tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 53 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Damjana Æbontar KNJIÆNI DAR PROF. JOELA M. HALPERNA KNJIÆNICI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI 1 Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo. Ljubljana 2004. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnolog- ijo in kulturno antropologijo, 2. Maja leta 2004 je Oddelek za etnologijo in kulturno antro- pologijo organiziral enodnevni simpozij z naslovom Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo. Izkazalo se je, da se prof. dr. Joel M. Halpern, ki je bil na simpozij vabljen kot Ëastni gost, zaradi osebnih razlogov seli in podarja, razdaja ali prodaja svojo bogato domaËo knjiæno zbirko raznim instituci- jam, s katerimi je v svojem plodnem raziskovalnem æivljenju tudi sodeloval. S posredovanjem asistenta dr. Joæeta Hudalesa je bil pripravljen del svoje zbirke odstopiti tudi knjiænici Odd- elka za etnologijo in kulturno antropologijo. Konec oktobra leta 2004 je iz Amhersta (ZDA) v Ljubljano z ladijsko poπto poslal πest paketov. Po nekaj mesecih, sredi februarja 2005, smo na Oddelek res dobili 147 knjig in separa- tov. Ker je πlo za precej obseæno donacijo, smo se na Oddelku pri vnaπanju knjig v COBISS odloËili za zunanjo pomoË. Od zaËetka maja 2005 so vse knjige inventarizirane in katalo- gizirane v sistemu COBISS in tako pripravljene za izposojo. V 90. letih prejπnjega stoletja se je precej razmahnilo preuËevanje zgodovine zasebnih knjiænic in njihovih lastnik- ov. V ta namen je izπlo tudi precej priroËnikov in seznamov historiËnih bibliografij, ki dajejo raziskovalcem napotke, kako s pomoËjo ex librisov, nalepk, vezav in vpisov identificirati njihovega nekdanjega lastnika. (Dular 1997, 419) Seveda gre v primeru donacije Joela M. Halperna za relativno novejπe knjige, v glavnem iz 50., 60. in 70. let prejπnjega stoletja, kjer nam vezava ali tip papirja ne povesta kaj dosti. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da je knjige veËinoma kupoval ali pridobil kot dar, saj sta na zaπËitnem listu ali naslovnici knjige zabeleæena ali prodajna cena ali posvetilo avtorja. VeËina knjig nosi njegov podpis ali æig z njegovim imenom. Nekatere pa imajo na notranji strani platnice prilepljen njegov ex libris. Ex libris v latinπËini dobesedno pomeni fliz knjig oz. iz knjiænice«. Gre za napis na platnicah, zaπËitnem listu ali naslovnici knjige, ki oznaËuje lastniπtvo, zato mu vedno sledita ime in priimek lastnika knjige. Prvotno so vpisovali ex librise lastniki ali prepisovalci lastnoroËno in jim vËasih dodajali eno ali veËbarvne okrase. Pozneje so namesto roko- pisov uporabljali peËate ali reproducirane nalepke, ki so jih izdelovali v grafiËnih tehnikah. Nalepke so bile pogosto okraπene, opremljene z gesli ali reprodukcijami znanih del grafiËne umetnosti.(Enciklopedija 1989, 85) ©tudij provenience knjig nam lahko marsikaj pove tudi o intere- sih lastnika, obenem pa tudi o delih, ki so nanj vplivala. »e so v njih lastnikove pripombe, komentarji, kritiËne misli, lahko ugotavljamo njegove reakcije na ideje, ki jih knjiga prinaπa. (Dular 1997, 419) Iz podarjene zbirke je razvidno, da so lastnika zanimala pred- vsem vpraπanja migracij, spreminjanja ruralnih skupnosti OBZORJA STROKE tema gradivo Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 54 Prvi obisk v Gradencu pri Æuæemberku, 8. april 2005 Pisal se je petek. Z dvema avtomobiloma smo se æe zgodaj zjutraj odpeljali na terenske vaje v Gradenc pri Æuæemberku. Najprej smo se ustavili na obËini Æuæemberk, kjer sta nam predsednik TuristiËnega druπtva in fljager« za morebitno postavitev razstave razkazala dvorano, v kateri se odvijajo razne prireditve in sestanki. Dvorana je v lasti lovske druæine. Priπel je tudi predsednik lovske druæine in povedal, da mora biti proπnja za odobritev oddaje tega prostora v namen razstave sklenjena na sestanku upravnega odbora. Sledilo je kosilo v osnovni πoli Æuæemberk, nato pa smo se odpeljali v Gradenc, kjer smo v πtirih skupinah hodili po terenu. V skupini sem bila z Lauro in Mojco. Pogovor smo priËele z informatorko πt. 1. Intervju z njo in njenim sinom je potekal precej tekoËe, saj sta bili kolegici na terenu æe pred tem obiskom. Tema pogovora se je navezovala na kmetovanje v njeni druæini in na druæabno æivljenje GradenËanov skozi Ëas. Sama sem veËino Ëasa molËala, le vËasih sem posegla s kakim vpraπanjem, kar je v meni povzroËalo nemir, saj mi ni uspelo vzpostaviti uspeπne komunikacije. Tako sta neprijetno vzduπje najverjetneje obËutili tudi kolegici. Ampak Ëe ne gre, ne gre. Pri najstarejπi gospe v Gradencu smo se zadræale dobro uro in pol. SodeË po mimiki obraza in njenih gestah je bila gospa med pogovo- rom malce nervozna. Ob koncu smo izvedele, da je æe precej zamujala s kosilom za vso druæino. Potemtakem si nismo izbrale primernega Ëasa. Pogovor smo nadaljevale v sosednji hiπi, in to z informatorjem πt. 2, s precej zgovornim gospodom Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Suzana Kajba OSEBNI UTRINKI TERENSKEGA DNEVNIKA srednjih let. Pri tej domaËiji se je moj jezik nekoliko razvezal; razlika je bila oËitna. Ugotovila sem, da moraπ biti pri pogov- oru sproπËen in pozorno slediti besedam informatorja ter sproti kovati nova vpraπanja. Z veseljem nam je posodil kopico predmetov za razstavo. Nekaj teh predmetov je bilo domaËih, nekaj je bilo odvræenih na smetiπËu, od koder jih je informator prinaπal, zbiral in hranil. Pogovore informatorjev smo posnele na diktafon, pri vsakem pa smo fotografirale tudi predmete. S tem se je del naËrtovanega terenskega dneva zakljuËil. ZaËel se je spuπËati mrak in na terenu smo ostali πtirje πtudenti, ki smo obiskali πe eno domaËijo. Z zanimanjem smo namreË priËako- vali flramplanje«, kajti prejπnjiË, ko so bili πtudentje na terenu, so jih GradenËani povabili k udeleæbi tega dogodka. Med tem Ëasom se je gospodinja zelo potrudila in pripravila narezek. V pogovoru, ki ga je vodil Urh, flglavni« vodja naπe πtudentske druæine, je sodelovala skoraj vsa druæina. Okoli sedmih zveËer se je priËelo flramplanje«. flRamplanje« je navada, ob kateri se zberejo fantje z vasi in zaigrajo ter zapojejo pesem vsem Joæetom v vasi. Priprave so potekale pri prej omenjeni druæini. Fantje in moæje so prinesli svoja glasbila (harmonika, kitara, pokrovka, plastiËni kanister ...), da so se malo ogreli. Temu je sledil obhod od hiπe do hiπe. Pred vsako hiπo, v kateri stanuje oseba po imenu Joæe ali Joæi- ca, smo se ustavili. Zapela smo pesem, vsi gostje smo jim Ëes- titali in nato so nas povabili v kuhinjo. Na mizi je bil priprav- ljen narezek (domaËe jedi ‡ salama, paradiænik, paprika, sir, kruh), pecivo in vino iz samorodne trte πmarnice. Urh in Jernej sta bila v tej druπËini kitarista, Mateja se je veπËe pogovarjala z moæmi, sama pa sem prevzela vlogo fotografinje. Zadnji pod vplivom modernizacije, spremembe na tradicionalnih podroËjih materialne kulture ‡ arhitekture, agrarnih tehnik, bivalne kulture; socialne kulture ‡ πeg, druæinskega æivljenja, strukturah sorodstva, strukturah socialnih organizacij na podeæelju in duhovne kulture ‡ glasbe, slovstva, verovanja.1 Kar dve tretjini knjig je s podroËja neevropske etnologije, od tega veËina za obmoËje Azije, delno pa tudi Amerike in Oceanije. Slaba tretjina pa pokriva obmoËje ZDA in Evrope, predvsem Balkana. Avtorji so razliËni ‡ od klasikov evropske in neevropske etnologije in antropologije (Margareth Mead, Oscar Lewis, Jeremy Boissevain, Clifford Geertz, Marvin Harris, Roy A. Rappaport) do povsem poljudnih avtorjev. Konec oktobra pa je knjiænica Oddelka za etnologijo in kul- turno antropologijo prejela πe eno donacijo prof. dr. Halperna, ki obsega pribliæno 500 monografskih publikacij, separatov in Ëlankov. Tudi v tem primeru se moram zahvaliti asistentu dr. J. Hudalesu, ki se je to poletje odpravil k prof. dr. Halpernu in iz njegove zbirke odbral knjige, primerne za naπo knjiænico. Knjiæni dar prof. dr. Joela Martina Halperna je za naπo knjiæni- co izjemna pridobitev, obogatitev in dopolnitev æe obstojeËe knjiæne zbirke, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Viri in literatura: DULAR, Anja 1997: David Pearson. Provenance research in book history. London, The British Library. V: Zgodovinski Ëasopis let. 51, πt. 3, 108. ENCIKLOPEDIJA Jugoslavije 1983‡1989. Zagreb; Ljublja- na, Jugoslavenski leksikografski zavod; Mladinska knjiga. Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo 2004. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 10. 11. 2005