino, k'er gladujoči dobivalo podporo od mestnih organizacij, država vzdržuje samo 35gladujočih.
NAJVIŠJE PRIZNANJE FRANCOSKEMU ČASTNIKU.
— Pariz, 1. maja (WoTff) Preiskava incidenta med delavstvom Krupipovih to varen fn francosko posadko, ki je zahteval na nemški strani več človeških žrtev, Je sedaj končana. V dnevnem poveliu izreka general Degoutte poročniku, ki je vodil dotično četo in zapovedal streljati v delavce, svoje priznanje za Izredno hladnokrvnost. Ne glede na Izzivanje in grožnje delavstva, je poročnik docela obvladal svoj odred In je rabil orožje šele v trenotku, ko je bilo vojaštvo v skrajni nevarnosti in se Je moralo braniti.
KONGRES RUSKE KOMUNISTIČNE STRANKE KONČAN. . «. Riga, 1. maja (Rusku 1 ta) Kongres roške komunistične stranke je na svoji zaključni seji sprejel obsežno resolucijo, ki zahteva zlasti nadaljevanje dosedanje gospodarske politike. Državni monopol v zunanji trgovini mora biti na vsak naCIn ohran'en. S tem hočete komunisti vzpostaviti rusko velelndushijo, lrl bo v rokah sovjetske vlade prava trdnjava diktature proletarijata, kakor trdijo v resoluciji sami komunisti. Posebno pozornost Je kongres posvetil poljedelcem in resoluci'a naglasa, da se morajo mesta v vseh ozlrih tesno svezati g deželo. Antagonizem med tovarniškimi delavci in kmeti mora prenehati, kajti sicer bo ogrožen obstoj kmetsko-
^^jlelavske republike, .Tudi svojo taktiko
pram posamnim nacionalistom hočejo komunisti nekoliko spremeniti. V kolikor te težnje ne naaprotu.ejo državnim interesom, jim vlada ne bo branila širiti njihovih idej. Končno pa komunisti odločno zahtevajo, da vlada začne energično borbo proti takozvani delavski opoziciji, z drugimi besedami, da brezobzirno zatira vsako protiboljševiško gibanje med delavstvom.
t gvidon podrecca.
— Milan, 1. maja. (Izv.) V Newyorku Je umrl Gvidon Podrecca, znani italijanski novinar, ki je svojčas izdajal v Rimu humoristični list »L* Asino«, ki je slovel radi svoje živahne borbe proti klerikalizmu. Podrecca je znan tudi po svojem hudem boju proti Crispiju ln Giolittiju. Radi svojega novinarskega delovanja je bil večkrat v zaporih in v ječi »Regina Coeli« je prebil nekoč 9 mesecev. V Ameriki je prirejal konference v prilog Italije in pisal članke v njeno korist. Njegovo delovanje je sploh zelo obsežno. Podrecca je bil rojen leta 1S65. v Čedadu kot sin odvetnika Karla Podreke, beneškega Slovenca.
ITALIJANSKA VLADA ZAPIRA LJUDSKE SOLE.
— Rim, 1. maja. (Izv.) Mnogo se komentira sklep naučnega ministrstva, da se zapro vse ljudske šole v državi, ki ne izkazujejo zadostnega števila učencev. Šolske oblasti Imajo podati ministrstvu nemudoma odgovore na stavljena vprašanja o ljudskem šolstvu.
novo nacelstvo komunistične stranke.
— Riga, 1. maja (Ruskulta) Na XII. kongresu ruske komunistične stranke se je konstituiral nov CKRKP(b) (Centralni odbor ruske komunistične stranke»bol'ŠcvI-kov«), kl šesto]! iz sledečih članov: Andrejev, Buhar'n, Voroš'lov, Dzerdžinski], Jev-dokimov. ZalnckiJ, Zclensk!]. Zinovjer, Ka-linin, Kameniev, Kvirlng, Kirov, Komarov, Korobkov, Kubfak, Leševič, Ljcnin, Manufl-sklj, Mtkozjan, Mihailov, Musatovt Oržani-kldze, Petrov, Pfatakov, Radek, Rakovsk.J, Rudžet, Rykov, Smirnov, SokoIJnikov, Rud-zutak, Stalin. SuI!mov, TomskfJ, Trockil, Trunze, Parltonov. Curjupa in Čubar.
Politične vesti.
z=z Avdijence. Po poročilih iz Beograda je snoči Nj. Vel. kralj Aleksander 1. sprejel v daljši avdijenci Sveto-zarja Pribičeviča, pozneje je bil pozvan na dvor tudi Ljuba Davidović, in razgovor kraljev z obema voditeljima demokratske stranke je trajal od 18. do 20. Demokratski tisk naglasa, da je kralj Še ob 20. izjavil, da še ni podpisan ukaz o imenovanju nove radikalne vlade. Fakt ie, da je bil ukaz že včeraj podpisan.
= Izpremembe v novi vladi. Danes je bila imenovana nova vlada, v kateri sede sami prejšnji ministri. Šele kasneje, ko se politični položaj nekoliko ustali, bo ministrski predsednik Pašić v svoj kabinet poklical nekaj novih oseb. Pred vsem se govori, da je stališče ministra notranjih del VujičSča že dlje časa omajano in da bo v kratkem moral izstopiti iz vlade in napraviti mesto mlajšemu politiku. Vprašanje, kdo bo definitivni predsednik narodne skupščine, še vedno ni rešeno. V političnih krogih se govori, da je najresnejši kandidat za to mesto Ljuba Jovanovič, ki je sploh eden najsposobnejših politikov ne samo v radikalni stranki, marveč v parlamentu sploh. Ako prevzame Ljuba Jovanovid predsedniško mesto, bo odložil svoj portfelj ministra ver. Na njegovo mesto bi petem prišel dr. Vojislav Janjič, sedanji tajnik radikalne stranke.
33 Kako misli Radie] o homogeni radikalni vladi. Napram dopisniku »Vremena« se je izrazil Stjepan Radić o novi homogeni radikalni vladi tako-le: »V tej krizi je šlo za to, da se spoštuje volja tako srbskega kakor hrvatskega naroda; naroda srbskega v radikalni stranki, ki ima kot v resnici državotvorna tudi v današnjih razmerah prvenstveno pravico do vlade; naroda hrvatskega, ki namesto demokratskega režima hoče vlado sporazuma. Zato je bilo od vsega začetka jasno, da se vladna kriza more ln mora rešiti samo tako, da prevzame homogena radikalna vlada v imenu Srbov ono nalogo, ki je nI bilo mogoče leta 1918. izvršiti, in sicer iz enostavnega razloga, ker v imenu Hrvatov niso govorili njih pravi predstavitelji. K sreči ie Srbija še vedno v mednarodnem življenju velik faktor, a Hrvatska polagoma postaja takšen faktor. Sporazum pome-nja za oba ta faktorja to, da najdeta ti glavni komponenti v mednarodni in notranji politiki eno rezultanto. V to je treba zaupanja ljudstva, in to je tu. Na to čustvo odgovornosti za interese celote, tudi to je tu. Končno pa hrabrost In razboritost, da se započeti sporazum tudi izvede in dovrši. Sedaj so radikali videli, da se tudi z njimi lahko postopa kakor z malo strančico, in sicer v imenu one države, ki so jo prav oni sami ustvarili. Sedaj bodo razumeli, kako je pri srcu hrvatskemu narodnemu zastopništvu, ako se z njim postopa kakor s kakšno malo strančico. Izkušnje zadnjih 10 dni so tako dragocene, da se ne morejo z ničemer poplačati, in te izkušnje so prave hrvatske in prave srbske narodne predstavitelje izredno zbližale in to po zaslugi demokratov, zlasti pa Pribičeviča.« — Kakor se zdi, se je Stjepan Radič v zadnjem času znatno poboljšal. Nič več ne govori v onem arogantnem tonu, kakor je bil prej navajan. Morda ga ob koncu koncev vendar le sreča tudi Še pamet,, ^e>
Izpoved velikega Sokola,
(Govor dr. V. Murnika   na  večeru svoje 30-!etnice v Kazini 23. IV.)
Bratje in sestre I Lahko si mislite, vsi ki me poznate, da vse to-!e ne more biti po mojem godu. Govorite o moji vztrajnosti. Pa toliko ji še niste nikdar naložili, kakor danes. (Veselost.)
Ali vsaka stvar na svetu ima dve plati. In boljša plat te današnje stvari je ta, da je njena slabša plat, to je moj revni jaz* dala povod za to, da Je tu zbranih toliko dobrih sokolskih delavcev, stare in mlajših: osebni njih stik ln Izmenjav?, misli bo naši veliki stvari brez dvoma v dober prid.
Kar pa me zlasti veseli in kar, mislim, nam vsem dviga srca, to je prisotnost naših ljubih sokolskih prijateljev iz bratovske nam Čehoslovaške. Prva zahvala zato tem bratom: tajniku Č. O. S. br. dr. Hellerju (ploskanje), staremu našemu znancu, ki zna tako izborno krmiti pero Češkosloven-ske Gbce Sokolske, in podnačelniku Č. O. S. br. Bileku (pleskarje), ki tako spretno daljša roko načelnika br. dr. Vanička in ki mi kliče v spomin delo, ki sva ga I. 1904 skupaj vršila za udeležbo češkega školstva na nr.šcm takratnem vsesokolskem zletu. Hvala Vama iskrena, da sta mi prinesla tudi br. Vanička seboj!
Če se Vama gorko zahvaljujem 2a Vajino Izredno ljubeznjivost. ki mi jo izkazujeta s svojim prihodom od tako daleč, pa Vaju prosim, da sr>oroč!ta mn!o najiskrenej-šo zahvalo tudf češkoslovensk! Obci Sokolski, da se me je spomnila tako prisrčno. Vedno smo gledali na to veličastno organizacijo, tako velikansko, pa vendar t^ko gibko orzanfzacro, kot na svoj vzor. Učili smo se na Vašem velikem zgledu, na Vaših velikih vrlinah, pa tudi na napakah — saj ste tudi Vi rastli in se razvijali in 5e rasete In se razvijate. In pri vsakem razvoju so težkoče In ovire v lludeh ln stvareh: naša sreča pa )t bila, da smo imeli pti Vas tudi v tem zgled, kje in kekšn'h se izogibati napak, svarilen pa obenem si a-jen zgled, kako se hitro in dobro popravljajo napeke in premagujejo ovire. Mislim pa, da Vam za Vaš zgled in za vso veliko dejansko pomoč ob neštetih prilikah ne moremo bol'e in za vaš in naš narod koristneje izkazovati hvaležnost, kakor da Vas skušamo doseči, da skušamo postati močni, kakor ste močni Vi. Zakaj čim močne:šl ml, tem močnejši tudi Vi! Ako bi bili samo VI močni, mi drugi pa slabi, bi bila tudi Vaša mrn5 v svojem vplivu na Slovanstvo sla-bejša. ker osamljena! Tzkratka: Vaše ln naše Sokolstvo, to le eno In mora biti eno! (Burno pritrjevanje.) Ako usoda nI dala, da bi bili vsi Slovani ostali vnanle en narod, pa postanlmo po duhu in težnjah In de* lu en narod (zopetno pritrjevanje) in v tem zmislu porecimo ne samo: zvestoba za zvestobo, ampak sploh: zvesti sami sebi, zvesti veliki edinstveni slovanski duši! (Viharno ploskanje). Zato treba, da je vse slovansko Sokolstvo eno, zato treba, da se razširi v vseh slovanskih narodih in povsod postane močno, da: mogočno, da more uveljaviti edlnstvo slovanskega duha, daše In srca! Zato pa me še prav posebno veseli, da vidim danes v našem krogu tudi brate ruske Sokole. (Ploskan:e.) Hvala Vam za tako ljub mi Vaš pozdrav!
V slovansko dušo, bratje In sestre, je vsajena mehkoba. So, ki obžalujejo to, češ škodljiva nam le, zato proč z njo! Nisem tega mnenja. Mehkost še ni slabost. Pač: krepimo slovansko dušo, toda gle'mo, da ie ne trdimo, glejmo, da ne poškodujemo n'e-ne mehkobe. Mehkoba je tisto, kar je najlepše v slovanski duši in kar dviga Slovane nad druge narode. Mehkoba je tisto, kar ustvarja v Slovanih boljša tla za bratstvo in ljubezen, nego so v drugih narodih. Krepimo torej svoje duše, toda ne delajmo jih trde. Sokolska m^sel dovršeno druži krepkost In mehkobo duše v eno. Zato je zmožna (postati ne samo vseslovanska misel, ampak tudi vsečloveška misel. Zato je zmožna, izenačiti trdobo zapadne z mehkobo vzhodne, slovanske duše. Zato ni slučaj, da je sokolska misel Izniknlla v Čehih, v onem narodu, s katerim slovanski svet na svojem skrajnem severnem zapadu mc'i na zapadno Evropo, — pa Je h'p na to kakor iskra skočila in šinila v slovenski del Jugoslovenov, ki na slovanskem skraj-njem južnem zapadu meji na zahodni evropski svet. Zato tudi ni slučaj, da se je Sokolska misel tako mogočno ukoreninila v Čehih, in nj slučar, da tudi pri nas poganja čvrste korenine. Zahtevalo je to tisto, za kar je Napoleon, veliki s!n prirode, našel priprosto pa vendar tako globoko besedo: »la nature des choses« — zahtevala Je to sila »naravene stvari«.
Zatorej jačimo slovansko dušo, pa glejmo, da ns Izgubi mehkobo, ampak samo svojo podvržnost. Ne trdimo Ie, ker rs trdosti duše izvira nasilje, temveč krepimo jo, da bo močna dovolj, ponesti bratstvo In ljubezen med ves svet. Ako moramo Slovani, po številu močni, sicer pa po velikem delu sedaj še slabi, dandanes poudarjati slovanskonarodno stran sokolske misli, pa pride čas, ko bomo poudarjali tudi vscčlo-veško stran te misli. Pride ta čas In znamenja ga že napovedujejo! Saj so bMi ne-slovanskl gostje na vsesokolskem zletu v Ljubljani ne le presenečeni po vnanjl krasoti in veličini zleta, ampak enako so bili vzhlčeni po sokolskem bratstvu, ki so ga videli na njem in ki si ga, kakor pišejo, tako fele tudi v vrste svojih organizacij. In če se uči in goji ljubezen tu In se uči In goji ljubezen tam. Je samo še vprašanje časa, da preskoči meje in se zlije v eno ljubezen, ljubezen vseh ljudi med seboj, In da se tako v resnici uvel'avl bratstvo, ki ga je oznanja* la že francoska revolucija.
Ali lepa Je pesem o ljubezni vseh do vseh, pa daleC je še do tega. da se uresniči. Še se šopiri krivica, še sovraštvo, še gre moč pred in nad pravico, še vlada meči In zato moramo Slovani s svo'o mehko dušo postati močni, postati silni, da varujemo nežno kal ljubezni, da more vzrastl v mogočno drevo, ki bo obsenčllo ves svet. -Silni ^J^ojiqsUi^j^o^%T mora biti naj
štev. 101
»SLOVENSKI   N A    O P«  dne 3 maja 1923.
Stran 3
meč — ne da z ognjem la mečem razširjamo nauk ljubezni, pravice in resnice, temveč da bo že samo misel na našo moč In na ostrino našega meča branila, da se zgodi kakšna krivica nam ali komur koli. (Ploskanje.) V obrambo nas samih m v obrambo slabotnih treba, da brusimo meč, krepimo pest, sokolimo srce in duha.
(Konec prihodnjič.) ■BBBn«B»MMI
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA USCA V LJUBLJANI.
OPERA. Sreda, 2. maja: Zaprto.
četrtek, 3. maja-' Premiera Cajkovskega opere »Evgenij Onjegin«. Red A
Petek, 4. maja: Janko in Metka      Red E
Sobota, 5. • i: Gostovanje operne pevke Marte Pc. .:šilove. Carmen. Izven.
Nedelja, 6. maja: V korist Udruženju vojnih invalidov. Čarostrelec Izven.
DRAMA.
Sreda, 2. maja: Crešnjev vrt. Red C
Četrtek, 3. maja: Zaprto.
Petek, 4. maja: Premiera Shakespearjeve komedije »Kar hočete«. Izven.
Sobota, 5. maja: Ob štirih popoldne dijaška predstava po znižanih cenah: Otok ln Struga. Izven.
Nedelja, 6. maja: Othello. Izven.
Ponedeljek, 7. maja: Kar hočete. Red C •  • •
— M ar kovic v »Revizorju«. Na dve nedelji je Marković Igral mestnega pogla* varja v »Revizorju«. Prava naslada: zlasti njegov iz naturalizma izhajajoči kolosalni humor ln pa registratura glasu, ki si ne da izmuzniti niti najmanjše prilike za na j j as* nejše očrtanje katerelokl duševne ali vna* nje izpremembe položaja. Radi naših neva* jenih ušes je njegovi urni govorici, ki se vlogi zelo podaja, včasih malo težko slediti v podrobnostih. Ni seveda to noben očitek, ker smemo hrvatsko igranje presojati le, kakor bi ga presojal hrvatski poslušalec. Tip, ki ga postavlja, je absolutno živ. Med obogatelimi primorskimi trgovci najdeš večkrat tako zavaljene dedce, ki v basu pred* na^aio svoj nervozni dialekt. Po mastnih Ucih Unije prekajenoati, surovega egoizma in bahaštva, okrog ust nekaj, kakor spomin na poslednjo bržolo in kozarec vina. Tak animalski tip je tudi Markovlčev poglavar. Dragocen je v zadnjem aktu, ko same ošabnosti kar leži v fotelju, s nosom v zrak, in moli levico nasproti častitajočim obiskom. Putjata je v svojem elementu, ko igra elegantnega Hlestakova. To vlogo je v Rušiti vedno igral; v Ljubljani jo je doslej oddajal D a n e š u, ki ga še vedno z največjim obžalovanjem pogreSamo med igralstvom. Kabinetno delo je Putjatov na* trkani Hlestakov v tretjem aktu. Civiliziran človek, ki ga tudi vinski duhovi ne store okolici zoprnega, nego kvečjemu za* bavnokomičnega. Putjata je tudi po svoji elegantni figuri in maski pravcati veliko* mestni beau. — Meščanu, ki v zadnjem aktu nadaljuje čitanje Hlestakovega pis« ma, bi bilo povedati, naj ne izgovarja Tr* japfčkim. ker je »Tria« en sam zlog. Ce* s a r je prevzel vlogo okrožnega sodnika, žz katere je težko iztisniti kaj posebnega.
M. Z.
— Nova vorizoritev »Evgenija Onfe* rina* v operi. Slavnega ruskega skladate! i a Petra Iliica Cajkovskega najpriljubljenejša opera »Evgenij Onjegin« se z novimi moč* mi zasedena in nanovo naštudirana na slo* venskem odru zooet vprizori v četrtek dne 3. maja. Vlogo Tatjane poje gna. Zikova, vlogo Olge gna. Sfiligojeva. vlogo Filipjev* ne ga. Rewiczeva, vlogo Larine ga. Smo* lenska, vlogo Evgenija Onjegina g. Bala* ban, kneza Gremina g. Betetto in Lenske* ga g. Burja. Mladi slovenski tenorist gosp. Burja, učenec prof. dr. Kozine, nastopi to pot prvič na našem odru. Alterniral bo v tej vlogi z g. Kovačem. Sodelujejo še gg. Bratuž, P"ge!j, Zorman in Drenovec. Muzi* kalno vodstvo vrši g. ravnatelj Rukavina, režijo pa. ki je zamišljena v ruskem slogu, vodi g. Sevastianov. Več novih dekoracij }e naslikal g. Skružnv.
—Dramska premiera, V petek dne 4. Inaja igrajo v dramskem gledališču Shakes* pearejevo komediio »Kar hočete«. To bo prva vprizoritev te komedije v slovenskem jeziku in na slovenskem odru v sijajnem prevodu dramaturga g. O. Župančiča. Režiio vodi g. Sest. Malvolio igra g. Rogoz, Violo ga. Saričeva, Olivijo ga. \Vintrova, Tobijo g. Peček. Sebastijana g. Kralj, Marijo ga. Juvanova in norca g. Skrbinšek. »Kar ho* čete« apada med najzabavnejše komedije velikega Britanca. Nove dekoracije je na* slikal g. Skružnv.
— »Jugoslavenska Njffva«. Izišao je O. broj »Jugoslavenske Njive« sa bogatim sadržajem. Franjo Peroš u eseju »Heroj negativnoga« crta zanimljivi lik Satane u evropskoj književnosti I u rellglM. VI. Dvor-nikovlč nastavlja svoju studiju »Shakespearov Hamlet ! hamletlzam u Kranjčevl-ća«, a Josip Kiilundžlč svoju studiju »O umetnosti«. VI. Nazor Javlja se nizom novih »Soneta«. Milan Rešetar, poznati poz-navač dubrovačke Istorlje priopćuje studiju »Iz kulturnog života staroga Dubrovnika«. U »Pregledu« donosi »Jugoslavenska Njiva« ocjene Z. Vernica o »Svadbenom letu« M. Begoviča; članak J. Demetrovića »Frivolna politička igra«; osvrt Slavka Ju-triše »Povodom vijećanja paritetne komisije u Opatiji«; članak Marka Đauera »Industrijska politika« Itd. »Jugoslavenska Njiva Izlazi dva put mjesečno, a stoji godišnje 120 D. Pretplata se šalje upravi: Zagreb, Marovska ulica 30.
— Palčki v Laškem. P. t. občinstvo se opozarja na reprizo krasne mladinske Igre »V kraljestvu palčkov«, k| se vrši v nedePo, dne 6. maja ob tričetrt na 5. poip. in v soboto 5. maja ob H 3. pop, (prj polovičnih cenah za ev. šolske Izletnike). Čisti dobiček ie namenjen CM družbi in ubožnemu fondu laške šole.
Dnevne vesti.
»UDOMA« I
»te
.BUDDHA-
V Ljubljani, dne
— Ali je resnica? V beogradskem »Vremenu« čitamo članek »Njihova kultura«. V tem članku je odstavek, ki je vreden, da ga zabeležimo: »Slovenci v obče niso narod v zgodovinskem smislu. Oni so popolnoma slučajno prišli na površino in na evropsko pozornico po zaslugi svetskega požara in Srbov. Brez teh dejstev bi tudi verjetno prav v zvezi s kulturo, katero v sebi danes tako visoko cenijo, tudi s svojim jezikom izginili v germanskem morju, kakor se je to že zdavno zgodilo, kar se tiče posebne njihove narodne duše.« — Objektivni, kakor smo, moramo priznati, da je v tej ugotovitvi mnogo bridke resnice. Kakor je bil položaj pred vojno, smo bili Slovenci zapisani sicer počasni, a gotovi narodni smrti, ker bi se osamljeni, navezani zgolj nase ne mogle z uspehom upirati germanizaciji, ki je bila zlasti učinkovita na Koroškem in Štajerskem. Narodne naše meje so se pomikale vedno bolj proti jugu in v nekaj desetletjih bi nemške predstraže stale ne morda ob Dravi, marveč Že ob Savi. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je situacija za nas še poslabšala. Ako bi bili v svetovni vojni zmagali Nemčija in Avstrija, bi se proces germanizacije slovenskih dežela razvijal še hitreje, saj je bilo v nemškem načrtu, da se slovenski jezik takoj po srečno končani vojni izloči Iz vseh šol in uradov, slovenske uradnike pa odstrani iz državne službe. Ker je odporna sila v Slovencih proti germanizaciji v zadnjem desetletju že itak znatno pojemala, ni dvomiti, da bi se v 50. letih, ako bi se izvedli nemški načrti, jedva dalo še govoriti o Slovencih kot posebnem narodu. Slovenski jezik bi morda govorile samo še kake posam-ne občine in vasi v najoddaljenejših kotih naše domovine. Za Nemce nesrečen izid svetovne vojne, zmaga antantinega In srbskega orožja pa je bistveno spremenila položaj tudi v naši domovini. Slovenci, ki smo bili prej količina, ki je ni nihče uvaževal, smo proti pričakovanju pretežne večine našega prebivalstva postali gospodujoč narod in se združili s Srbi in Hrvati v narodno državo, v kateri ima naš jezik vse pravice vladajočega državnega jezika. Prej zapisani narodni smrti, smo s svojo osvoboditvijo dobili vse predpogoje za krepak narodni in kulturni razvoj in postali skupno z brati Srbi in Hrvati nositelji svoje neodvisne državnosti. Kaj to pomen'a, tega se večinoma celo naša inteligenca, da ne govorimo o široki ljudski masi, nič več ne zaveda. Zato smo postali prešerni in ošabni in domišljamo si, da smo mi hrbtenica države, vsled česar imamo pravico zahtevati, da se vse vrti okrog nas in da mora vse plesati tako, kakor ml žvižgamo. Kkratka, postali smo neznosni megalomani, ki s svojo domišljavostjo izzivamo povsod odpor. Zato bi bilo v našem lastnem interesu, ako bi si često poklicali v spomin činjenico, da nismo bili nikdar zgodovinski narod in da smo samo slučajno — hvala antanti-nemu in srbskemu orožju — splavali na površje, da igramo sedaj svojo vlogo tudi v mednarodnem življenju.
— Prvi spomenik dr. Iv. Tavčarju. S Polian nam pišejo: Na binkoštno nedeljo letos bo slovesno otvorjen sokolski dom v Gorenji vasi. Dom bo posvečen spominu tukajšnjega rojaka pokojnega dr. Iv. Tavčarja z napisom: Dr. Iv. Tavčarja sokolski dom. Njegovi zemski ostanki počivajo tu v dolini na Visokem. Kajpada, na dan otvoritve dopoldne je najprej poset njegove gomile, kjer se Sokolstvo pokloni neumrlim njegovim manom. Vsa bratska sokolska in druga društva ter sploh vse za napredno Idejo vnete rodoljube od blizu In daleč naj-iskreneje vabimo na to slavnost v Poljansko dolino na binkoštno nedeljo. Podrobne jI spored objavimo v časopisih in dopošljemo društvom.
— General Vrangel v Maribora. Dne 1. maja dopoldne ae je general Vrangel nepričakovano pojavil v Mariboru. Na glav* nem kolodvoru so ga pozdravili nekateri člani niegove bivše armade. Popoldne ae je odoeljal z brzovlakom proti Beogradu. Nie* gova visoka markantna postava je vzbu* jala pozornost.
— »Akademsko pevsko društvo Lwovske pofvtehnnce« prispe v Ljubljano v četrtek dne 3. maia ob 17. uri. Zastopniki naših pevskih zborov in ljubljanska akademska omladina jim priredi oficijelni sprejem. Vabimo tudi naše občinstvo, da jih pozdravi na kolodvoru v kar največjem številu, zlasti ker je to prvič, ko nas oficijelno obiščejo bratje Poljaki v naši osvobojeni domovini. Mi jim pa kličemo: Na veselo svidenje!
— Poljski gostja so prišli po skoro entedenski zamudi v torek dne 1. maja vendarle v Maribor ter so gostje mestne občine ter bodo koncertJrali v Narodnem gledališču.
— Zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo v LJubljani razpisuje službo okrajnega zdravnika Dri okrajni sanitet, ni upravi v Brežicah. Interesenti te opozarjajo na razpis v »Uradnem Listu«.
— 5 pošte. Pišejo nam: Ne vemo, ali Je poštno ministrstvo toliko brezsrčno, aH pa »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, toliko brezbrižno, da ne zaprosi za pošt ninsko prostost. Pogleimo železničarje, ki se vo-
2. maja 1923.
več žene, otroci in drugI sorodniki, še celo dekle železničarjev imajo prosto vožnjo. No in to revno poštno dobrodelno društvo mora plačati 20 par od poslane položnice, katero pošilja svojemu Članu. Tako humano poštno društvo zasluži, da mu poštna uprava prizna vsaj tiste uogdnosti, ki lih uživajo druga dobrodelna društva.
— Iz Viinjegore na pišejo: Po mnogih mukah In velikem trudu se je vendar posrečilo, VišnjigorI dobiti zopet župana. Mislilo se je že, da bo res treba stopiti Kam, da bi se ga dobilo na posodo pa -naga! i samo za nekaj časa. Kar nič veselja iie Kažejo mestni očetje za župansko giorlolo! Kaj bi naj neki to bil za vzrok? Premajhna plača? — Bodite idealisti! Ne kregale in ne ravsajte se za malenkosti, Imejte vendar pred očmi blagor svojih volil cev, delajte in ne razdirajte! Kam privede občino vaša zla metoda? — Danes 1. maia je bil izvoljen z večino glasov g. Ivan Bernik, pos. In klob. mojster Iz Višnjegore za starosto slavnoznanega mesta vIšn;ejrorske-ga. Sicer je mož nam nasprotnega svetovnega naziranja, vendar upamo, da bomo z njim zadovoljni, ker ga poznamo kot odločnega m odkritega človeka.
— Slavnost na obrtno nadaljevalni šoli se Je v nedeljo dopoldne zaključila zelo svečano v zvezi z razstavo vajenskih del (zelo dobro izvršenih risb itd.). V telovadnici bivše realke se je poleg učencev pod vodstvom učiteljev zbralo mnogo občinstva posebno iz obrtnih krogov. Slavnost je pozdravil predsednik Slovenskega obrtnega društva g. Novak. . Društvu gre posebna zasluga, da se zaključki šole oziroma n:enl vspehi predstavijo javnosti na svečan in vzpodbuden način. Društvo namreč razpisuje posebne nagrade za najbolje Izdelke gojencev te šole. Tudi letos so se nagrade podarile blizu 60 učencem in sicer nagrade primerne sposobnostim odlfkovancev. Gojenci Imajo tudi svojo godbo, ki je ob tel priliki Izborno dvignila si:aj svečanosti. Prireditev je posetil tudi g. župan Grčar, ki je udeležence pozdravil s VTimemim nagovorom. G. ravnatelj Hn-mek je lahko ponosen na ta skupno s Slov.' obrtnim društvom doseženi vspeh. O. ravnatelj je opominjal gojence, na] bodo narodno zavedni. Tudi od naše strani čast požrtvovalnemu delu na tem polju vzgoje obrtne mladine!
— Gibanje med profesorji. Novosadski srednješolski profesorji so izjavili svojo solidarnost k resoluciji beogradskih profesorjev in bodo 20. t m. zahtevali svoj odpust Iz državne službe, ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam glede ureditve plače.
— Prvi ženski advokat v n"fl državi. V Beogradu je položila gospa Jelena Gjorić odvetniški izpit ln Je tako postala prvi ženski advokat v naši državi.
— Zadušnica za Zrlnskega In Franko-pana v Beogradu. V Beogradu se je vršila v ponedeljek v rimsko - katoliški cerkvi zadušnica za Petra Zrlnskega in Krsto Fran-kopana.
— Proračun mesta Snbotlee. Proračun mesta Subotiee Izkazuje v preteklem letu 15 milijonov dinarjev dohodkov In 25 milijonov dinarjev izdatkov, torej 10 milijonov deficita.
— Mestna aprovlzacija na Poljanski cesti št. 15 Ima v zalog! amerikansko mast a Din 36 za kg In pšenično moko 5t 6 a Din 5 za kg.
— Jurjevanfe na Ljubljanskem gradu bo v nedelio 6. maja ves dan. Prireditev se vrši v največjem obsegu na grajskem dvorišču in pred gradom. Popoldne igrata na veselIčnih prostorih dve godbi in sicer Sokola II. In železničarska godba. Sicer bodo na prireditvi najrazličnejše zanimivosti pravega ljubljanskega sejma. Vstopnine sicer ni nobene, sprejemaio se le prostovoljni prispevki za Cirll-Metodovo družbo, v katere korist gre ves čisti dobiček Jurjevanja.
— Naš ljubljanski tramvaj teče danes ker Je včeraj počival, po svoji glavni progi tako hitro, da ga vozov! z dolenjske pro<re ne morejo dohitevati. Ob tričetrt na 9. danes dop. Je postal na do!en"ski strani pred Zalaznikom voz, došel Izpred magistrata, samo toliko, da je prišel drugI nasproti od cerkve sv. Florjana — pa pred magistratom že n! bilo več zveze proti glavnemu kolodvoru! Take pritožbe se množilo dan In dan, vodstvo tramvaja pa je gluho za glas Tudstva. AH naj ta brezbrižnost velja za razglas, da kdor se pelje po dolenjski prozi tramvaja v mesto, nima računati sploh m. nikako zvezo z glavno progo ne proti glavnemu kolodvoru in ne proti remizi?!
Celjske vesti. Prvi maj je v Celju potekel popolnoma mimo. Socijalno dem o* Kratično delavstvo je s petjem prikorakalo na zborovalni prostor pred Narodni dom. kjer se je vršil shod. Po shodu je delavstvo zopet mirno odkorakalo in ae razšlo. Kleri* kalno delavstvo je Imelo svojo proslavo na Babncm. Delo je večinoma počivalo. De* nami zavodi ao bili zaprti, trgovine od* prte. — »Naprej«, glasilo socijalistične stranke Jugoslavije ae je preselil v Celje, kjer bo izhajal v povečani obliki še dalje kot dnevnik. Tiska ae v Zvezni tiskarni v Celju. Mestni magistrat je izdal odredbo, v kateri razglaša, da se bo proti onim, ki ne upoštevajo eestno*policijskega red«, po* stopalo po tozadevnih kazenskih določilih. Vsi javni organi, katerim je poverjeno nad* zoratvo eeat, imajo strog nalog, da parna* nijo vsak prestopek takoj pristojni sodni, odnosno upravni oblasti. ■•»• Osebna vest. Dr. Fran Gerlovte" je Imenovan sa vfljega okrajnega zdravnika pri tukajšnjem okraj* nem glavarstvu. Evidenčni geomete? Maks Liček pa je podal ostavko na državno služ* bo. — ZJboj. V Smartnetn oh Peki eo v soboto zvečer v gostilni Steblovnik popivali fantje. Ko so bil! ie precej vinjeni, ao se pričeli med seboj pretepati. Nekega Ferdi* nenda £e1cznika no pri tem z no*i in roči« ceml teko obdelali, ds  ie ohlelal mrtev.
— Mmrfborske v*sti. Pred okrajnim sodiščem se nahaja cele »eri i« takozvanih afer. ki razkrivajo gnilobo mariborske družbe. Na dnevnem redu so točasno tri velike, med seboj zapletene afere, ki imajo svoj UvU V W*ttncm občinskem svetu, Affrt 4*,
Leskovar proti obč. svet. Bahunu in tudi nasprotna tožba se je razpravljala dne 30. aprila, ena dopoldne, druga popoldne. Obe razpravi ste zopet preloženi v avrho na* daljnih dokazov. Takoj nato ae le istotam popoldne začela tudi velika afera ravnate* lja vojaškega oddelka na mestnem magi* stratu, Janko Ježa, proti obč. in mestne« mu svetniku dr. Leskovarju, kjer je slednji napram Ježu ob priliki seje v mestnem »vetu. ko je šlo za novo službeno moč pri vojaškem oddelku, izrazil težke očitke veči* noma uradnega, deloma tudi privatnega značaja. Zaslišana je bila cela vrsta prič, uradnikov mestnega magistrata, policije in drugih, med niimi tudi ločena žena las. obtožitelja. Tudi ta razprava se je morala radi zaslišanja nadaljnjih priC preložiti.
— Akcijski odbor državnik nameščen* cev in železničarjev sklicuje i -io za danes sredo dne 2. maja ob 16. uri v prostorih ZJ2, Gradišče 7. Udeležba dolžnosti Akcij* ski odbor.
— Mesec april. Letošnji mesec april ali mali traven je bil zelo »muhast«. Ni bilo skoraj nikdar stalnega, ozir. stanovitnega vremena. Večinoma je prevladalo deževno vreme. Skoraj vsaki dan !c pa več aM manj deževalo. Ako je kdo šel zjutraj brez dežnika od doma, potujoč v mesto ali iz mesta, je gotovo slabo storil, če ni vzel dežnika s sebol, zakaj gotovo je prišel moker domov. Deževno vreme je večinoma spremljeval južni ali južno-zahodni veter, ki ob;ča;no prinaša dež. — Navadno se glede vremena zanašrmo na našega »proroka« ki mu pravimo vremenik (tlakomer) ali barometer, kajti ta nam napoveduje že v naprej: je-li bo lepo al! slabo vreme. To se pravi: če se živo srebro v barometru dviga, bo lepo, a če pada bo slabo vreme. SIcer se na *a pojav ne moremo mnogo zanašati, zakaj vreme Je odvisno od vetrov. Vetrovi se namreč visoko v zraku Izpreml-njajo veliko bol' in prej nego na zemlji. A tega ml ne opazimo ali občutimo, pa tlakomer Je za to zelo občutliiv. Dviganje aH padan'e živega srebra nastopi prej, nego zapazimo vetrovne Izpremembe ln zato nam torej na-povedulejo da se bo vreme fz-premenllo. Vendar so ti zakoni, po katerih se Izpreminjajo vetrov! pri nas še malo znani. Zato se pa zgodi da se zdajci Izpre-meni'o zračne razmere ln da se vsled tega preobrne vreme drugače, nego se je nam prerokovalo na vremenskem steklu ali ba-rometru. fn to Je bilo krivo, da Je v aprilu bilo »muhasto« aH »aprilsko«, kajti vetrov! so vplivali, da se Je vreme nenadoma Iz-premenln'alo po večkrat na dan. Dogajalo
se Je tedaj, da je nam čez dan večkrat solnce sijalo, a hipoma večkrat deževalo. Z ozfrom na večkratno vremensko opazovanje so »vremenski prerok!» prišli do skletpa, da Imajo vremenske izpremembe velik vpliv na slabo ali dobro letino. Tako namreč pravi kmetska pravilica: »Moker april, bo leto s sad-em obdaril.« »Je ob Jnrju (24. 4) žito visoko dve pedf, bogato kmetu obrodi«. Z ozlrom na to se Imamo letos nadejati dobre letine, ker je letos opažati take pojave. Nadeiamo se. Imamo poleg teh prerokovani, na podlagi aprilskih vremenskih pojavov, še verze, katere nam podala g. H. Schrelner v svojih pridoslov-nih kntlgah, ki se glase: »če se krokar ob Jurjevem lahko v žito skrije, mlatič mnogo cepcev razbiie« — »Ce malega travna (aprila) toolo dežuje, rodovitno leto ozna-nuje«. — No. vse to nam letošnji april obeta torei lahko računamo letos na rodovitno leto«. Bog dal! Chf vivra, vedri.  — A. L.
— Iz Kamnika poročalo, da Je bil tam aretiran v Švico pobegi! Srečko Potočnik, k! se je pred par dnevi vrnil v svol rojstni kral. Izročili so ga deželnemu sodišču v Ljubljani.
— Razni vlomi In tatvine. V trgovino Josipine Topolak v Polzeli so 27. t. m. vlomili neznani storilci in odnesli raznega ma-nufakturnega blaga za 42.743 kron. — V Rajhenburgu ie 2. t. m. neznan tat odnesel gostilničarju Ignacu Jugu 15.000 kron vredne harmonike.
— Bitka na Viču. Snoči okoli desetih Je vzkipela ljuta bitka na Viču. Spopadli so ae rdečečrni komunisti-klerikalci z Or* juno. Kot na pravcati fronti je pokalo z obeh strani. Pasanti. ki so hoteli prekora* čiti bolno črto, ao jo morali lepo popihati in se skriti za vogale ves čas bitke. Strelja« nje pa je bilo baje bolj za parado, kajti nobena sovražna stranka ni odnesla s bo* jšča krvavih trofej.
— Ščipalnik se je Izgubil v smeri Knaf* lieve ulice. Zvezda, hiša Slovenske Matice. Pošteni najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v trgovini Drenik.
— Našel se je ročni voziček polzve se Jeranova ulica 5.
PRVI MAJ V LJUBLJANL Proslava prvega majnika ae Je vršila v Ljubljani brca vsakih incidentov. Krasno maisko jutro je privabilo v naravo na tisoče ljudi. Večina jih je odšla pod Rožnik In na vrh, kjer ie zavladalo ob zvokih želez* ničarske godbe precej pestro življenje. Ljubljančani, ki v normalnih razmerah ob Štirih zjutraj Se spijo spanje Pravičnega, so tokrat do zadnjega napolnili obe rožni* ški gostilni. Ob 8. je že zmanjkalo vseh prigrizkov, čudežev kakor v Kani Galilejski pa nI bilo treba, ker vina nI zmanjkalo.,, Komunisti In socijalni demokratje so pri* redili pred »Mestnim domom« in »Delav* akim domom« na Turjaškem trgu nekake manifestacije, ali bolje demonstracije proti vladi, Orjuni. buržuaziil etc.,, „ tako da Je vse skupaj zgledalo bolj komično kot resno.
V Tivoliju se je vršila popoldne vese* llcs, ki ps je bila boli ničlo obiskana. V V splošnem se znani ljubi lanski purgerski mir nI kslil. številni prijateljčki božje kap* ljice pe so Imeli včeraj svoj dan. k| je potekel v znamenju: Iti vino veritaa...
— Preselitev. Sta rožna na, Že 43 let ob« stoječa, po svoji solldnost! splošno znana ljubljanska trgovina 1 manufakturnim blagom Anton Schuster (pri Tončku) se je preselila Is dosedanilh prostorov v Stritarjevi ulici na Mestni trs 25, nasproti mastnemu magistratu. P. n. odjemalci bodo v novih prostorih Istotako naisolldneie postreferjl, kakor doseda). To Jamči d^brl sloves omenjena tvrdke. (Glej Inserat!)
— Telesno zaprtje. Profesor C. Braun-Femwald, znameniti ženski zdravnik, piše: O hitrem In zanesljivem  učinku grenčlce
zatorej rabo te vode najtopleje priporočam bolnim ženskam.
— Kino Tivoli. »Faraonova žens<*. Jutri v četrtek se predvaja klasično delo filmske literature »Faraonova žena«. V filmu sode* lujejo prvovrstni nemški igralci kakor Jan* nings, Wcgencr, Bassermann, Salmanova, Harv Liedtke (Mož brez imena) in Kiih* ne. Kežijo sijajnega filma je izpeljal eden največjih nemških režiserjev Ernst Lu* bitseh. Problem filma je žena. okoli katere sc <:uče svet, ž?na=s"žnja, ki se je novznela na kraljevski prestol, a končno pad? mrtva na tla ped udarci kamenia razjarjenega naroda. V filmu se v-ste slike, polne ne» odoljive dramatske sile in monumentalni prizori, katerih do sedaj še ni dosegel nikak film. Poleg efektivnih dramatičnih scen je film poln burnih prizorov, kakor b't'a med Egipčani in Et:op?ani, pobune li"dstva. kamenovanje itd. Film je izvanredno d Ig in se predvaja skoraj polni dve uri. Za »So« domo in Gomoro« je to največja učinkovU tost te sezone.
— Čevlje kupujte od domač'h tovaren tvrdk. Peter Kozina Sc Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na bolši ln na'-cenerši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L
— »Kino Ideal« predvfn seucaeftstefl film v treh delih »Doživljaj! Roblnsnna Cru-soe«, v kateri Igri igr^ glavno vlogo znani Igralec Tiarry Mvers. Flhn ;e šestavFeu temeljem enako se glr»sečecra romana od znanega ang!ešT-'e^** r-^^non'sc^ ri->n'e1-t Pe-fosa, ter je le priporočati vsakemu, da si ga ogleda. Roman, kot tak le preveden v vse kulturne jezike in ?e dosegel pisatel? z n'lra svetovno slavo. Ker je skora! vsak fnteH-gent ta roman v mladih letih bral. ga bode gotovo zsntmalo, Ts*e«ra videti nredva%wena v filmu. Slike so krasni, občudovanja vredni naravni posnetki »n 'e dovol'eno ^*-V»-vane tudi mladini. Predvajan'e II. dela od 3. do incl. 6. maia in lil. dela od 7. do incl. 9. maja ti. Glede na dolžino filma In pa da se kolikor mogoče slike Jasno In precizno kaZe'o, osobito pa da se predstave zamore-Jo točno ob napovedanem času vrSItl, Je vodstvo odredilo, da se vrši dve urni program, ter je prlčetek T. predstave ob 3. uri potem 5. url, 7. uri in 9. ur!. Izrecno se opozori stariše, da je mladini dovoljen dostop samo k prvima dvema predstavama, k zadnjima dvema pa ne. V slučaju potrebe posebnih predstav za mladino v dopoldanskih urah, se bode to po časopisih posebej sporočil. Slavno občinstvo se prosi za točen dohod k predstavam, ker prihajanje we0 predstavo mot! predstavo.
r
Glasbeni vestnik
mmm Vokalno instrumentalni koncert Olasr bene Matice. V ponedeljek dne 7. maja ob 8. uri zvečer v Unionu (nam prinese Izvir* no slovensko noviteto Psalm Št. 41 ln 42 za velik! orkester, tenorsolo In mešan! zbor; najnovejše delo našega skladatelja prvaka Antona Lalovlca. Široko !n globoko zasnovana skladba pomenja dragoceno obogatitev naše glasbene literature In njen dose-danH višek. Razsežen tenorski part Je poverjen opernemu tenoristu Mariju Šimencu razen nlega sodelujejo: Mešani zbor Glasbene Matice In orkester Narodnega gledališča, pomnožen % nekaterimi konservato-rlsklmi profesor*! In člani orkestralnega društva Glasbene Matice. Razem psalma Je na programu Stanko Premrlova Bofična suita za orkester in mešani zbor In Beethovnova VIII. sinfonlja. Premrlova tuira Je bila proizvajana že na jubilejnem koncertu Glasbene Matice, Ista se ponovi v spremenjeni Instrumentaciji In dodanim četrtim stavkom »Svet) trije kralji« za orkester mešanj zbor, Koncert dirigira Niko Srritof.,
mawawmwmm$mmmammmmmmwmwmmmmmmmmmmmmmmW
Sokolstvo.
— Sokol LJubljana. Predavanje prosvetnega odseka se vr"i v četrtek, die 3L maia 1923, ob 20. url na galerij! telovid lice v Narodnem domu. Predava br. Daš o »zarot! Zrlnskega !n Frankopana«. Bratle, Sf*^ stre In naraščaj pridite polnoštevilno, mml Predsednik prosvetnega odseka,
Društvene vesti.
—. Obfinl zbor Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v LJubljani bo v petek 11. mala 1923 ob F. zvečen pri Kavčiču na Privozu z običajnim dnevnim redom.
o— Narodna Čitalnica v Novem mestu Ima Izredni občni zbor 9. tm. ob 20. zvečer. Dnevni red: 1. Dovolitev kredita v svrho prenovitve odra. 2. Premestitev čital-ne sobe. 3. Slučajnosti,
— Strokovna organizacija trgovskih ht podjetniških uslužbencev in delavcev vabi na prvo pomladansko veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 6. maja 1923 ob 1(5. pop. v! hotelu «Lloyd» sv. Petra cesta. — Spored: Srečolov, razdelitev dobitkov, šalilva po-< šta, ob 6. url zvečer ples v notr-»n'?h pro^ štorih. Vstcipnina 5 Din. Cisti dobiček j« n*A menjen stanovanjskemu skladu.
Borzna poročila.
*m Zagreb, 2. maja. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 17.35, 17.425. Pariz 6.40, 6.475 London 442—, 444.—, Berlin 0.30, 0,31, Du« naj 0.1337, 0.1347, Praga 284.—, 285—, Trst 464.—, 469—, Newyork 95.—, 95.75, Budttm pešta 1.70, 1.80. Valute: dolar 94,-^, 94.73*
Ura 460—, —__.
— Curih, 2. mala. (Tzv.) Damšnja pred« borza: Zagreb 5.75, Berlin 0.018. Amster* dam 216.5. Newvork 5-5325. London 25.67, Pariz 37.52, Milan 27.02, Praga 16.475. Budimpešta 0.105, Varšava 0.012. Dunaj 0.0078, avstrijske žigosane krone 0.0078.
— Trat, 2. maja. Zagreb 21.40, Berlin 0,W0. Praga 60.60. Pari* 13*—» London 95.15. Newvork 20.45. Curih 375—.
Glavni urednik: RAST O PUS70SLZMŠEK, Odgovorni urednik:
VALENTIN HOPiTAK,
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD« dne 3 maja 192d
Stev 101.
£6 iTnHnmifjnniirniiTMmirtTntTtnuiliH
nulu—iuumwiun—jm
rtečtjfo pofpe f r>i in potplate
piHliiil!!iiiilliiiil^
^Prednosti!
e n e i e
in
V l
znatno trajnije
nego od fcožaf
Va rstvo^ proti vlagi mraza I
inniiuiiiiiitirrnfTnmiyTTiii>i»iiTTinni;nttlniminniiiiJiiMiiniiit7iiiuiMiiiiiMiM»M^.^.Jfff|fl|tl,tjg H
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Nafnižle can®. Postrežba točna.
lOflM 7ARIITNIR ljubljahu
I w JH11 &niiiy I lllll Dunajska cesta 46 Telefon 379 ti\2$M teSarSlii ITIOister Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače,, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stroni, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga- Tovarna furnirja.
Braz psje-bnega obvestile
Mestni pogrebni zarod
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je naša ljubljena mama in stara mama, gospa
Frančiška Vode
v torek, dne 1. maja, po težki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo, dne 2. maja 1923 ob pol 4. popoldne iz hiSe žalosti, Prisojna ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu.
▼ LJubljani, dne 1. maja 1923.
Globoko ialnjod ostali,
usojamo si izreči našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, osobito pa se zahvaljujemo g. dr. Scrrifrerju zdravniku v Ribnici, ki se je nadvse požrtvovalno trudil olajšati njeno dolgotrajno bolezen, častiti duhovščini osobito tukajšnemu gospodu kaplanu ter častitemu superioru pri Novi-Štifti ki st3 jo tako skrbno in neumorno tolažila ter pripravljala na njeno zadnjo uro, našim sorodnikom ter prijateljicam predrage pokojne, ki so jo tolikokrat obiskavali. vsem znrncem, prijateljem iz Ljubljane, Kočevja, Ribnice, Velikih Lr.šč, Loškega potoka, Dolenjevasi i. t. d. ki so prihiteli v tako obilnem Številu spremit našo ljubljeno Stano k večnemu počitku, nadalje Sokolicara in Sokolu iz Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice za veliko udeležbo ter za poklonjeno ji krasno cvetje, gospodom pevcem iz Sodražice in Ribnice za ganljive žalostinke ter vsem onim, ki so v tolikem Številu pismeno Izrazili svoje sožalje ter naš tolažili v naši neizmerni bolesti.
Sodražica, dne 30. apiila 1923.
odbina Fajdig
Izurjena šivilja
GRE ŠIVAT NA DOM. Naslov pcve uprava »Slov. Naroda«. 4518
Sprejmem takoj
SEST DOBRIH STAVBNIH in DVA POHIŠTVENA MIZAR* JA. — FLORIAN 5TRAUSS, TUZLA. 4462
Stanovanje v Trstu
v ulici del Bosco, obstoječe iz dveh sob, sobice in kuhinje. SE ZAMENJA za enako V LJUBLJANI. — Ponudbe na gosn. Czurda, Vevče, p. Dev. Marija v Polju. 4510
Po ugodni ceni SE PRODA
njiva v Spodnji Šiški
v obsegu 1028 m9, zelo pvU pravna za zidanje dveh ali treh hiš. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 4420
Uizithe In kuverte
priporoča
rvdor si želi pri solidni tvrd; ki nabaviti okusno
pohištvo
po nizkih cenah — tudi na obroke — naj pošlje svoj naslov na upravo lista pod ^Pohištvo 4428«.
!§oe se ebratodja
ZA VELIKO PARNO 2AGO, penol ^ia vešč v lesni stroki. Poleg plače Še stanovanje, kur? java in razsvetljava. Nastop takoj, najkasneje pa s 1. juni« jem t. 1. — Naslov pove upras va »S!cv. Naroda«. 4426
oia,
prvovrstna moč. samostojen, vešč srbohrvaščine, SE SPREJ* ME TAKOJ PROTI DOBRI PLAČI v manjše industrijsko podjetje v najlepšem zdraviti; šču v Sloveniji. Služba stalna. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod Prvovrstna moč/4502.
bele in v modnih barvah, vsakovrstno perilo za dame in otroke, le prvovrstno domače delo, kupite najceneje edino pri tvrdki
P. in J. Gop!6ep
„Pri Ivanki«,
Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 29.
Trgovsko stpohovao
1$
||
£2 SI
se poirebuje za vodstvo pisarne gremija trgovcev Celje in okolica Celje za čimprejšen nastop. Ponudbe na ndčelstvo gremija trgovcev, Celje. 4430
100.000
o 260.080
a
proti popolnemu jamstvu iSče za izvršitev večin naročil dobro vpeljano tehniško podjetje z velikim dobičkom. Udeležba mogoča. Pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Strojno-elek-trična družba 4469«. 4469
VcDBOioaoioaoiCDiCDacDioacDioioa«
0
b
0
I B
0
m
o o
■
o
■
o
0
0
Naznanil® preselitve!
Manufakturna trgovina Anton fchuster
Stritarjeva ulica 7
naznanja, da se je preselila
»tras trg 25
na
(nasproti mestnega magistrata) ter bo vsied na novo urejene trgovine še nadalje prodajala
po znižanih cenah.
o
■
o o o
■
o o
■
o
■
o
■
o o
Suhe hruške,
maslovnice, prvovrstno blas go razpošilja samo na veliko tvrdka M- SBIL, Mokronog.
4478
Iščem stanovanje
ZA TAKOJ. Veliko, svetlo, solnčno, s kopalnico, električno lučjo v sredini mesta. Plačam do 15.000 Din letno. — Ponud* be pod »Inženjer/4340« n« upra* vo »Slov. Naroda*.
Strejać kože
(GERBER), mladja sila. koji je usavršen u učinjavanju koža kao i JEDNOG mladjeg RE* MENARA TRA2I ZA OD, MAH — Domača tvornica bu deva, Glina, Hrvatska. 4521
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi  vsako množino.
Dražba
LJUBLJANA, Kralja Petra trs 8.
Telefon 220. 2243
Vrt
nee,
nizke in visokodebelnate, lepih novih vrst, ter cvetlične deko* racije oken in balkonov, pripo*
roča si. občinstvu ANTON   FERANT, trgovski vrtnar,   Ljubljana, Ambrožcv trg št. 3. 4445
prej
vsakovrstne slamnike v moderno preoblikovanje, bar* vanje in beljenje. Novi zelo
nizko ceno! J. STEMBERGER, Dunaj, ska cesta 9. 4422
Rafeljens farifrfee
(Gillete, Mem itd.) se sprejemajo v električno brusa nje v drogeriji I. C. KO* T AR, Ljubljana, \Volfova ulica 3. — Zunanja naročila hitro in točnol 4099
E!ekuotef?niono nodjatje-
Izvršuje po zmernih cenah vse naprave za električno luč, pogon, telefone, elek* trična zvonila, naprave stre?
lovodov, popravila itd. rVAN MIKELČIČ, Lepi pot št. 12. T,-ubijana. 3792
Bgfe oMskce
ZA RIRMANKE, kakor tudi SPODNJE OBLEKCE in DRU* GO PERILO zraven, NUDI v veliki izbiri PO NIZKIH CENAH TVROKA F. in L GO* RICAR. »?RI IVANKI«, Li'^-Ijana. Sv. Petra cesta 29. 4497
le djetetu od 154 godine sa no* znavanjem d;~~:e njege sa hr* vatskisi i njemscTrirn jezikom TRA 21 SE. U šivanju v jeste imadn prednost. — Cij. potanje ponude uz priklop fotografije na upravu »Slov. Naroda« pod »Hrvatska '4520«.
ISČE SE
z večjim kapitalom za ustano* vitev obsežne prvovrstne meš. trgovine na deželi. Vse ogod* nost* takoi na razpolago. Ag^ni imajo prednost. — Ponudbe pod »Kapital r4473« na upravo »S!ov. Naroda«.
ali več. I5ČE DOBRO VPELJANO TRGOVSKO IN TO* VARNISKO PODJETJE proti 20 % obrstim in mtabu^aciji. — Ponudbe pod »Nujno peso* jflo« na Anončni zavod D'-afTo Beseljak in drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 43CS
KUPUJEMO STALNO V VSAKT MNOŽINI
BP \stove m
JAVORJEVE HLODE.
Ponudbe je poslati na »Dra* ga«, lesna trgovska in indu* strijsk: dr žba z o. z. Ljub? lj -a, Jeranov-i ul. 14. -x444
PRIMOREC srednjih let, bivši trgovec   z   mešanim blagom,
pto« zastonstvo
ZA SLOVENIJO, oziroma z zalogo v Celju, rentabilnih predmetov (tudi tehnične ali podružnico). Potoži jamstvo. — Lokal na razpolago. Prima refes renče. _ Ponudbe pod »Zastopnik/4423«  na upravo Usta,
Uradnika,
zmožnega knjigovodstva, slovenske, nemške in italiianske korespondence, SPREJME Jpe* dicijsko podjetje. — Nastop takoj. — Ponudbe z navedbo pogojev pod »Spretnost« na Anončno družbo Aloma Com* P*ny, Ljubljane. Kongresni trg Ste* 3, 4554
„G o I o r"     I Takoj se odda scha,
najboljša, neškodljiva BARVA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po pošti, 2922
za   srajce v najnovejŠh vzorci n priporoča
a. & z. gksbsrsž
Ljubljena, Mestni trg 10.
(moderce)
po životni meri priporoča
&aa Hizifer
Dunajska cesta 6-11
poleg lekarne Piccoli.
Er" fužinska hiša,
na i. :jblovana. v Ljublja*
ni, s ... ojšnjo vselitvijo proti enoletnemu plačilu vnaprej, SE ODDA V NAJEM. — Ponud* bc pod »Št. 1039/4565« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Proda se
TOVORNI AUTOMOBIL ter KOLO Z MOTORJEM PO UGODNI CENI. — — Poizve se v gostilni An* žič, Karlovska  19. 4544
šagan na več vrst, pripraven Ta mizarje. Istotam SE PRO* DA DEKORACIJSKI DIVAN, KREDENCA za jedilnico in gostilniški GODBENI AVTO* MAT. — Naslov pove uprava »Slov. Nareda«. 4533
Prodam
ca vagon drogov Ta hmelj in večjo množino kolov (štokel* nov) za ograjo. Istotam se pro= dasta tudi dva voza (eden za enega, dnidi za dva konjak. — Naslov: Anton Ropret, Bohinj* «;ka Bela št. 28. 4562
MncDofeini šolnik,
po vsej Sloveniji dobro vpeljan, želi zastopstva prvovrstnih zmožnih tvrdk. — Ponudbe pod »Agilen in zanesli iv /4531« na upravo »Slov. Naroda«.
Pr url a 9 o*
jo&ra ohranjeno motorno kc^o. dve "umifrsf: blazini za bolni? Ta? 'štrozak), trije čevljarski Štvslrd stroji (cilinder) in štirje ž&nsfci šivalni -'v-H. Istotam SE KUPI ELEKTRO-MOTOR 134 HP do 3 HP. 300 Volt.^— Naslov pove uprava l?sta. 4536
z udobno opremo in posebnim shodom za mesec maj, samo za večerne are, I5ČE distingu* ■ ran GOSPOD. Diskrecijo zasoljeno in zajamčeno. Najem* nina post^an^ka stvar. — Po* nudbe pod šifro »Mir zajamčen 4535« na unravo »SI. Nar.«.
1
enonadstropna, za vsako obrt pripravna, b'izu glavnega kolodvora v Marabcra, električna moč in luč, vodovod, vrfikvrt Z2 zeleniavo, se za Din 188.000takoj proda. Stnnovanie t-Jkoj na razpoia^o. — Na+ančr.ei5a pojasnila daje lastnUc Fpanc Kariarč, trgovec v Mariboru. Kaciianericva 17. 4135
1: * ^m^^im^Ji^mTs^m^
^ ^ S % *'
MrnkM OH Somp.
Slfofna olfa vseh vrst
£:lsndrova olfa
Aato oSJa v puntah in sodih
PIIdovo olf e v železnih sodih in cisternah
Tovotaa mast v sodih od 50—200 kg
Kolomaz za žel. vozičke v sodih od 25—200 kg
Benzol v železnih sodih
Bletzlerid a la Klingerit
Bum. maftilfee
vedno na zalogi.
A. Lampret,
Ljubljsna Krekov trg 10. Tel. 247.
elegantno meblovana. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4534
Ha stanovanj
:n zaitrk. event. tudi na hrano, SPREJMEM DVA GOSPODA. — Naslov pove uprava »S!"v. Naroda«. 4552
za vse,
:i zna kuhati, SE SPREJME TAKOJ. Poštenost, zdravje in Miaga pogoj. Plača po dogovo* ru. —  Čevljarska   uliea  2; III.
4543
89000 Din h\ naloži!
proti garanciji, dobremu obvestovanju in s soudelež*
bo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Lesna ali automobilna stroka '4551.
Kupim
že rabljeno STAVBNO OT>E. KO, kakor tudi STARE TRA* ME in DESKE, v vsaki mnos zini. — Pismene ponudbe pod »Rabljena opeka in deske -1542« na upravo »Slov. Naroda«.
iipitn
dobro ohranjene Tavčarjeve in in Kersnikove spise. — Pom ribe pod »Literatura« z navedbo cene na: Aloma Oompanv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 4553
PRODA SE lepa, skoraj
popolnoma nova
orehova mhm
z marmornatimi ploščami in brušenim ogledalom. Cena 5200 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4548
PRODA SE NOV
roški voziček
g*
(ročno delo). — Naslov pove uprava  »Slov.   Naroda«. 4537
VEČJA MNOŽINA
suhih bikovih drv
SE TAKOJ KUPI. — To* nudbe pod »Bukova drva 4539« na unravo lista.
Kontoristinp,
zmožno strojepisja in kri i« govedstva, SPREJME »JA* DR AN«, kemična tovarna Novi Vodmat.
z zajtrkom isCE ŽELEZ« NISKI URADNIK s 1. ma. icm ali pozne "e. — N\i^!>v pove  uprava   »SI    Nar.«. 4541
Trgovski Irka!
na zelo prometnem ^raju, SE ODDA V NAJEM. — PonL'd'oe na podružnico »Slov. Naroda« v Celju. 4559
Motorne kc!s
znamke D. K. W„ (lohro ohranjeno, SE PROD \. — Ogleda se v garaži GOREČ, Vegova ulica. 453S
PRODASTE SE
dve moški
ena nova, druga malo na šena, za srednjo postr\-o. Naslov rove uprava »Slov. Naroda«. 4540
noasani*,
popolnoma oprem1 iona z vsemi rfroji, klavnica, hlev za živino, ledenica, lepo stanovanje, ob* "dan vrt. njive, travnik:, M A PRODAJ. — Potreben kapital 100.000 kron. — Pojasnila daje Eksportna družba »Agrumaria« v Mariboru, Aleksandrova uli; ca 51. Telefon št. 174. 4549
„i?SKi pofnoeniK
mešane stroke, starejši, dn= bra moč. vešč vseh poslov, ZELI PREME NIT I SLUZ* BO. Gre tudi na deželo ali za skladiščnika v kako in* dustrijsko podjetje. — Po* nudbe na upravo »Slov. Na* roda« nod Dobra moč/4556.
Trris se vesti putnici
koji bi uz proviziju puto* vali po Srbiji. Bosni, Ilcrcc* govini. Hrvatskoj. Slove* natkoj, Bačkoj i Banatu. — Ponude slati na: Prvu Ju* ooslavensku tvornicu »LI ** KSORA<c muholova i sa* nunsko^ praska, VELIKA KIKINDA. 4550
Posestva naprodaj!
la kmetijsko posestvo (16 ora* lov zemlje, 700 sadnih dreves, l oral dobrega vinograda, lepa hiša s štirimi sobami in pohi* štvem, veliki Svi in mrtvi in* ventar) za 300.000 Din. Potem vclenoscstva. graščine, mala in srednja kmetijska in gospodar* ska posestva, gostilne, trgovine, mlini, žage, velika gozdr.n po* sestva, hiše, vile itd. — Reali« f-^tna p-'sarna Arzor.Šek, Celie, Kralja PetTa ulica 22. 4561
za pisarno s posebnim uhodom v sredi mesta iščemo za takoj ali nozneje. (Poslovanje s strankami minimalno.) Cenj. ponudbe na upravo lista pod SV&rna stranka 4379
KP«**-
AMfl
mm O
v vseh velikostih in barvah
Pri pismenem naročilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdki manufaktura,
moda, konfekcija. 4482
Ljisaii^ns, Dvorni trg 3.
v I
Izkušen In spreten, dobro izurjen tiskanja klišejev na navadni brzo-tiskalnicl in navajen na samostojno, snažno deio se išče za samostojni nastJp. Resni in dolžnosti se zavedajoči ponudniki naj natančne ponudbe s prepisi izpričeval pošljejo pod Strojevodja El-F-53 na Intereklam A D. Zagreb, Palmotićeva ucica broj 18.
i-?
m
11^
Hiši z dobro vpeljano trgovino v induslrijskem kraju na Štajerskem
ob glavni cesti, z zemljiščem se po zelo ugodni ceni proda. Pojasnila daje Anončni ravod Drago Beseljak in drug, Ljub jana,
Sodna ulica Številka 5. 4546
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da je zocet otvor jen na J^.sdu
hotel
Priporočam      $a obilen obisfc
Josipma Srni t
hotel Jrfamer.
HllillfiiaiailBIIIIEESBeilllllMIBii
a popravila anfomšMiov
5 Nove karoserije ali predelavanje starih, lakiranje in tapeciranje, S Solidno delo in zmerna cena.
I    A&o auto odpove,
S        pride takoj pomožni aute na telefonični poklic 236.
i 10. L, M*
70