Posatn. štev. Din T*-četrtkova in sobotna ! številka Din 2.— J
,^j ,,TABOR** izhaja vsak <3»n. »ozven jijj -nedelj in praznikov,' ol> IB. uri * =g, g; ! datumom naslednjejj« dne. Stane • |!| [ac 'mesečno po pošti D 18^—, mo- «| E remstvo D 26*—.dostavljen na dora Sj [g1 Din IH’—, na izkaznice Din 18	•
:g| ,,NARODNI LIST** (četrtkova atev. §j| !g ».Tabora**) se naroča kot tednik -g iS ; in stane mesečno , 8 Din, četrt- ^ j •gE letno 8 Din, polletno 1» Din, ==; 'j|| , c.;:":: -s celoletno 32' — Din ---£ -* s
§ Naročnina se plačuj© ▼ nnpr«J* p
Knjižnica liceja
vSPSPP
rwffe
-t',, ;.svr
= Posam. štev. Din 1*—,'| J " * j| četrtkova In sobotna S ji številka Din 2’—
SRODSri LIST)
imEDHIŠTVO »Tahora" In .N,-
rodneja lista** je v Mariboru, Jup* čičeva ulica 4, I. nadstropje, —• Telefon interurban štev. 376. — =» Rokopisi se ne vračajo. «=*■".»
UPRAVA je v Jurčičevi «?. st. < S pritličje desno. — Telefon št. 24.; S SHS poštno-ček. račun za -Tabor** * 11.787, za ^Narodni liat* 12-853. =r
~ naročila brer denarja »o na §§? Hi otira. Inscratne cene po dojmvoru. 'p
Leto: V. (III).
Maribor, sreda 19. marca 1924.
Štev: 66. (12)
Novi invalidski zakon.
Maribor, 18. marca.
V nedeljo so sc vršila v Beogradu .zborovanja in demonstracije invalidskih !Organizacij proti novemu invalidskemu zakonu, katerega načrt je predložil te dni '(narodni skupščini minister dr. Pelcš, ter Proti zavlačevanju rešitve invalidskega [vprašanja s strani sedanje vlade- Invalidi so bili tudi v avdijenci pri kralju, ki lim je obljubil, da bo -podpiral njihove u-pravičeue težnje.
Danes je v veljavi invalidski zakon tod 28. dec. 1921., ki daje invalidom pač ,nekatere male ugodnosti, je pa glede preskrbe invalidov popolnoma nezadosten. l£ato je že 1. 1922 takratni demokratski 'minister dr. Žerjav skupno z zastopniki jnvalidov izdelal nov invalidski zakon, ki 'tudi še ni najboljši, vendar je pa znatno •boljši nego oni iz leta 1921. Toda gospo-idom radikalom ni bilo nikdar za pravično 'rešitev invalidskega vprašanja in pokoli so tudi ta zakonski načrt ter ga tspfoh niso predložili narodni skupščini.
Radikaiska .vlada je sedaj izdelala in Jkončno te dni predložila narodni skupščini svoj načrt, ki pa pomeni znatno po 'slabšanje načrta iz leta 1922. Načrt ‘je 'Skrajno nazadnjaški in kaže, da nimajo ((radikali niti najmanjšega smisla za rešc-[Manjc velikih socialnih vprašanj. Po teni [načrtu se invalidom, ki bi se učili kakega pinta izven invalidskega doma, ne pura možnost, da bi mogli stopiti'V uk, ker ijbi si morali sami oskrbeti obleke in ttruge potrebščine, česar pri svojih pičlih dohodkih nobeden ne bi mogel. Ne Zajamči se v načrtu ustanovitev otroških Zavodov za oskrbovanje vojnih sirot.. Ipoločbe glede zapostenja invalidov, vdov in sirot v privatnih podjetjih so prik rojenic popolnoma v prilog podjetij. Udru-žc-'Uje invalidov bi ne imelo več pravice končne izjave pri licitacijah za državne jfiabavke- Delovanje udruženj bo onemogočeno. ker se jim odvzame sleherna jjbodpora iz Narodnega fonda. Vozne u-^odnosti invalidov so skrčene samo na ^lučaje zdravljenja in poslov, ki so v izvezi t. invalidnostjo. V drugih državah Jrnajo invalidi tudi tozadevno večje u-j^ndhosti. Pokojnine za invalide, družinske člane, -vdove in sirote se znižajo.
E kradejo ugodnosti pri podeljevanju ncesij za gostilne, bioskope. bifeje, gle-zdravniških taks itd. To je eden iz-[Jned nafihujših udarcev za invalide. Odidejo tudi vrhovne invalidske pregledne komisije. Pokrajinske oziroma oblast-pe uprave »Narodnega fonda-za-invalide« vi sc ukinile in bi ostala le centralna u-.(br-ava. Kaj bi to pomeniilo za invalide v jbaših krajih, st lahko vsakdo na prstih naračuna. In tako bi lahko našteli še ce-[jjo vrsto pomanjkljivosti radikalskega na-drtai invalidskega zakona.
Šesto leto od prevrata poteka' ‘m fn-y<ilidsko, eno izmed najbolj perečih’ socialnih vprašanj, še vedno ni -rešeno. Ra-ivikali so vsiikdar. ko se je hotelo to i^Prafemje vsaj kolikor toliko ugodno.rešiti. bili -tisti, ki so rešiteV, zadrtfelf. alf zavlekli. Pri lanskih’ volitvah' so pač tudi ki vat kloni delati ogromne obljube in celo nekaj invalidov v Skivenitji zapeljali -v1 ^oje mreže kot kandidate. Seveda: so bidi flže spregledali. Vidiki- kako ^h radikalci na. vseh' koncih in krajih vlečejo
nos. Nam era-vrni o uklnjcnjc ministrstva za- S(>c. POlHrko, redukcija invalidov l? 'državnih služb’, zavlačevanje Izgradnje *n Izpopolnitve invatirfeklb dovodov uki-,aienje kreditov za) Invalide, nkmienje ^oznii, ugodnasfi. preziranje hmdidskili vrgančzacij itd. itd. m kontno zavlačevale sklepanja o mvalidskem zakolu, sc-
Pa' še -nova radikalska izdaja invalid-zakomii. ki po.mojij PO^ndurec-A p-
Proračun finančnega ministra sprejet
Skupščinske s®je brezi interesa.
BEOGtRAiD, 18. marca. (Izv.) Na. d-nev- vb5 in finančni- minister dr. Stojadino-ne-mi iredn. današnje seje narodne skup- vic. Proračun’ je bil nato z'Občajno veščine je bil proračun finančnega mini- cino sprojčt. Prihodnja seja jutri do-1 strstva. Govorili »o poslanci Behineu, poldne.
Kulovec, Kraft, Kumanudi, Moskovlje-
31 novih radičevskih poverilnic.
Predavec in dr. Maček v Beogradu. — Ogromcm interes za razvoj dogodkov v Beogradu. — Radikalci še vedno sirijo vesti o razcepu v demokratskem klubu.
BEOGRAD, 18. marca. (Izv.) Danes ZAGREB, 18. ina-vca. (Izv.) Glasoan-zjutraj sta dospela semkaj Predavec ini i-nf-ormacij, ki jih jo sprejel sotnidnik dj-. Maček, ter sta takoj po svojem pri- tukajšnjih »Novosti«, soglaša Radič a hodu posetila muslimanski in -ki eri kal- vsemi dosedanjimi korak; vodstva mi khib. Ofioijehii sestanek šofov opozi- HRSS za -sestavo opozicijonulnega blo-cijonalnlh skupin se vrši šele danes po- ka ter se .popolnoma strinja s tem, da poldne. Pri sprejemu novinarjev' je po- del radičevskih poslancev gre v parla-dal g. Predavec izjave o svojem' potova- nieut in skupno z ostalo opozicijo vrže nju na Dunaj.,Seboj je prinesel 31 novih sedanjo radikalno vlado. To pa naj bi se poverilnic, ki jih bo izročit skupščinske- zgodilo čimprej, nakar naj bi se nemu-niu predsedniku, Poslancj dospejo v doitfa razpisale nove volitve; pri katerih Beograd takoj po verifikaciji inanda- upa, da bo dobil najmanj 100 mandatov, tov.	V- tem- slučaju- bi se še pred volitvami
BEOGRAD, 18. marca. (Izv.) Včeraj- vtiaiil domOv. Nikakor pa sc HESS ne šn.jl večerni listi- so obširno bavijo s pri - strinja z poziranjem ostalih opozieijo-hodomi Raidičevcev v Beograd. Zlasti nalnih skupin, češ, naj radikalna vlada navdušen je opozicijonelni tisk, ki pri prfcd padcem sprejme proračun. V radi-ternl naglasa, da je Radič s te-nr korakom čcvsik-ib krogih provladujo mnenje, da opustil svojo dosedanjo .politiko, ki jo bo radik dna vlada v tem slučaju odgo-
sicer mogoča še jzvon pariamenta, nika-k<vr pa ne pri .pozitjvneani parlamentarnem delu. Posebno so p ovčarja, da lahko postane HRSS stranka, ki bo ob lojalnem sodelovanju z ostalimi opozicijo-naloi-mi skupinami mnogo pripomogla h končnemu- sporazumu ju zbl-ižanj-u Srbov, Hrvatov i-n Slovencev. .Davi do vic odločno demontira ponovno se pojavljajoče vest-i o cepitvi v demokratski strH-n-
dila pnnameutar-uo zasedanje, k čemur h; pridobila, na času, da bi z raznimi mahinacijami oslabila ali razlbila o)iozi-ci.ionu Ini blok. Zlasti, dvo-mijo o. odkritosrčnosti onih demokratov, ki niso zadovoljni z Da-vidovičevo politiko, ter.se boje, da bi1:ti iskali prilike za proti-radi-čevsko agitaci jo, ki 'bi istočasno Škodovala imtereso.m’ oposdeijonalnega bloka. HESS je doslej delegirala vi parlament
ki. Vesti- so do cela Izmišljene in' se širi- 30 poslancev 5ni bo po potrebi še več. Gg. jo od radikalne strauike s jprozorMmi Predavec, iti' Maček sta včeraj odpoto--n-ameni. Radikblski krogi smatrajo dej"- vala v Beograd, kjer bosta opozicijonal-»tvo, da Radičevci še niso prišli, za me- nitn' skupinami obrazložila stališče HEHS uspeh opozicijonalnega bloka, ki pa od- ter vodila nadaljna pogajanja. Dr. Ko-'Iočno naglasa, da je to popolnoma do- roše-c, kj ga že od nedelje pričakujejo v govorjena stvar.	Zagrebu, doslej še ni prišel.
CEŠKOSfAkVASKI ŠKOFJE PROTI BREZVERSTVU.
PRAGA, 18. marca. Češkoslovaški šk-ofjo so izdali skupen pastirski list, v-katerem se pritožujejo zoper vedno bolj paraččajoue ibrezverstvo d,n odipailapjo
od katoliške vere, zlasti pa zoper versko mlačnost mladine j rt delovanje svobod o-misc-locv lep priporočajo krščansko v-zgojo otrok kot prvi pogoj za preporod češkega naroda.
HU-
Cs PONOVNO ZNIŽANJE IZŠEL JE. * NIŠKE KVOTE.	^
WAS'HINGTON, 18. marca. (Izvirno). Zbornici je predložen nov osnutek zakona o priseljevanju, ki določa, da sme znašati dosrdjeniška kvota letno kvečjemu. 2 odstotka števila stalnih naseljencev dotičnega naroda v Zedinjenih državah.	<	>	,«■,	.
REPUBLIKANSKI POKRET V PERZIJI
LONDON, 17. marca. Po vesteh iz Teherana napreduje republikansko gibanje v Perziji vedno bolj. Pričakovati je, da se b-o danes razpravljalo o njem v, parlamentu.	-	‘ č'
POLET DVEH AMERIKANSKIH LE- < TALCEV KROG SVETA.
SANTA MONICA, 17. marca. Danes sta se v navzočnosti ogromne množine ljudstva dvignila y zrak dva ameriška- letalna stroja, ki sta nastopHa pot oko?! sveta- Letela bosta čez Japonsko, London in GrbiTlandijo.	.«
GRŠKI KRALJ NE ODSTOPI PROSTOVOLJNO.	h
LONDON, 17. marca. Reuter poroča* da je grški kralj Jurij sporočil, da se prostovol!jn.o ne bo odpovedal svojim -pračicam do grškega prestola, ampak 'bo še -nadalje [vztrajal pri njih. ; , y.^ ,
Na d’Annunzija dežuje odtikovanL Tl
IČIM, 17. marca. Povodom slovesne proslave aneksije Reke je kralj podeli! Mussoliniju red Anunziafe. ' v
Anglež] odklanjajo omejitev oboroževanja
LONDON, 17. marca. V spodnji zbornici je bil predlog ekstremnih pacifistov glede takojšnje omejitve oboroževanja odklonjen s 347 glasovi proti 13, A.v ..
Ponovni razvoj industrije v Porurju, ^
PARIZ, 17. marca. Listi objavljajo optimistično poročilo ekspertov o obnovitvi industriji v, Pontrju. Poročilo naglasa, da danes deluje 42 pristanišč, do-čim jih jc 19. februarja delovalo samo= 33.
borza ^SlfiHSTOa
CLJRIH, 18. marca. Pariz 28.85, Beograd 7.05, London 24.82, Praga 16.70, Italija 24,60. Newyork 579 pet osjnink, Dunaj 0.008125.	f
ZAGREB, 18. marca. Pariz 4:075— 4.125, Švica 14.00—14.24, London 3.500— 3-535, Dunaj 0.1140—0.1160, Praga 2:349 —2.379, Italija 3.465—3.495, Newyor-k 81' -82.
braz invalidov, vse to so stvari, katerili .invalidi ne bodo tako ldtro mogli preboleti. Načrt dr. Žerjava, četudi ni najbolj idealen, jc pa vendar sprejemljiv. Zato jc naloga zastopnikov naroda, katerega del so invalidi, da z vso silo zahtevajo, da Vlada predloži skupščini ta načrt, ki je bfl izdelan v- sporazumu z invalidsko organizacijo.
Politične vesti.
*■ Proračun ministrstva za zunanje zadeve je bi! v seji 'narodne skupščine 17. trm. Sprejet z radlkalsko-tuiško večino.
* Sanacija madžarskih' financ in Ju-go»lavl}a. Jugoslavija je podpirala tokol1. o sanaciji madžarskih fjnano sl sledečimi prkhžki; 1. JiigoshuVi jii «i pridržuje dobavo preniogu iz pečujs-kih pre-'UiogoVuikov do junija 193«. V-mliMvst tega ipremoga s© 'oeuri: or J niiilijardo matlžarakih kron’, 2. .Tugoslavšijl se rezervira po eno mesto v iriedzavozniški
posojila ten V vojni kontrolni komisijtj
3.	Madžarska se obvezuje, da izvrši vsej točke premirja iz leta 1918. t. j, da izroči naš; držav) od voznega parka državnih , železnic 1IK) lokomotiv im 100« vozov.
* V Pojjkarpatski Rusiji, ki pripada češkoslovaški državi, so so v nedeljo 16. trn', vršile vol it v® v češkoslovaški državni zbor. Izvoljenih jc 5 komunistov, 1 opozicj j Omahli Madžar, 1 češkoslovaški •soc. demokrat, I pristaš rnsinske delavske stranke,.! rusinski agrafcc.
* Dvig avstrijskih in madžarskih’ se-kv e M rov. Minister pravdo dr. Perič je vladi v seji 7. tm1. predložil rešen j a, s katerimi se ukinjajo sekvestri z vseh imetij avstrijskih državljanom, ki sp imajo Iaotoiifcomi vrniti v smislu mirovne pogodbo. -Eosonja glcdo avstrijskiH1 državljanov so izvedejo, čiml liodo objavljene z Avstrijo že skl en j, ne konvencije. Teh imetij je ikro# 700. Z Madžarsko se bo konvencija Selo sklenila«
* V vinrmenju požigov sc vrš; volilna
,bpi‘ba a Italiji, K;	2fev«»	A7« iflfcl
je bil v vasi Adcgliacco pri Vidmu ubit fašist Giu.seppe G en tile. Fašisti so, prepričani, da so ga ubili politični ttasprof-nikif nato vsem1 »prevratu in' državi ne-varnim elementom« zažgali hiše.
* Odstop grškega kralja. Nova gršk« vlada jc pozvala kralja, naj prostovoljno odstopi. V nedeljo 16. tm1. se :je vršil v Bukarešti rodbinski svoti Grška fcrAs ljiea jo možu nasvetovala, naj sprojm« predlog grške vlade, ih je baje on pripravljen to storiti.	!
* Državni zbor v Egipta, prvi, odkop obstoja Egipt, se je sestal. Kralj F nad jc položil ,]«'isego na ustavo im Izjavik dai jo vlada pripravljena se..pogajati »hAaj.-glijo.	■■•V..-.	• k. i
* Komunistična zarota v Egiptu. la Kaira javljajo, da je egiiptovska vlaidal izsledila v Aleksoudriji komurfistiunai zaroto. 50 komunistov je že anetkai^hž. T/. /.i^denjemih" dokumentov je razvidno, da so egiptovski komuuisti bifi1 V zv«5f z Moskvo in so priwiaylj«K-n«^iaMw«'<, vrat v Egjplp.. •
«PABOK^X»NAKODNr tIST«T»
■fW' •£'
97 ffiarca Ml,■,___
"»<  	111	  Vi/!)
Dnevtia kronika.
*' — Smrtna kosa. V Rogaški Slatini Je ,17. tm. umrla gdč. Mara Dnuškovičeva, ♦estra bivšega inšpektorja v ministrstvu •soc. politike g. dr. Andreja Druškoviča. [Pogreb vi četrtek popoldne. Naj y. miru ■počiva'.	^	.
— Izbrisati hočejo'sledove slovenstva? 'Graška »Tagespost« poroča; da so ime občine Slovenska Gorica pri Radgoni v Avstriji tamošnje oblasti spremenile samo v ime »Goritz«. Kakor znano, je setve rn-o Mure pripadlo lepo število slovenskih občin, med njimi Slov. Gorica, 'Avstriji. Ali hočejo Avstrijci na ta način zabrisati sledove, da so-tam Slovenca? Potem bi pač morali tudi ime Goritz samo spremeniti, ker bo to ime vedno spominjalo, da so tam bili in so še Slovenci. Ne bodite polovicam pri- umetnem ponemčevanju!
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka $7 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Ponja, Elzatrg št. 201, Hrvatska, 2736
— Od tolovajev ustreljen. Iz Trnja v Prekmurju poročajo: V noči od 11. na 12. je šla mati posestnika 'Štefana Hozjana v Trnju na stranišče; nakrat sliši hojo okoli svinjakov, ide hitro v stanovanje in pokliče svojega oženjenega sina jfo mnenju, da so zunaj prt svinjskih hlevih tolovaji. Hozjan skoči iz postelje in beži brez orožja v. spodnjih hlačali in srajce na dvorišče proti svinjskim hlevom. Neznanci na to ddbežijo, Hozjan pa za njimi. Ko zapazijo, da se jim Hozjan bliža, oddajo strel proti: njemu, ki ga je tako zadel, da se je takoj zgrudil na tla. Zadnje besede ‘Hozjana soi bile: »Mati. inr-toy sem!« in res se ni več ganil. Štefan 'Hozjan je bil dober gospodar, komaj 38 let star. Zapustil jc mater, ženo in 2 nepreskrbljena otroka. O tolovajih nj sledu.
— Kratek čas nevesta. Iz Loke pri iŽpsnni poročajo: Dne 23. februarja 1924 •je prišel vj našo vas inlad! moški, ki se je predstavil posestniški hčeri Frančiški T. kot bogat mesar in gostilničar iz št. Ju-irija ob .iuiž. žel. Po kratkem razgovoru ji ;je razodel »prav! zaupno«, da je še samec ter da se namerava po Veliki noči ženiti. Konec no pa’ sc je ojunačil ter jo vprašal kar na kratko, če bi nemara ona bila vo-f je, vzeti ga za moža. T. tnisleča, da Ima poštenjaka pred seboj ter da naredi »krasno partijo«, je v to privolila in cela stvar je bila dogovorjena v par urah. Povabila jc ženina na dom, kjer so ga njeni stafiši kot »bodočega zeta« prav prijazno sprejeli ter ga tudi prenočili. — Naslednjega dne pa je povabil ženin svojo nevesto, da gre na njegov dom v Št. Jurij ob juž- žel., češ, da ji hoče *poka;zati .vse svoje ogromno premoženje. Medpo-
M. Kovačič:
Snovi za nagovore. ;
- (Dalje.) v A , j }
Julij: 6. julija 1415 jebi! sežgan Jan Hus. Snov prihodnjič!
\	25. julija 1817 je bil ubit Karagjorgje,
jrraded! N j. V. kralja Aleksandra. Osvo-jbojenj© srbskega naroda izpod turškega jarma je v tesni zvezi z imenom' Jurija 'Petroviča, (ali kakor ga 'je narod! imenoval Karati jordjeta). V .narodu srbskem' 3Xi po kosovski katastrofi nilcolj zamrla težnja po .svobodi in v zvezi s ■; tem' vidimo v 17., žo 'bolj. pa vi 18. stoletju več poskusov stresata s sobe 'suženjske Verige. Pri tem so iskali Srb] polnoč spočetka pri Avstriji, pozneje pa pri Rusiji. Toda vsi poskusi so bili brezuspešni. Šole 1. 1804 je nastopil odločilni tre-iutelk: narod' srbski sc jc zopet dvignil proti turškemu trinogu, toda topot sam, iz lastne moči, in pod vodstvom' Kara-djorrT.ia je dosegel uspehe, ki iso zadivili ves svet. Sicer so še nastopili težki trenutki: lota 1813. je Turčija r. veliko pre-Thočjb uničila mlado srbsko svobodo in Karad.iordjc je ornoral bežati v tujino, “Spočetka v Avstrijo, pozneje pa v Rusijo, Tudi tu jo neumorno deloval v korist svojega naroda. Mod tem so se Srbi leta >815. znova uprli Turkom; vodil jih je Miloš Obrenovič. Z veseljem jo .pozdravil Karadjordjc to gibanje; skušal je izposlovati v Petrogradu na dvom pomoč 7,a &ivb© in iskal zveze tudi pri znamenitem grškem političnem društvu Hotenja, ki sj je nadelo nalogo, da. pripravi in organizira ujior ter. osvobojen je vseh
torna pa' jf Je žc izvabi! Aecjf 'denarni znesek, češ, da ga rabi. pri neki mesarski kupčiji. Ko pai sta prišla ,v bližino Št. Jurija, je ženin nevesti dejal, da ga naj na cesti počaka, on pa da gre v bližnjo hišo terjat denar, ki mu ga dolgujejo. Da parne bp predolgo izostal, naj mu posodi uro, da sc lx>de vedel ravnati: on da svoje nima. pri sebi. T. mu je dala uro, nakar je odšel. Nevesta ga jc čakala do večera, da jc bila žc .vsa trda od mraza, a njega ni bilo. Še le sedaj sc jc začela zavedati, da je nasedla goljufu. Vrnila se je domov vsa potrta in sedaj čaka, kedaj pride ženin zopet snubit
— Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovala, zdrava koža pospešuje zdravje iri naredi pred prehlajen jem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote:	lekarnarja	Feller:
Elsa-obraziia irt kožo obvarujoča pomada (2 lončka & pakovan jemi iri! poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka a pakovarijem! irt poštnino 25 D); Elza-lilijino-mlečno milo (4 kosi s I>akovanjemi irt poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-' preparati izpolnijo ,vsi svojo dolžnost! Adresirati: Eugert V. Feller, lekarnar, Stubica Dorija, Elzatrg št'. 201. Hrvatsko.
— Zračni promet ček Sibirijo. Iz Moskve javljajo, da ruska (vflad® študira: načrte o uvedbi zračnega , prometa preko cele Sibirije.	.L1
— Plodovita žena. Glasom poročil londonskih' listov, jc porodila neka gospa Frevin v Londonu četvorke: dva dečka iti dve deklici. Ena deklica je kmalu po porodu utnrla, dočirn so ostali trije novi zemljami pravi zdravi in krepki.
— Židovsko republiko v sovjetski Ra-siji bodo ustanovili med Krimom in Odeso. Sovjetska vlada sama podpira ustanovitev. Tako bodo torej Židi tudi v Rusiji imeli svojo —~ Palestino.
— KaRi kot filmski igralec. Rimska »Bpoca* poroča, da je prišel k bivšemu kalifu zastopnik velike amerikanke filmske industrije in ga skuša pregovoriti, naj bi nastopil v filmu, v katerem se kaže pogin Bizanca in prihod: Jurkov, ,vj Evropo. Za nastop ponujajo kalifu kot; honorar 1 milijon dolarjev. ■	,
— Japonsko poslaništvo se je ustanovilo v, Beogradu. Za poslanika, je inieno-t, yan minister Shahu-wa-ri.
Razpis računske uganke.
v ' 5 nagrad za pravilne rešitve.
Dve kmetici - sosedi prodajata na trgu v, Mariboru jalx>lka iste kakovosti in vrste, in sicer jih nese na trg vsaka 300. Prva — A jih prodaja 3 za en dinar, druga — B — pa 2 za en dinar- Prva izkupi 100 dinarjev, druga pa 150 dinarjev.
Drugi dan pa zboli kmetica A in priklice k sebi sosedo B ter jo prosi, da bi ona tudi njena jabolka prodala na trgu in sicer, kakor jih .je sama prodajala prej, po 3 za cn dinar. Kmetica B si misli, zakaj pa ne, bodo še raje kupovali. Vzame oboja jabolka, zopet .vsakih 300 in računa: »Jaz prodam dve za en dinar, ona pa tri za en dinar- Torej bom dala pet za dva dinarja, pa bo.« In gre z vsemi jabolfcami na trg in jih prodaja & za 2 dinarja. Kmalu je vse prodano-
Ko prešteje denar, pa našteje samo 240 dinarjev. »Kako je vendar to?« si lomi glavo kmetica. Za mojih 300 jabolk moram dobiti 150 dinarjev in za sosedinih 300 pa 100 dinarjev, kar da skupai vendar 250 dinarjev. Manjka mi torej t0 dinarjev- In šc enkrat račima: 000 jabolk sem imela. 5 za 2 dinarja je 10 za 4 di-naTje. je 100 za 40 dinarjev, potom je 600 za 240 dinarjev. Torej bo le v redu. — In vendar je 10 dinarjev premalo. Kje
je napaka?	•-	-
...	,	-r"	*	v~'
Razpis uganke velja od pondeljka 18., tm. pa do 21* aprila. Uvaževale se bodo samo rešitve, ki bodo najkasneje tega dne v rokah našega urcilrdšiva. ;it „«'•
Upoštevale sc bodo rešitve: 1. od o-liih, ki bodo do 21. aprila najmanj že mesec dni stalni naročniki lista, 2. od onih, ki list dnevno kupujejo, pa samo. čc obenem z rešifvo v pošljejo še najmanj 26 odrezkov glave »Tabora« s številko in datumom vred, in sicer številke od 18.-marca naprej po .vrsti.
Za pravilne rešitve razpisujemo sledeče nagrade:	-p
1.	nagrada: 100 dinarjev v gotovini 'T
2- nagrada: 1 prost izvod »Tabora« za 3 mesece.
3, nagrada: 1 izvod Kellermannovega' romana »Predor«.
4* nagrada: 1 prost izvod »Tabora«-.: za 1 mesec.	;j
5.	nagrada: knjiga Mjlana Pugelja: Zakonci- J.!-.-	,	h
Ako bo več pravilnih rešitev, se bo dne 22. aprila v našem uredništvu pod kontrolo zastopnikovi reševalcev, uganke* žrebalo za nagrade. -	««
Aji
Uredništvo »Tabora«*! 'J.
s;;** • t:«:.!?;
:
Milosrčen' vlomile«.
Straža {vlomi leu): »Ako st« v resnici v* poštena nameri v tej vili, zakaj ste p» potem' sezuli' če vije1! — »Gospod stražar, slišal sem, da »o bolniki v hiši.«
kristjanov v Turčiji, Poln idealizma se ;ie podal Karadjordje let-a 1817. junija meseea v Srbijo; v družbi z Milošem) je nameraval dokončati osvobojenje- Toda to je izvršil Miloš čin, !ki, jo za vedno o-madeževal njegovo ione. Bal se je namreč, da mn prevzame ta prvi srbski 'bojevnik.' zai svobodo ves ugled' tin prvenstvo v! Srbiji in, zato ga je dal 25. junija 1817. po svojem' zaupniku pri Ba-nionri v Šumadiji zavratno umoriti, Nad smrtnim' truplom! je pa šc zagrešil Sramoto, da je poslal njegovo glavo 'beograjskemu paši, ki j« je poslal poteni' sultanu'V Carigrad.
Težek »ločiit je izvršil s tem1 Miloš nad srbskimi narodom; v trenutku, ko je bilo vprašanje srbske Svobode v največ ji krizi, je odstranil Miloš iz sebičnih razlogov moža čigar skušnjo ut 'junaštvo bi nedvomno še mnogo koristile srbskemu narodu. To se čuti' tudi v nadal jnem poteku srbskega osvobojanja. Tempo srbskega osvobajanja, ki je bil za prvega srbskega n statika pod vodstvom! Kara-djordja tako hiter in uspešen, je pozneje le polagoma napredoval ju šo dolga desetletja je morala »Srbija čakat h prodno se jc popolnoma osvobodila jap od vpliva pohunesca.
Avgust: 11. avgusfa 3818 je bil rojen Ivan Mažurauič, hrvatski pesnik, r Novem Vinodolskem’ kot sin ta mošnje g a posestnika. Gimnazijec (t. razred), doma 'kot privatist, nato na Reki (--—<5- razr.), 7. leto v Zagrebu, kjer se seznani z ilirsko idejo, zadnje v Subotisču. Vifokošo-lec v Zagrebu. Po položen eiri' izpitu do 1848, advokat v Karlovcu, nato v raznih deželnih službah. 1673—50 bau Hrv^toke.
Tedenski pregled
V 7,a naročnike »Narodnega lista«. <}/T
Četrtek, 13. marca. Narodna skupščina soglasno potrdi .veljavnost 20 radi-čeVskih mandatov. — Veliki žuimn dr. Ploj prispel v, Maribor in prevzel posle.
Petek, 14* marca. Radičevci odgodili odhod v Beograd, ker se je opozicija odločila, da pusti do konca meseca končal v skupščini razpravo o proračunu. — Z bolgarske ineje nova vznemirljiva poročila o pripravah makedonskih četašev, proti naši državi. Bolgarska vlada dala zapreti več sto četašev. — V, Ljubljani umrl slavni slovenski zgodovinar prof. dr. Fr. Kos.
Sobota, 1,5. marca. Narodna skupščina sprejme proračun ministrstva za notranje zadeve. — Depufacifa Mcdžimurccv se oglasi v Mariboru pri velikem županu v zadevi razdelitve zemlje veleposestva Esterhazy. Medžimuirci so izjavili, da ho-ifčpjo ostati pod' mariborsko oblastjo.
Nedelja, f6. marca. Slovesna aneksija Reke Italiji v navzočnosti italijanskega kralja.
Pondeljek. 17- marca. Narodna skupščina razpravlja o proračunu ministrstva za zunanje zadeve, ki se sprejme. — Iz
Zagreba poročajo, 'da pojdeta jutri 18. t; m. Radičevca Prcdavec in dr. Maček si 30 novim! poverilnicami v Beograd.
.......mm4
3
Dopisi.
j i
Sv. Križ nad Mariborom. Tvikajšnjal šolska imiadina je v nedeljo 3. marca pr-* vič nastopila na šolskem' odru ju sicervf večjem' obsegu, ter ljudstvu pokazala* kaj 7,m or« ustvariti nežno otroško srce. i I*o<I spretnimi vodstvo™ šol. vod. in ®-stalega učiteljelva se jc odigralo v«S!, igric. Prvo točko jc tvorila deklamacija*) *v' P^lPetojčrii «oči«, ki je bila ravno času primecijm Malo nežna deklica Jeti prednasala ifM vac dobro, r. dušo itf ar-' oem. Tudi-, pesem' »Bratje Slovenci« S«; milo zadonela iz mladih src. Smehapdl-: na burka »Zdravnikov strežnik«, od-* igrana tpo' odraslih' fantilj, je nudilo fie-izmertio misinega smeha. Posebno dobro, ‘je ifastopil fant v glavni vlogi strežnika. Višek eele prireditve pa .je bila jgrioo »Škrat ni krojač«, v kateri jc. nastopivša' deca pokapala svojo izurjenost In otroško zmožnost. Očarani so bili gledalci nad? talko dobrim' nastopom svojih' malčkov. Cela. prireditev je nad vse sijajno uspela;
Nato umi i rovi jpn umre 1890 v Zagrebu. Bil je eden! največjih Ilirov, one generacije, ki ji1 je stal pa čelu Ljucl. Gaj iti kot druga pesnika BLtuko Vraz ter Peter Pireradovič. Gajev, ilirizem je predhodnik 'modernega .Tugo«loven«tva; malo drugačne oblike, z nekoliko m'anj kori-kret.nimi obrisi, « vBnešert tem' večjegn idealizma. Mažurapič jc jpočel kot lirski pesnik. Pomveje se jc .pečal inpogo h ata ro du.brovniško literatm-ro in' izpopolnit Gu nduiličevega »Osmana;', eno izmed n a jzrt amtri i te jši h det tega slovst va. (Manjkala st«. opw »Osman« 14. in 15. fipev). Na podlagi teh študijev in zanimanja za narodno epsko .poezijo 'je spe-val Mažuranič svoj© majvečjo delo »Smrt Sntei'1-age Čongica«. Mažuraujč ni znan te v našom narodu, nego ravno to delo je prevc<l©rto tudi v razne druge evropske jezike (ruščino, čošoino, slovažčino, 1>ol,i«čmo, ataljanščino, nemščino, švedščino in madžarščino). Velika 'je bila. tudi vloga, ki jo jc igral Mažuranic v politiki našega naroda hrv. imena. (Vir: Bogdanovič — Pregled književnost] hr-vatske i srpsflce).
Dodatek; 30. unija 3434 m jc vršila bitka pri Liip;anih, nesa^ečen moment v vrsti onih bojev, ki jih je počel Jan Žižka jz Trocmova, eden uajvečjih junakov češkega naroda. Za njegovega življenja in po njegov] zaslugi so s© odigravali dogodki, ki tvorijo najslavnejšo dobo češko »godovine, husitski boji. V njih je češki n »rod prvič z orožjem v rokah jasno -povedal, da se ne da tlačiti od Nemcev in Rima. Vest, da so sežgali na cerkvenem tj bo m v Kostnici Husa in ■njogov jjepel raztrcoli p-Eeo. je ilZ-budvA
na Češkem) vahar razburjenja; saj j© bit-Hus v očeh vsega češkega naroda pošte-itijalk, ki ;j« pofjoliioin.a upravičeno napa-, dal napake v kafol. cerkvi. Po sni rti češkega kralja Večeslava J419. bi imel zavladat] na Češkem' vorolomni Sigmundi (ž njegovim) privoljenjeml Je bil Hus ste-žgau, čeprav mu jc prej pismeno zagotovil prosto pot). Proti njemu se je dvig--^'1 'vcs češki narod kot ©n mož. Na, čel®' vojske i® stopil Ja.jj Žižka. V najkrajšem! caw je zorganlziral i* kmetov i-nj obrtnikov izborno disciplinirano rojskos ki je bila strah dobro oboroženim' nem)-sknrt Triteskimi vojskam. Čeprav preprosto oborožen] so včasi že v evbjiral boj* nim) jmtjem! jiogrtal) Nemce v beg. IH« slavni zmagi j« pridobil' Žižka češkomui narodu, toda 1- 3424 jc nenadoma umrl. HLetos 'jc torej JOOletrvica njegove srarti). Sicer tudi po njegovi murtj ni ponehate) takoj husitska gorečnost, in .navduš®-no st, toda nai-odu je manjkalo pravegar vodje. PriČol se je cepjti na različno stranke, radi česar jo prišlo do omenjane bjtke prj. Lipanih, in posledica jc bril nfodei Kompromisni mir, kii se je proglasil I. 1436. v Jglavd.
Kljub temu. je zapustila' Husitska 'd®-ba u čcškoml narodu globok1© sledove j saj rtiii jasno priča, kaj zmore ujedinjeV narod v borbi za s\v>je pravjee. In ko j* poteni! češki h ar od po be-logorskl brtW padel v globoko suženjstvo, »te mu bite* Hns in Žižka dve zvezdi-voduicd* ki ute ga končno privedli do svobode.	ji
(Nadaljevanje sledi). ,
Opomba: Za podatke o Karadjor* djetu in Žižki sem' dolžen hvalo br. Gruntov,	A1	\	,	*, 2M* Srt
Jri še pftšMino, Ker 'je to bila prva te trrstc, 7n kar gro hvala ueitcljstv-u, K tako vneto deluje tla! tej obmejni- .postaji, Posebna hvala se pa izreka Nar. a1eda-lišču v Mariboru, ki nainl je priskočilo na pomoč z izposodim garderobe za škrate. Po končani predstav; smo sc pa imenitno zabavali v narodnozavoclni gost iVrdovnik, kjer sc je vršil ples in druge zabave iii se je tudi nabralo 105 .0 za revno šolsko doco. A cs dobiček je bil BanVenjim za rovno obmejno doco1.
Od Sv. Križa na Murskem polju. Smrtna kosa zadnji čas pri nas nemilo ikosi s svojo koščeno roko, tako da smo imeli sedaj naenkrat štiri mrliče. Ni še minulo štiri tedne, odkar s m o pokopali "našega v-cni priljubljenega, nadučitelja gospoda Hercoga, pa nam je že sprt polbrata nemila smrt našega občana F-run-fea Novaka iz Ključarovec in pa Marijo Stajnko iz LukaVec. Pred pur dnevi pa simo pokopali Marijo Štuhec, posestnico Sz Bunčan', kateri 'je lansko leto um-r edini sin Matjaž Štuhec, ki m je prinesel svojo bolezen iz vojne. Vlak pa je povozil gluhonemega hlapca, ki je služil pri posestniku štrakih v Križevcih. Napo liji se je 12. trn. k maši ter šel po progi; tdrthil ga je jutranji vlak, 'ki vozi iz Ljutomera v Maribor, in ga povozil, da jo testa 1 n n mestu mrtev.
Sv. Peter pod Sv. Gorami. Našemu kaplanu, znanemu oboževatolju ženskega spola, zlast ; omožepih žensk, žilica še Vodno ne da miru. Predzadnjo nedeljo je jna prižnici rohnel čez učiteljstvo, češ da ■daje slab vzgled učencem', ker ne priha.i fc mnšgm .itd. Tolkel !jc po lcci ter pozival ljudstvo, da zahteva na merodavnih Inaesljh' za nadučitelja klerikalnega, (priganjača. Ta človek bj rad nas druge morale učil, ktere pa sain' ne pozna. Ako Uioclc še. nekaj časa tukaj vznemirjal ljudstvo se svojimi divjim' nastopom tov 'Sc dalje časa igral a.ngelj-va.ruha amori-ijsaiskih žemsk ter tako teptal moralo in Verski čut faranov, napravili si bodo feentpctrani sami red, ako ga že noče Jkinczožikofijski urad v Mariboru. A poleni bo huda!
1 1 j, ormoške okolice. Straža- je prinesla (be 27. febr. neko izjavo iz Ormoža s todpisom: A. Ivrentz, .posestnik in lastnik kina v. Ormožu. V tej izjavi sc JCreutz milo pritožuje, da je zadnji čas flapadan’ v »Taboru« in »Domovini« zakadi svojega kina v Kak. domu. G. kino-ihosestnik! Zakaj imate kino"! »Gšcft« in torno »gšcft«! Vse to smo pribili v Taboru že 51. jan. To jc jedro, okoli katerega to vise suče im. na to ste nam odgovor dolini ostali do rlaneft. Tega se izogibljete Kot vrag križa. Pisati: »Na le in .podob-*1*'iSapadc ne bom: odgovarjal,« je zelo Komuno stališče, alf je pa tudi čedno in Možato, ja drugo vprašanje. Zategadelj
bomo molčali, ampak dosledno jmbi-
U, Pohorski.	k
Francelj in Marja.
Carobna pravljiica s Pohorja. <, (Dalje.)
9. Zadnja noč.
. Vstnpivfia v razneseno kočo slu vid®* ® 33j'j	očeta jj0 Jeseni, lestvici iz
Štihih dilj; Marja še ni- videla nobc-ne-®a roditeljev na Podstrešju, zato ae je ti* Ko začudilo, a mislila ši je; »Gotovo j-ma *lfoj vzrok za to!«
:	Stopita	v	sobo; Zritpct neprijetno ra-
tocarana. V sredi tl t sol ve sta bi 1 i dve j>o-tofcelji tesno "stisnjeni, Scar til bito irri sta-*dh dveh v navadi. Vprašujoče -pogleda ■Marja čarovnika.
; ^ »Vprašuješ^ .čcanu tol« ji odgovarja feče. »Kakor veš ti, Francelj, najbolje, 'si '<* prve deželo ,iuj je {vo.jc življenje usoda frtejonic. Namenjena ti jc bila zgodnja toda
Marja.nami je preprosila,da •Jto« se temu odrekla pod pogojeni, da izvršiš troje dal. Izvršila sta jilf, zUt<? »i j ošen. Vem pa tudi, da vaju vleče dni-cgti k drugemu; lioitj, torej, kakor že oče, ali 1»at in sestra, ali mož in žena!«
. *Hvala, oče,« »tu vzkliknila hkrati -"točna,
■ ^'To že dobro!- do neprijetno oče.
ali to vam pa, da ležita -nocoj v tih dveh ^teljah!«
',^^c mč-ltujšega zla, — t*. «.j>j-avi Fraal-
jali z vserrti 'dopustnimi sredstvi to lčo rupčijo, lii se je tu razpasla. Vsa čas gre Taboru, ki vrši tu nalogo, ki bi jo iirfoM vršit; klerik, listi Straža i-n SloV. Gospodar. •— No iščite dopisnika. (Vsa vaša natolcevanja so prazna sumničenja Ne gre za to, kdo piše, ampak ža to, kaj se piše. Laž 'je, da bi obsojala večina. Or anožaiiov kritiko v. Tabora in Domovini ravno narobe. Vs; zreli in misleci Ormo-žairi in kmočlco ljudstvo obsoja vaše čedno početje. Tabor je vsled tega že tudi pridobil novih naročnikov. Za Vas in za: Vaš kino da bi naj bila naša, kritika najboljša reklamo?• Ne bodite smešni Zakaj pa potem' delate sami tako kričavo reklamo? Preteklo nedeljo je nosil Šeruga žc predpoldne, ko so ljudje k cerkvi prihajali, kar celo tablo po mestu, da bi ja ljudstvo ne pozabilo na Kreutzov kino. Prihodnjič Še pošljite boben zraven s čineli, kakor to delajo hrvaški cigani In pa še oznaniti dajte v cerkvi. To bo reklama! — Dalje se zagovarja Krena: Slišati pa moram', da se me dolži, kakor bi bil 'jaz član ali celo odbornik -nemškega, gospodarskega društva.« To vest jc prinesel Tabor že pred štirimi meseci. G. kiuopOsestaik! Ali ste spali, da se. šele zdaj oglasite? Dotičen Taborov dopis sfe brali tudi Vi. Štiri mesece premišljujete, zdaj pridete z izjavo, d it — laže, kdor kaj takega trdi! Stamena pa ne bomo 51; nič vprašat, ker itak verno, -kako on o Vas -rafali. »Sem in ostanem' pristaš SLS,« zatrjuje g. kino posestnik. Ves Ormož in vsa okolica pozna Krcutza dobro. Pred malo leti jo bil fanatičen1 nemškutar; vse njegovo govorjenje in obnašanje še za časa preobrata ga. kot takega označuje. In zdaj je.pri staš SLS! To ic tako, kako pač barometer stoji, kjer se pač bolj rentira. Pa prepričanje to ni, g. kiuoposcstnik! Zdaj .Vam, n. pr. kaže najbolj pri klerikalni' stranki, ker nobena, druga stranka ne b| storjla kaj tako 'bedastega, da. b] zn Vaš kjno zidala 'kar celo dvoran-o. Neki spoštovani mož jc dejal: s Jaz fio držim na naše kmete, da pa bodo enkrat tako na glavo pgdli iu šli za Kreutzov kino dvo-ra-no zidat, mi piti v -Sanjah ne bi prišlo na misel. Sploh poskušava in hau-zira naš kino speoijalisi s svojini kinom že več let naokoli. Poskušava! je v Središču. Produciral se je dalj časa v Slov. Bistrici, dokler mu niso ondotni rodoljubi po časopisih zagrozili, da razbije* jo ves nemški tingl-tanglv če se kmalu ne spravi. Sicer je pa ta. zmešana izjava v Straži zrasla na zelniku ormoškega pikaorganizalorja v klerik, posojilnici, katerega nečedno početje itntk večina domačinov obsoja. — G. ktnoposestnik! Drugič, ko zopet čutite -potrebo za kako »uradno izjavo«, id i t« h komu- drugemu, kajti slabše kot pikaorganizator Vam 110 bo napravil nobedert.
■SBB
——
»Toda,« ga je prekinil resni oče, »zahtevam' še, da govorita vso noč kakor molitev: Francelj, Marja, Francelj, Marja!«
V tetri! hipu se jo zmračilo Marji čelo, a v glavi se ji je -bistro,u&irno posvetilo; videti jc bilo njeno pi-em&govanje; obljubila. sta. Popolnoma se je večer že Stemnil, ko 'ju je zapustil čarovnik’ sa-rrta. Takrat pa jc planila Marja, k Franclju ter se ga oklenila z vso močjo.
»Ne izgubim: te. ne!« -pravi v strahu. »Ali veš, čenm morava ležati v teli nastavljenih’ posteljah in vso noč brbljati?«	V "■	-
»Kaj ti''jo .vendar, dragica? Jaz te več ne urnem!«
Zamižala je, kakor bi' gledala v daljavo. »Slutim, da jo nocojšnja noč zadnja noč v rojstni koči moji. ~ Roditelja se bojita, da jima utečeva, zato morava govorit; vso noč! Opazit .si tudi očetovo zadrego iu nejevoljo, .ko je prestopal lest-vo. ripravfla sta na diljah velikansko ze ano rezilo, katero naj bi, naju o polnoči umorilo. Preti iium-a neizogibna smrt!«	i ' 'j
»Ali- ne moreva uteci?« je* vprašal.
»Mori i a!« jc dejala in so pripravljala na odločilno besedo. »Rešim te smrti žo četrtič s pogojem, da me vzameš — zn ženo!«	‘ ‘ 1
»Tako sem žo tudi jaz mislil!«
»Debro! A sedaj na delo!: Prijam g,. 1 je za roko in ga peljala k »voji postelji, I
3DS.
- ZAHTEVE PREKMURSKIH DEMO* t	KRATOV.
Srezkl odbor .1DS za srez Murska Sobota, zbran dne 17. febr. tl. v Murski Soboti, je sprejel soglasno sledeče resolucije:
1. Izreka svoje zaupanje sedanjemu vodstvu stranke z Ljubo DaVidoviecin na čelu, ki vodi naš narod neustrašeno v življenje svobode, bratstva, enakosti iu s tein v boljšo bodočnost;
2. zahteva popolno izenačenje direktnih davkov;
3. zahteva odpravo kuluka;
4. zahteva podporo produktivnim slojem s cenim državnim kreditom;
5. zahteva izboljšanje položaja Invalidov z zakonom, kakor ga je izdelal dne 1. dec. 1922 tedanji minister dr. Žerjav;
6. «ahteva pomoč onim nekdanjim prekmurskim denarnim zavodom, ki so brez lastne krivde prišli v težkoče;
7. zahteva izvedbo agrarne reforme, da se napravi konec sedanjemu mučne mu položaju negotovosti;
8. zahteva izboljšanje položaja državnih nameščencev, na stališče gospodarskega osiguranja, s tern se izboljša tudi upravno poslovanje samo in onemogoči korupcija;
9. zahteva izenačenje plač evangel-skim duhovnikom s pripadajočimi dra-ginjskimi in družinskimi dokladami;
10. se izreka za skupen nastop vseh naprednih sil v Sloveniji, s čimur edino sc da za vedno preprečiti ponovni 18. marec 1923:
11- obsoja napad »Kmetijskega lista« na naše učiteljstvo:
12. zahteva revizijo taksnega zakona Po strokovnjakih tudi iz prečanskih krajev:
13. zahteva, da sc pospeši gradnja proge Murska Sobota — Ljutomer — Ormož tako, da bode predana tekom letošnjega leta prometu.
Murska Sobota. Krajevna organizacija JDS jc -priredila -dne 12. trn. v prostorih hotela Dobrav v Murski Soboti svoj prvi redni mesečni družabni sestanek, ki je bil obiskan od častnega števila udeležencev. Predsednik krajevne org. g. dr. Škerlak je otvoril sestanek s pozdravom na navzoče, nato je podpredsednik kraj. org. g. dr. Robič razložil -pomen in namen družabnih sestankov, spodbujal navzoče k delu za našo idejo tor priporočal vedno polnoštevilno udeležbo od strani somišljenikov na teh rednih mesečnih sestankih. Orkester našega sobotskega Sokola pod .vodstvom g. dr. Skerlaka nam je nudil mnogo zabave in glasbenega užitka. G. notar Koder nam jc poročal o sedanji politični situaciji. Nato se je razvila zabava, pri kateri so sc udeleženci zabavali in veselili neprisiljeno ter so ohranili gotovo' ta naš pivi družabni sestanek v
dvigniti mehko belo pod vzglavje. »Pljuni: in 'reci:	Marja!«	Storil 'jo pokorno
svojj zapovedovalki in' pijanec pod vzglavjem jc brbljal en a komer n o sam' iu zapuščen: »Marja, Marja!«
Pljunila jo še ona pod Francijevo vzglavje; oba pljunka sta rciglala zahtevano pesem:	»Marja,	Francelj,	Marja,
Francelj!« Zastran, celonočnega govorjenja sta rešena, a kako sedaj najhitreje uiti?«
»Čc jo mahneva kar peš, naju dohitita!«
»Jo že imam!« pravi veselo Marja in prično iskati v temnem kotu med ku-jk>mi reči. cunj in.črcvljev. Končno si je izbrala on par škornjev. »Vidiš moj ljubi! S temi škornji stopiva enkrat za dve miz; in (ako jima utečeva!«
Nataknili jc onega on, drugega Marja, zlezla sta skozi majhno okno y jasno noč.
»Ali še govorita?« se glas; tihotno vprašanje čarovnice, stoječe z gorečo trsko .v roki na podstrešju.
»Šo vedno-!« odgovori čarovnikova temna postava. »Al; sta neumna!«
»Otroci morajo ubogati! — Polnoč je, kar spusti rezalo!«
»Ali bi?« vpraša Se stari. »Da!« in pritisnil jc na skriven vzvod, velikansko železno rezalo, dolgo ko soba, se je znižalo, prhle deske so zaškripale, votlo je zabobnelo doli'v sobi in s' ,zi (narejeno Spjrftftio so je jjaokadil Simjfdljiv.	raju
najboljšem spominu, — Prihodnji redni mesečni družabni sestanek kraj. organizacije .v Murski Soboti sc .vrši prvo sredo y mesecu aprilu. Vse svoje somišljenike opo-zarjamo že danes na ta družabni sestanek, da bode udeležba čim številnejša. .
Shod na Ponikvi ob j. ž. v nedeljo 16., tm. pri g. Mart. Zdolšku jc bil po daljšem času zopet prvi demokratski shod vi tej občini. Navzočih je bilo 40 resnih kmečkih mož in mladeničev, ki so z zanimanjem poslušali izvajanja obeh govornikov iz Maribora in Celja. Ostro je. ljudstvo obsojalo finančno politiko vlade, ki tira v propad kmeta, obrtnika, industrijo in s tem tudi delavca- Ostro so tudi obsojali postopanje nekaterih davčnih oblasti. Naravnost neverjetno je, da se pošiljajo nedeljo za nedeljo davčni ekse-kutorji kot špijoni v posamezne občine izpraševat, koliko jc ta ali oni dobil za vola, kravo. itd. Kakor bi naše ljudstvo res obstojalo iz samih zločincev. Ljudje so iskreno želeli, naj bi sc tako stvarni in mirni shodi v pouk naroda večkrat vršili.
Shod JDS v Lembergu v nedeljo 16. tm. ob 2. uri v. Lorenčakovi gostilni je bil dobro obiskan. Gostilniška soba je bila polna zborovalcev. G. Verk iz Rog. Slatine je govoril o političnem položaju, zlasti pa o nesrečni finančni in gospodarski politiki sedanje vlade. Vsi navzoči so odobravali izvajanja in dasi jc trajal shod dve uri, tudi nasprotniki niso našli povoda za ugovore.
Nova krajevna organizacija JDS se je ustanovila v nedeljo 16. tm. ,v Lembergu za občini Lemberg in Sladkogoro. Takoj po javnem shodu sc je priglasilo toliko članov in članic, da se jc izvršil ustanovni občni zbor In se jc izvolil odbor z g. nadučiteljem Fr. Zidarjem na čelu. Ostali odborniki so iz kmečkih in obrtniških krogov. Vršila sc je takoj tudi prva od-borova seja. Razpoloženje med pristaši V Lembergu in Sladkigori je zelo dobro in smo prepričani, da bo nova organizacija pridno na delu. Vrlo naprej!	v
Seja srezkega odbora JDS za srez Celje-Vransko se je vršila ,v, nedeljo 16. tm. v. celjskem Narodnem domu in je trajala od 14. do 17. ure ob skoro polnoštevilni navzočnosti odbornikov. Razmotri-vala so se važna tekoča .vprašanja, vprašanje ‘raznih volitev m celjsko-vrunskem srezu, izpopolnitve strankine organizacije, vprašanje shodov, predavanj itd. Razprava je bila zelo živahna.
Shoda JDS v Dramljah v'nedeljo ob
8.	uri zjutraj pri Jarnoviču se je udeležilo lepo število kmetov in drugih prebivalcev drameljske občine. Obl. tajniki JDS Špindler jc v Širokopoteznih izvajanjih' orisa! politični položaj in pozival k skupnemu nastopu naprednih strank. Zborovalci so odobravali njegova izvajanja in tudi navzoči pristaši drugih' strank so izrekali željo po koncentraciji. Na razna vprašanja o nameravanem 11-vozu italijanskih vin. o kuluku itd. je od-
»Sta že dobra!« in škodoželjen1 saneh sc jo razlegal, dokler -nista čarovnika t svoji sobi- zaspala.	>
1.	10. »Oče prihaja...«.
Neutešljiva- radovednost je 'najmočnejša sila, ki žene človeka po da 1 j«en4 svetu in mm je marsikaj v; nesrečo, pogubo ali jezo. Taka -radovedno-st jo gnala čarovnico, fcl 'je sicer v jutrihi dolgo poležavala, jz postelje. »Morani res pogledati, kmko je v oni »obl!« J**ki|K '4
Odiprla je škripajoča stara vrata, Črno tramovje je viselo s stropa, deske so ležale po tleli, obe postelji presekani * železnimi rezalom', ki je še ležalo -nepremično v svojem1 dovršenem! delu, obe presekan; postelj; prazni, a govorila st« še glasova: »Francelj, Marja!«
Jeza jo jo skoraj zadrgnila. »TH: star« lenoba, ki tako dolgo -ležiš! Le Hitro po one škornje, s katcranli »topiš za- daljavo treli tufa!« ‘-'V ■r«, ,:y;-	»1*
»Cernu neki?« d« stareo cmalonfarSo,lj »Ušla sta nama falota- coprnskal« Ste huduje čarovnica tuleča. »Hitro za njima, zakaj pripeljati mi ju moraš žjva
ali mrtva!«
•''ib ’!‘
Starec je nataknil čudežne škornje, enkrat prestopil in že je bil izven hiSe. Nesli so g* po zapušeenemi potu, zopet po samotnih cestah, nato po tihenr gozdu. Jezilo ga jc; saj ju tako ne dobi!
SDalje pdhodpjl&l j
mm*
4V£BiSS<'M«4KMWi IMM.
mmmm
t*- msesa 'm&
Srftvarjal v "vsestransko zadovoljnost. \z-jrelda se je želja, da bi se še večkrat priredili podobni shodi. Stranka bo samo-nobsebi umevno tej želji po možnosti u-stregla.
Pozor na volilne imenike!
"h Letos bo leto volitev,';
‘ Mnogi volilci na dan volitev, pridejo na volišče in odidejo z dolgini nosom, ker niso vpisani.' Kazen za njih nemarnost je upravičena. Celo leto leže imeniki na županstvu vsakomur na razpolago: vo-lilec in ne volile c jih sme pregledati, prepisati, razglasiti in bodisi zase bodisi za. drugega zahtevati popravke. Celo leto je tak volile c imel čaisa zanimati se sam ali po svoji organizaciji, je-l{ vpisan ali ne. Vsak dan je lahko vložil ali sam ali po kom drugem zahtevo, da se ga vpiše.
Volilni imeniki so stalni. A mnogi ne razumejo, kaj to pomeni: to se pravi, stalno so razgrnjeni na vpogled, .vsako leto januarja jih službeno popravljajo, celo leto pa lahko vsako zahteva popravke. Izjema; je samo v volilni dobi. Tedaj se le še T5 dni po razpisu volitve- sme zahtevati popravo imenika, potem }e konec. Ta odredba je pravična, da ne bi zadnje dni nastopile nenadne premembe,
Napak v imenikih je ogromno- 10 do 30 odstotkov je sigurno takih ljudi, ki ali niso vpisani, ali pa niso izbrisani. Zato pa: pobrigajte se zdaj, ko je čas! Sodnija je letošnje službene popravke pregledala, imeniki pa čakajo čuječnosti yo-Ijlcevt in strank, ida jih spravijo v. red.
Na vsakem županstvu leže dvojni imeniki: eroi za občinske volitve, drugi pa za narodno skupščino, oblasti in sreze. Volilna pravica1 za občine je namreč .v enem oziru širša nego za skupščino: lavni nameščenci smejo za občino voliti in se morajo torej vpisati v občinski volilni imenik, čim začno; bivali v občini. Na drugi strani pa ostali volilci morajo za občino -imeti vsak eno leto bivanja za seboj, za skupščino (narodno, oblastno, &rezfco) jpa je dovolj šest mesecev.
Reklamiranje ni nobena umetnost: župnik ti potrdi brezplačno, da si dovrši 31. fcto, a županstvo (v Ljubljani i>olicija) potrdi, da bivaš že čez 6 mesecev (oziroma za občinsko volilno pravico čez eno leto) v občini. Če ti v 24 urah ne da potrdila, lahko dotičaega funkcijonarja spraviš pod ključ. Nato pa. napišeš kratek zahtevek na županstvo, da' sc .te na pod' lagi teh dveh listin vpiše.
Zanimajte sc posamezniki in organizacije, da ne bodblgih nosovi -ju, zabavljic m dan .volitve,	. -.
Šola in dom.
vif	j '	■	-	13.	;	*"■>	;	/
t-' r ; ’	” »Jezik očistite peg,
k; ..	.. Opilite gladko mu m jo!«
■ tč ~ - ..•,	Ivan	Vesel - Koseski.
}i-	(Konec),	h' .	’•
Raubar, ki je bio 'bolj vsm-ilen pa je reku: »Če še ni bi.v u totih koužah pa še u lotih dvej-h nede!« Pole pa so ranbari odišli. Ona pa-'je šla doruou no je yse oči zgueala.
Ko so šlj enkrat vsi k pouuočniei je ona ostala sama doma. Ko je cula dolina neiko ruženje je vzela sekiro no je šlau keler gledat. Tu so h teli Taubari notri streti. Poirtaula se je k lini no čakala s sekiro rambare. Ti prvi je potisno glavo skoz lino, ona pa mu jc hitro glavo oiK scjikala no ga jc notri potegnila. Haupt-ravbar. je vuni ba-ro če jc dosti vina u kc-leru ona. mn je odgovori a z moškim’ glasom: Soudi so vsi ipouni, le vsi notri!« .Vsi so potisnili glave notri ona jo je vsakemu odsejkala. no vsakega notri potegnila. Hauptravbar pa je bio bolj kfiaijt pa ni čele glave notri potisko ampak samo enomalo, ona inu jo je samo eri štikte kouže z lasmi odsejkala, ta šti
štovan mož, ki je šele pred kratkim pri-I pdjal mlado ženo na svoj dom, dne 9. trn. I tako nesrečno padel 1 m globoko na cementni tlak. da jc bil takoj mrtev.
V Solkanu je umrl večletni župan in posestnik J. Vuga, značajen in zavcuen mož.
Ob grobu koroškega rojaka.
Nepričakovano, kot strela iz jasnega ne.ba zadela jc mariborske koroške kroge vest: naš priljubljeni Wutej umiri! Ni mogoče, smo se popraševali, da bi on, ki je še sinoči se z menoj cel popoldan »Centralne razgovarjal, še veselo o naši lepj Koroški, o našem lepem' Rožu, ob 9 uri zvečer še zdrav večerjal v znani gostilni »Pri »odniji«, ob 10. uri pa že bil mrtev. Neizprosna smrt ugrabila je iz naše sredine vedno veselega iri obče priljubljenega prijatelj«. Wuteja p. d. Roža novega jz Loč pri Vrbskem' jezeru. — Škoda naših lepih krajev in ljudstva mi je dejal, da trpi v suženjstvu iu je izročeno nemili usodi pregan jan ja. Vodno iu vedno mi pohajajo misli tja na biser Korotana, 11» Vrbsko jezero, na planine na še, Grlico, Rcžčico, Petelin in druge, n-a ,,	,	.	„	,	.	t* krasne velikane, katere se-rn. še kot dc-
V"PrV1 110 Sa| °kčudoval ob zlati jutranji zarji, tako mi je tožil še 4 ure pred smrtjo, ka-
Ptujske vesti.
Imenovanje iv cenilno komisijo* tlele-■gat ministrstva financ g. dr. K. Šavnik priobčuje, da je imenoval vi cenilno komisijo za cenilni okraj Ptuj inesto za člana: dir. Fran 'Jurtela, odvetnik in veleposestnik, Blaž Pihler, krojač, oba v, Ptuju; za namestnika: 'Janko Vučak, kavar-tiar, in Milan Šubic, davčni upravitelj, o-ba v Ptuju. — Za cemlni okraj Ptuj okolica za člana: ‘Jakob Zadravec, posestnik fn lastnik paromlina iz Središča, in Anton ‘Kupčič, ekonom v Ptujski gori št. 30; za namestnika: Alojzij Hvala, mesar v Rogaški Slatini, in Janez Vindiš, posestnik in vinotržec, Spod. Breg št. 28.
f Celjske vesti.
n’ .Mastno gledališče v Celju. Peta Vprl-:«orjtev operete Manrzclle Nitouche je nepričakovano 'privabila toliko občinstva, da mnogo gostov od1 zunaj ni moglo dobiti več vstopnic. Opereta se vprizor! .radi tega še prihodnjo nedeljo kot popoldanska predstava.
Nesreča vsled vlaka. V nedeljo 16. trn. zvečer ob pol 10. uri je povozil vlak pri brvi. ki vodi pri Grenadirju preko Savinje 32 letnega- Jos. Vištierja, preddelavca vi apneniku. Ko so je vračal po progi domov, ga je .vlak popolnoma raztrgal. Zapušča vdova in dvoje nepreskrbljenih ,otrok.
je sik-rila pod pejč.
Mlinat- jc vse to anoajgo na geriht. Prišli w 7. mejsta soldati u° so sc v ku h ji skrili, ona jim) je rekla: »Te kda bom rekla vhop!«te prit e vsi notri no jih posekajte!«
Drugi deri se je prišo hau-praubur ženit k milinaru- no jii »poano svoje žene ker se je našminkala. Hitro so napravil eno veko hohcet. Me ji j so- pet muzikantov. no deset kneardv. U ojmer je prišlo še 10 raribarov s haurprmrbarom; vel so se odkrili im sedli k toflim1 samo ha-up-i'avb ar je bio pokrjt vsi so mcjli talare gor obrnjene 'samo u«vesta nej. Te pa jc rekla nevesta: »Zakaj te niso odkrit?« ,Ovi pa reče: »Zakaj' t« maš ti talar obr jen?« Ona obrne talar pa mn pokaže fiati odsekan štikie kože a lasmi. Haup-ravfoar vrže klobuk 'be-k ona m« p«, dene štik-lc kbužo Pa glavo no zavreči: »Hop, hop, hop!« te pa se -prišli sold »tj notri pa so vso i-aiibare poklali samo hsuiirrmrba-ra noj. Totiga so zvezali no je mogo iti pokazat «wj r-aubarski šJos. Tu so našli tri -lo.iterne vouzo zlata no srebra. To je
kor, da bi ou-til, da ga- zadnjič muči do motožje po nepozabnem m Korotanu.
Nisi dočakal njega rešen j«, fudi mi še upamo., w kako dolgo?? Ob Tvojem mrtvaškem' odru stojimo, dragi naš tovariš in prijatelj, zaklinjamo se nadalje-rati r.apočeto dok) za osvobo.ionje našib bratov korotanskih, naše Gospesvetc, Vrbskega jeecra iu naših krasnih- planin, da ibo »c j>o njih! sanHopnšil tujee-Nemec? Ne, nikdar! dragi naš \Vutej, to Tl prisegamo ob1 T\ o jena grobu! Odnehali tre bomo, dokler se -bo še pela širom svobodne Jugoslavijo ona Tvoja, katero si še 4 ure pred amrtjo žvižgal tial-ahko: 'Afvfce sni-nukv je,	-	/
nič -več pel ne bom, . saj ni neč —
moj lju-bi. dragi' dom.	'
Pogrešali To 'bonro, pogrešalj Tvojoga pnjmmeg* n-asmohljuja. Tvojih dovt-i-liov. s kaferitnli si kratkočasil našo >Otoš' o;- 'dnižbo. Nei.i*ri«eih' mami ostaneš r spominu in mi Tvoji sotrpini kličemo
I«. Marsikje Sokol vrši to nalogo. In to j« •prav. Dobro bi pa bilo, da postane Sokol še bolj nego dosedaj glavni nosilec izobraževalnega dela. A to ni mogoče povsod, ker se za sokolsko delo zahteva še intnogo več in posebnih pogojev.
Treba torej snovati povsod izobraževalne, mladinske, ženske in druge nepolitične organizacije z odločno napredno barvo. Potem pa jih opremiti s knjižnicami, časopisi, s predavanji in raz-nimf skupnimi nastopi, ki jačijo društvo in mu ohranijo stalno živahnost (pevci, tambu-i vaši, dramatični odseki).
Imamo par sto naprednih izobraževalnih društev. A naša dežela bi jih morala imeti vsaj 1500. V vsaki župniji je mogoča vsa.i ena taka organizacija, kj ji bo »Zveza kulturnih društev« v Ljubljani gotovo rada pomagala na noge.
Mnogim ne diši politično delo, a trde, da jim izobraževalno delo dopade. Ni treba biti-doktor, ampak bister kmetski fant in delavec lahko zbereta okoli sebe krog ljudi, ki pišejo »Zvezi kulturnih 'društev*' v Ljubljani po nasvet hi pomoč.
Po deželi ni tako malo inteligence, kakor sc govori. Niso tam samo naši učitelji, za tako delo so sposobni tudi obrtniki, nižji uradniki, železničarji, ki vsi čita-jo časopise, pa so primerni, da so predsedniki in odborniki izobraževalnih društev.
V vsaki, občini vabimo naprednjake:' odgovorite na vprašanje, ali imate život in zares ljudsko izobraževalno društvo-?’-Ako nc, osnujte ga!	i.
dobi« vse mlinarjeva hčer. 'Ker je pa bi a ?h »>rerain.env ;CVoi«m	spavaj	slad-
vsmilena je vse raztola-la moti bougej 0 T fi,V(>hotfoii J-ugoebi vi ji! ludj.,,«
Takšne 'jezikovne razmere vladajo med našim1 narodom. Te rnranere dajejo vsem -kultu-miiml delavcem povod' sja razmišljanje, [posvetovanje im sklepanje, kaj nam je storiti, da bi ljudstvo .spoznalo jx»pa-
Prosveta.
ZA NAPREDNO PROSVETNO DELO!
Ljubljansko »Jutro« jc zapisalo slečene nemške besede, oLmriem1;pa tudi in-a-l^0^’ član-ek, ki ga naj naši somišljeniki še pravilne in! priatno slovenske. Ne mre-l	^	deželi m -polni mori upo-
puščajino vsega dela šoli. Ona sicer po-
št e vajo:
dričajo izpeljavo sannostavnikov, pci-l	delo	p° pre-
’+„^ I vrdtu sete Pokazuje, koliko so zamudili
na prosvetnem polju.
devnikov itd. jz glagolov itd. in obratno, ^ „aši predniki'
toda ako dem vse v nemar pušča, se šolski nauki ne udejstvujejo ter v vsakda-rijeni) življenju nc pridejo do veljave.
Pesent, k[ jo je pesnik Ivan Vesel-Koseski pred pol stoletja namenil sreni-1 nješoibkiim' učiteljem, vel j« ji-m' douda-
Nikjor skoraj ni domov za izobraževalno delo, premalo je društev, a v društvih malo naraščaja za delo. Vrhu tega v. društvih ui d-ovolj smisla za socijalni značaj ftepolitionega dela.
Politična borba v, naših' razmerah
ues šo vedno, rasun njim- pa še v večjiI brez kulturnih predpogojev ne nzore do meri "ričitel.iemi osnovnih, trgovskib, o- seči trajnih .velikih uspehov-. Trenotni u-brtnih j^u vseh šol, zlasti tudi našemu ro- spehi, kakor »o n. pr. pokazali leta 1920 s ditcljskearui domu, d-uliovoiikom in urad-1 sporazumno ustanovitvijo SKS, so mr>-nikom' vseh kategorij. Ustanavljajmo ffoči, a trajno »vzdržati ne morejo proti sl-j-av-no knjižnice, nabirajmo *a nje pri-1 stematični do vseh podrobnosti izpeljani
A Tatvina. V g-raUu Novo Celje pri Pc-'trovčah. ki je last barona Turkoviča, jc najbrž kak domačin ukradel namizno o-rodje iu srebrnino precejšnje vrednosti. ,JTa,tu še niso iz^-ilili
spevfke jn kbjige, tor povečajmo svtrje) klerikalni akciji, delo zn prosveti je uje naroda r, geslom:
' Naš jezik očistimo peg.
Opilimo gladko mu r-fljo!«
Ta akcija je v, svojem bistvu teroi-i stična, ker z grožnjami verskega značaja skuša .vsak nasproten pokret že -v kali u-ničiti. Gotovo je pa, da ima intenzivno _ ,	|	? -T klerikalnih izobraževalnih in tedo-
f* UAcfi	organizacijah dokaj socijalne pri-
r* 3»HVI3IVC VO&li vlacnosti. Napram tem sredstvom mora-
Pri novemu tržaškemu škofu so se te mo.-ni.‘ 'gojiti rod, ki jc nedostopen za dni oglasili odposlanci »Političnega dni-1 Kroz’[’-!c misijonskih teroristov, in ki ima štva za Hrvate in Slovence v Istri.« Po lsmfsla M
govor sc jc sukal okoli pomanjkanja duhovniškega naraščaja v Istri. In nič o izgonu slovenščine in hrvaščine iz cerkve?
Kmetijske potovalne šole, kakoršne že imajo v. Italiji, uvajajo sedaj v Julijski krajini. V tržaški pokrajini je en oddelek (slovenski) v Sežani, drugi v Ronkih. Za slovenski oddelek
sm'^a„ 2® socijalne dolžnosti.
v u	^as’°i,'s-'c -ie v lej smeri velik
cmrtelj. A treba nam poleg tega goste mrezc kulturnih organizacij, kjer se bodo vzgajali samostojno misleči možje in žene.
Vtem oziru smo še daleč, 'daleč v.a-j. Našim starim čitalnicam vsa čast, a one so večinoma storile svojo dolžnost,
ko so bile opora poslovenjenju mest in
, ,	...	-----------—sc zahteva, KO
od kmetijskih inženirjev, ki na šoli pre- trgov CMVcjjo, ZiUtinje slo^vonskccra 4czik8	I *ki
Nesreča V Kamnu t, • v i " • i • L_ ^um *.rcba	izobraževalnih
posestnik Janez I nnr rJ^r ^° -r društev, kjer bosta kmet in delavec sku-pos ,tntk Janez Logar, Pnljubljen m spo- ^paj z obrtutkom šla skozi društveno $p-
Pomorsko.
»Jadranska. Straža«. Broj m mart 'i*
ieašari j pcriinijli smo ga na ogled. Na pr-v t>mi je «ve«tii rCdaikeioni člana k »Spora* himui a ttaljjoan i odnosi na. Jadranu«, ni kom se preciano i objektivno fnmače re-»ultttti rimskog 'Sipo.raauma te -Iznosi pro** 'graniMsko glodišts na situadju na Jad-rann, s obzirom n« akcija »Jadranska Straže. U članku »Privreda i pomorstvo« jodan pirivrednik oevrčfi sc -na tn-afeorajftnja konferenci ju prlvrednika m žagrebu i na otia j dio n jihove TGZOluriile, koj-L govori o podi7annju 'fašeg- pomoa« »tva. Pot-amko se tumače i analizujo »Jtrtjcvi naših privredliika, te »e »ksjju’jd -na koristi, koje bi aiastale m. čitav prw vredni život naše države, kad bi timi zahtjevima bilo ridovoljono. Dalje se n.&* stavl.i«. jKiučiia. razprava :pnk. Stankovjealj o ponroi-skoj i stori ji Jadrana, u o vonji nastavku almronri n« jugoMovenska plemena. Na koncu je kr at a k životopi® n* pravnika, Vo^ne Alkad-rmijc gon. Nikola-'jevir-a, sa; fotogrrafi jomv. Listak donosj mnogo zanimivih vijestj. ir. domačeg j stranog pomorskoK s vi jota. DruštvfenOi vi.jesti i«erpive li brojnc, što jv>ka®nje »vd ra»stuči zamah akcije J. S. Svcska za.vr« šava e obionlmi imenieiina čbtnovaj i pret-pl«triika. Na <ywiih 28 stranica ima ukup-rio 19 usp.jelih Btika: djvije glasovite it bišersko šipi.Ije, »vjetio-ui^ Vfr kod Pacv d vi je f jesn.a»a Ljuba« a Velebita, hi kal T-ajetr i klisura Grjiaščak na Dugonr otoku, svjetionjk Se,strka, dv-ijc slike sal Šmite, Budi a, sv. Stjeipaji i Hercognovi rt Boki, onda zabava mornara na miTiono-**cu, trii in ostra no- rafaie ladjo i najinte-resaaitnjja, dobra i-eprodukcija. Sepso v« n ihtiva »Ogromni valoti za okijc na Jadran®'«. Omohna je stran a u zeleno j lnoji1, »Jadranska Straža« izlazi svakog j. ^ m-jeseeu u Splitu. Pretplata ppodištuic Din1. 100. Ino.Sftramdvo Diri. 150. Pojedini broj Din 10. Teplo pr« porniča mo.	^
Zdravje.
levrstfio OradsAro preti kašlju. Umij (• velikih, suhih fig, »roži jjh1 im nmle kocke in jih kuhaj fi jieščiro čaja od špansko« a bezga (dobiš ga v lefcartni) osminko litra e mrzlo vodo opranim! ječ« utopom 1 de 2 uri. Tekočino večkrat Pto mešaj, da se rie smodi. Naposled priden! kandisovega sladkorja iri precedi. Tč sredstvo učinkuje prav poeebno pri to
•trotih, i i-,- -' ■	■	»n	.,.;i ,	4
Slaba kupčija.	,
'Kilfet: »Lvo, tu sem vlovil' g^a, s^daj bom ga menda vendar. dobil 3 marke!« .lajnik: »Seveda — kje ate ga pa vlovL b?« Kmet: »Na vašem! vrtu!« Tajnih »Aha, tam je pa vstop pod kaznijo ** nt‘ark rc^ioAneicfcaaa, ddbitu! torej še jaz- ^
l
!	obte	iS.	SSai'ča	1924'
m&v
TBBaaftU
Mariborske vesti.
Maribor 18. marca 1954.
m RADI PRAZNIKA izide prihodnja številka »Tabora« v četrtek 20. tm. z datumom od 21. tm.
m Smrtna kosa. V torek 1§. tm, ob o.
uri zjutraj jo umrl v Mariboru vpdko-jtsni davkar g. Leopold Petschc. N. v m. počiva!
m »Jadran, društvo Primorcev« prirodi v torek, dne 18. tm. svoj V. zimski večer v čast Rodovnikov vseh Pepetov in Pepin. Društveni lokal, reStaviant Kosovo T. nadst. Začetek ob 20. uri.
m Na čast vsem Jožetom in Jožicam se vrši v sredo, na. Jožefovo, dne 10. marca v gornjih prostorih gostilne »Ko-sovot, Grajski trg 1, zabaven večer, pri katerem sodelujejo pevci pevskega društva »J ad r a n«. Za ta večer je pripravljena posebno dobra kaipljica iz Slov. goric*, kakor tudi pristno dalmatinsko vino. Vrtelo so ho čer. policijsko uto, ki ;ie podaljšana. Izborna kuhinja in solidna postrežba! K obilni udeležbi vabijo — prireditelji, *
m Imenovanje. Mariborskemu velikemu županu je pridcljon kot veterinar ,?• Fr. Pirnat-
m V »Ljudski lifttvcrzi« .je predaval sinoči njen predsednik gosp. inž, .Tanko Kukovca o krizi individualizma. Predavatelj je očrtal,' kako razkrojevalno je up livni individualistični princip na celotno človeško življenje in. kakšne so njegove posledice v znanosti in1 umetnosti; zlasti umetnost nam" s svojo današnjo anarhijo priča, kako pogubno jo je opustošilo to moderno načelo. V političnem in socialnem! življenju pa kaže ruski boljševizem, kako daleč je prispela sodobna družba, vsled rušenja tradicij in duševnih vrednot. Najzanimivejše bo prihodnje zaključno predavan j e (v pou-dcljak dne 24.' tm.), ko bo predavatelj razložil svoje nazora, kako naj pridemo iz močvirja na trdna 171 rodovitna tla srečnejšega človeškega razvoja. Kljub temu, do je g. inž. Kukovec, v svojem' lepem predavanju posegel globoko, k sa-trim-koreninam' današnjega zla. so mu vendar slušatelji pletli ti 1 velikim' zani-ans-ujom. Obisk je bil zadovoljiv. Vse. ki jih aktnelen temeljni problem našega časa zanima, opozarjamo na prihodnjo predavanje«	>
m Mladini na pomoč! Prejeli smo: 'Akademija letošnjih gimnazijskih maturantov in drugih dijakov v tukajšnjem Narodnem geldaiišcu je dokazala, da se mladina vrača prav resno k idealnemu stremljenu predvojnih mladinskih generacij- Mladina hoče na svetlo, ven iz u-m a,za nega povojnega vzdušja, ven iz surovega materijalizma k zvezdam večne resnice, lepote in dobrote. Tudi Kreftov dramatični poskus »Nemoč« ni bil druze-ga ko glasen protest proti mojnenta.no dominantni struji goto razuzdanosti in uživanja. Letošnji maturantje, hrepenijo . za \isokimi cilji- Hoteli bi osebno spoznati krasote vsaj dela svoje domovine 'Jugoslavije in si na skupnem potovanju ogledati Zagreb in njegove kulturne u-.stanove, hoteli bi — mnogi prvič v svojem življenju — vzreji valove sinjega Jadrana, poseliti osvobojeni Sušak z luko kralja Aleksandra, preživeti vsaj par dni v starodavnem Splitu in sosednem Solinu v bližini starega svetovnoznanega Buliča, hoteli bi videti jugoslovansko A-teno — Dubrovnik, zibel najstarejše naše literarne kulture, njihove sanje in načrti gredo preko Fantičevega Mostara v Principovo šeher — Sarajevo in od ta 111 v kraljevi Beograd. — Spotoma nameravajo nastopati s predavanji o zanimivostih Slovenije. S skioptičuimi slikami bi po-kata 11 svojim bratom prirodne čare svoje ožje domovine, obenem pa napredek Slovenije v industriji, obrti itd. Skozi, vse leto se skrbno pripravljajo, da bi sc uresniči! njihov načrt, ali brez gmotne podpore zlasti prldobitvenih krogov bodo ostali ti krasno zasnovani načrti zgolj mladostne sanje- Radi tega je dolžnost zlasti irno-vitejših slojev, da z denarnimi prispevki .podprejo akcijo navdušenih mladih junakov 111 da jim ne odrečejo pomoči, kadar bodo potrkali na njihova vrata.
m Spomenica o stanovanjskem oro-ibiemu. Anketa, na katero so bile vabljene vse stavbene zadruge in društva v Sloveniji, se vrši ne glede na udeležbo vabljenih zadrug jutri, sredo 1!). marca ob 10. uri dopoldne v mali kazinski dvorani.
Ker gre tu y glavnem, za ugotovitev najvažnejših vzrokov stanovanjske bede in temu primerno tudi za konkretne predloge razrešitve tega danes tudi z ozirom tia brezposelnost in nezadovoljstvo za celo državo važnega vprašanja ter se ob tej priliki stavljeni predlogi vporabljo za spomenico na centralno vlado, je v interesu sploh vseh, ki jih to vprašanje zanima, da se udeleže razprave. Tozadevna spomenica se odpošlje tudi ljubljanskemu mestnemu magistratu v, svrho skupnega nastopa pri centralni vladi. Udeležencem sc obenem nudi prilika, da si ogledajo, med tem delom preurejeno in izpopolnjeno razstavo gradbenih načrtov.
m Glasb. Matica. Pevski zbor GM priredi nocoj svojemu preds. g. dr. Jos. Tominšcku ob priliki njegovega godu ob četrt na 8. podoknico.
111 Posvetovalnica za matere. Radi praznika odpadejo posvetovalne ure jutri v sredo in sc bodo vršile v. četrtek od pol 2. do pol 4. uro popoldan. Matere z dojenčki, ki žele zdravniški nasvet, naj se zgla.se že prvo uro.
m Volilni imeniki za mesto Maribor potrjeni. Mestni magistrat razglaša: O-krožno sodišče v Mariboru je potrdilo na novo sestavljene volilne imenike za mestno občino mariborsko. V smislu čl. 5 zakona o volilnih imenikih bodo volilni imeniki od 18. marca tl. naprej med urad-urami od 8. do 14. ure stalno razgrnjeni na mestnem magistratu soba št. 8. Vsakdo ima v smislu določbe istega člena pravico. voliini imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Pripominja se izrecno, da imajo pri ev. volitvah pravico glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. Glede reklamacij se opozarja na čl. 7, 11, zakon o vol. imenikih (Urad. M. 67 iz L 1922), na §§1,2 in 6 zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji (Ur. 1. št. 80 iz 1. 1922) ter na člene 9, 10 in 11 zakona o volitvah narodnih poslancev, za narodno skupščino (Ur. list št. 106 iz 1. 1920). — (Glej. članek »Pozor na volilne imenike!« na drugem.mestu!) Prepis volilnih imenikov sc dobi proti takojšnjemu plačilu na magistratu soba št. 8. in sicer velja volilni imenik za občinske volitve 250 D in tmi za oblastne volitve .100 D.
m* Stoj!!! Tramvaj, omnibus, vso. stoji pred Grajsko kletjo.,... Tl, pa kaj naj pomeni le, da skup tako drve? A — —, k plesu vso hiti, ki. danes v torek se vrši v čast Pepci, Pepček«, našemu slavljencu.
m' Mestno kopališče bo tekoči teden odprto: v torek, četrtek, petek in' soboto. V sredo ostane kopališče, radi pravui-ka zaprto. Parna kopel j bo v torek, četrtek in soboto za gospode, v petek pa za gospe.
m Citraški klub Maribor. Prihodnja tedenska vaja se vrši v četrtek 20. marca kakor običajno, m Interesentom za velesejem v Pragi.
Mariborska tiskarna dd. oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte z stanovanjc. Navadila so ista ' .d lansko leto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za CSR.	*
in! GaSfon Tajinsiveni, Maneta Grinv, Trilby Besarbe. Mara. Zlatarjeva ju virtuoza na harfo brata. Mostler so glavne atrakcije v Klub-burn od Ki. do 11. marca Na glasoviriu P. ŠVinterhultor.
m Tedensk; izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od !). do 15. marca tl.: Škrlatica ostalo 5, umrl T. ostane 4; norice ostalo 2, ozdravel 1, ostane 1; Erysipel ostalo 2, ozdravel 1, o-stane 1. Mestni fizikat. Ji ■
mnogo odobravanja. Istega dne zvečer ob 20. uri sc ponovno vprizori ena naj« priljubljenejših operet »Pri treh mladenkah«. V vlogi Schobra gostuje g. Janko iz Celja.
Prihoclnja noviteta v dram!. Drama pripravlja v prevodu in režiji g. Koviča krasno Hauptmannov,o odersko pesnitev v dveh delih »Hanlce pot v nebesa«. Muzikalni part študira g. Audro Mitrovič. Ker sodeluje pri predstavi orkester, dalje operni zbor itd., veljajo za to predstavo operne cone. Premijera bo v soboto 22. tm.
Film.
Mestni kino. »V deželi volkov«, sen-zacijonalna drama v 6 dejanjih se predvaja v torek, sredo in četrtek.
Padec Babilona. V I. Mariborskem bioskopu sc predvaja od četrtka, dne 20. marca do vključno pondeljka, dne 23. tm. velikanski monumentalni film. »Padec Babilona«, filmsko delo slovitega ameriškega režiserja D. Griffrtha. Znano ime, kakor nemški Lubitsch in obenem zanesljiv porok za kvaliteto filma. »Padec Babilona« .ic nekaj tako grandioznega, nekaj tako velikega, da se človek spomni in primerja s samo enim ali dvema filmoma, ki bi se mogla meriti s tem. Že samo s tehničnega vidika jc to delo naravnost ncprekosljrvo, in prav poučno jc gledati ogromne priprave, ki služijo tehniki za izvedbo tega zgodovinskega in izključno oprenmega filma. — Dejanje nas postavi v let« 53S pred Kristusom ter nam pre-dočuje življenje mesta Babilona, matere velike kulture, matematike in zvezdo-znanstva. Slike, kot je n. pr. vojska, obleganje, zmagoslavje, podiranje mostnih 0-gromnih zidov, bakatiali, itd. so tako nedosegljivo veličastne, da ima ta film tudi glede zgodovinskih kostumov, zgodovinske verjetnosti naravnost kulturen pomen. Film jc žel povsod vseobčo pozornost in .ie vreden, da si ga ogledajo tudi oni, ki sicer niso posebni prijatelji kinov.
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
Torek, 18. marca »Mogočni prstan«, Ab. F (kimoni).
Sreda, 19. marca ob 15.- uri »2X2=5« (kuponi).
Sreda, 19 marca ob 2b. uri »Pri treh mladenkah«.
četrtek, 20. marca »2X2=5«. Ab. C (kuponi).
Petek, 21. marca zaprto.
Sobota, 2. marca »Hanicc pot v nebesa«, Ab. A. (Premijera.)
.v"-. ' ".J;' I e; ~Q— r. ' )-
2X2=5. Na praznik v sredo 19. tm. se vprizori popoldne ob 15. uri zanimiva in duhovita satirična Wiedova komedija 2X2=5, ki je pri vsaki .vprizoritvi žeia
Sokolstvo.
TELOVADNA AKADEMIJA SOKOLSKEGA NARAŠČAJA.
V soboto, dne 22. tm. priredi »Sokol« v veliki dvorani Narodnega doma akademijo naraščaja in dece. To bo druga samostojna akademija, ki >0 priredi naraščaj brez sodelovanja članskih oddelkov. Zato opozarjamo občinstvo še prav posebe na to prireditev,, da pokaže mladini svoje zanimanje za njeno delovanje na narodnem in prosvetnem polju. Saj se niso bali niti najmanjši Sokoliči stopicati po snegu v telovadnice, ker se že zavedajo, da vršijo Je tedaj svojo sokolsko dolžnost, ako redno posečajo telovadim, in pa ker se bojijo, da bi sicer zaostali za bratci in sestricami. Tega pa nihče ne mara; vsak tekmuje za prvenstvo in pridno .vadi, da bo deležen sreče sodelovati na javnih nastopih, a zlasti na akademiji. kjer smejo stopiti pred občinstvo le najboljši.
Spored akademije jc zelo skrbno izbran; najrazličnejše telovadne točke, ki so po večini nove skladbe naših mariborskih sokolskih delavcev, sc pestro vrstijo druga za drugo. Akademijo bodo o-tvarile 6—S-ictue deklice, ki pravijo, da nas hočejo presenetiti s solnčniki. a zaključili jo bodo naši junaki boksarji. Med. temi točkami bomo imeli priliko videti še mnogo drugih skladb, ki jih IkkIo izvajali različni moški in ženski oddelki. Tako so na vspoiredu razne ritmične, skupinske in rajalne vaje, orodna telovadba itd. Za spremembo bomo slišali pevce in vi-joliniste soliste ter naš mladinski orkester. Torej je poskrbljeno za vsestranski umetniški užitek,' saj nam jamči za to že lanska naraščajeva akademija, ki je zelo dobro uspela, a tekom tega leta jc bil naš naraščaj zopet marljivo na delu. Razim tega bo v soboto prvič, da sodeluje tudi deca na akademiji.
Sokolska mladina je prav posebno ponosna na prireditve, pri katerih nastopa sama brez sodelovanja članstva, ker ji to budi zavest samostojnosti. Tako se uči deca že v zorni mladosti delovati za "narod in ‘postaviti sc, kadar treba, češ, saj smo tudi mi tu, ki mislimo na bodočnost naroda in vadimo že zcla.i, kako se bomo morali držati, ko bomo dorasli in bomo mi opora domovine. Odrasli pa imajo priliko videti razvoj in napredek svojih naslednikov ter sc prepričati, da gradi »Sokol« trdne temelje z»
Javni nastopi nas uverijo. da ne poja». mladina zaman: »Mir s Teboj, mili domu, Sokol čuva prapor Tvoj!«
Ali akademija stane mnogo truda, sa-rnozatajevanja in gmotnih stroškov. Daj-mo torej zadoščenja Sokoličem za njiho* vo požrtvovalnost in napolnimo v soboto dvorano Narodnega doma prav, dol zadnjega kotička, kajti to bo zelo veselilo ,vse sodclovalce, od solnčnikovj do boksarjev.	,
V-	*' A; '
o Spored sokolske akademije v soboto -2. marca: 1. Sokolska koračnica. Naraščajev orkester. 2. Žen. deca: Vato s solnčniki. 3. Moš. deca: Proste vaje pot pesmi »Kovač«. 4- Žen. deca: Proste .vaje s kratkimi kolebnicami. 5. Moš. decat Proste vaje. 6. Deklamacija: Milerji. 7« Moški naraščaj: Skupine. 8. Solo-petjef s spremljevanjem klavirja. — Šoto nal gosli s spremljevanjem klavirja. 9. Orkester — Otroška sinfonija (Haydn). 10. Orodna telovadba žen. naraščaja. 11* Žen. naraščaj — Petorica. 12. Moš. naraščaj: Faust. 13. Žen. naraščaj: G.od.
14.	Moš. naraščaj: Orodna telovadba. 15, Zen. naraščaj: Devetorica. 16. Moš. naraščaj: Rajalni boks. 19. Orkester — Koračnica »Bošnjaki«.	J
o Sokolsko društvo v Mariboru priredi dne 22. marca 1924 ob 20. uri zvečer v Narodnem domu akademijo naraščaja* Spored akademije obsega poleg telovadnih tudi glasbene .in druge točke«, Naraščaj bo podajal skoro izključno same nove telovadne skladbe, ki bodo pg svoji pestrosti in življenju zadovoljile občinstvo v polni meri. Naša dolžnost je« da sc te akademije udeležimo polnoštevilno, da pokažemo s tem našemu nara« ščaju, da sc za njegovo delo zanima in da-nam je njegov napredek in razmah prf src. Ne bi bilo lepo, ako bi se ponovi! lanski slučaj, ko je naraščaj telovadil pred skoro prazno dvorano. Na svidenje!' Zdravo! — Naraščajev, odsek Sokolske-; ga društva v Mariboru.	K
Orjuna.
Orjuna Studenci. Sestanek žensk*), šokei je je dne 20. tm’. ob' 20. Tiri v Či ta ki i* ci in ne v torek 18. tm. Zdravo! >,.■<$
Turistika in šport.
: Planinski koledar preneha izbajatf »*,; letnikom 1924. Vzrok: 1. premalo zanimanje, ki ga tej brošurici posvečajo planinci, 2. vsakoletno .veliko število nepla-čujodih odjemalcev. — Zahvaljujem se?', vsem, ki so me podpirali pri razpečava«;, nju koledarja. — Nekaj komadov) .ie še rrafj razpolago. Kateri koledarja pa še rrrsot plačali, naj mi ga vsaj .vrnejo« da nc bon»: imel poleg dela še gmotne škode. — Bru« nem Rotter, Maribor, Krekova. 5.	pj
: Savinjska, podružnica Slov. planin* »kega društva je imela kakor »mo že rti ' kratko (poročali, dne la. tm'. občni zbor v Celju. Društveni tajnik 'je ugotovil, da ' šteje podružnica 454 članov ter oskrbuje 7 planinskih kor. Obisk v tfokatferih od' teh je dosegel letos rekord. Pri- TNslčer-. naku v Logarjevi dolini je bilo 1010, ,*! FrisclmnfoVemt dotami 1202 gosta. Meseca'1 nov. 1928 ste je udeležila podi mamica ankete v celjskem Nar. domu za povzeli go in! regulacijo tujskega dotoka v naša kraje. Mnogo zaslug za. cesto v, Logarje-e vo dolino si je pridobil veleposestnik Roblek v Žalen. Poleti so obiskali' prvi« Savinjske planine planinči, jz Srbijo, iki •so se dav ili nad krasoto j rt prijaznost jo naših krajev. Donos koč j« znašal okroglo 55.000 Din. Zn celjski odse-It .podružnice poroča predsednik Plahuta. V oskrbi ima Celjsko kočo pod Dostom; ki iz« kazuje že prva leta povoljen obisk. Na intervencijo so se v poletnem’času voziti' izletniški vlak; proti Zidanmbstu in m Sav. dolino. Sklene se posredovati pr? planinskem1 klubu Ojstrica za združite*! obeli društev. Nujno potrebno je novo planinsko zavetišče v Logarjevi dolini* O dosedanjih uspehih poroča sodni svetnik Tiller. Stavba 'je projektirana na 11. oseb z 2l posteljami brez skupnih ležišč. Stala Ho po proračun« 75 tisoč D, oprema 50.000 D. Dela se na to, da si opremijo nekateri planirtei posamezne isobo, ti so jim potem začasa njihovega bivanja v zavetišču na razpolago, sicer jih p« oddaja podružnica. Občni zbor sklona' zgradbo, ki se niora izvršiti šo to polet* je. Pri yoijtyaJi »w iffKbU st^ri g^Šor- *
»TAKSK« I»NARtfflNI tlSiM	'T	Miri	borit,	efn«	19."Iffifftča
i...---------------------   “------------I-------------------------------------------------------------------,.	...	 —---------------, .<»., .^----------------------------------------------------------------------—------------------------------------
m. Kocbekom! kot predse ftnikom1. Pri jpučajnostih sc spominja dr. Kalan nuli-tevv.anja velezaslužriega predsednika »Kocbeka ter Ra naprosi, da spiše letos mb SOIctnioi obstoja društva zgodovino podcužničnega deiovanja. Po nekaterih umestnih’ nasvetih so je zaključil zelo jplodonosnj občni zbor.
i: Društvo filatelistov »Orient« v Celju« Poroča sc nam iz Celja, da obstoja tamkaj filatelistično društvo »Orient«, katero že .šteje vkljub svojemu kratkemu obstanku znatno število članov. Vršijo se •redni sestanki vsaki petek zvečer v lastni klubovi sobi hotela »Balkan«, na 'katerih se pridno menjava. Vsi e d mednarodnega pomena tega društva (člani so zbiralci znamk celega sveta) je treba napredek njega toplo pozdravljati, posebno pa še. radi tega, ker je to prvi stik z zbiralci vseh držav. Društvo namerava svo-ječasno izdajati tudi lastni glasnik, ki bode prinašal razne strokovne članke. (0-pomba:	Vsaki filatelist, ki slučajno po-
seti Celje, ima priliko udeležiti se sestankov.)
: Mednarodni šahovski turnir v New-yorku je pričel 16. trn. Prva partija da-Povski-Casablanca je končala po 20 minutah remis.
: Nogometne tekme za olimpijski pokal. V nedeljo ste se odigrali v Ljubljani dve tekmi: Ilirija — Primorje 7 : 0, Jadram — Hermes 3 :0. V finale prideta Ilirija : Jadran.
: Tekme v Beograd«. V soboto in nedeljo je igral zagrebški Gradjanski proti beograjski Jugoslaviji. Prvi dan je zmagal Gradjanski z 3 :1, drugi dan je ostala tekma neodločena (4 : 4).
: Zmaga Gradjanskega v Carigradu. V pondcljek je zagrebški Gradjanski tolkel v Carigradu prvaka Turčije, klub Fenjer Bagdže (3 : 2).
Objave.
$ Trgovine ostanejo 19. marca zaprte.
[Prejeli; smo: Pomočniški odbor objavlja, da se še niso vršila tozadevna pogajanja glede ureditve delavnega časa ob praznikih in delavnikih zato nima nikdo pravice, objavljati kako ršne koli tozadevne sklepe. Vsi eri tega so jma trgov-ričim! nastavi j cnčem1 cventuelno delo ob ■praznikih plačati kot čez um o delo. Pomočniški orlbor gremija trgovcev v Mariboru.
1	§	Izobraževalno društvo privatnih na-
stavljencev v Marlboru^Privatni nastav-Ijfrnci — pozor! Telovadni odsek izobraževalnega društva privatnih nastavljen-cev, je počel delovati v vseli oddelkih in Sicer se vrši telovadba: za članice: pon-ideljek in petek od 19! —20. ure, za člane: Sredo od 20. do 22. ure, soboto od pol 21. do 22. ure: za naraščaj: (vajence) src-ido od pol 19. do 20. ure, soboto od 19. do (pol 21. ure.
Gospodarstvo.
KMETIJSKI POIZKUSI.
i,flV Pri kmetijstvu jo treba, delati poizkuse, d'a izvemo, kako bi 'bilo v eni trt Hrugj stvari priti do boljših uspehov pri inašeml gospodarstvu. Važni v, temi pogledu so posebno poizkusi o kmetijskem rastlinstvu, tedaj v poljedelstvu, v trav-Hištvu itd.
Zelo važni so poizkusi z umetnimi Igilojilil. Ti poizkusi bi se morali prirejati po vsi deželi ih sicer dosledno in po gobovem! načrtu. Sedaj imamo po vseh o-ikrajih ekonome, iki so poklicani, da dc-Jaijo v zvezi z boljšimi posestniki take poizkuse. To bi morala biti danes ena glavnih (nalog teh okrajnih strokovnjakov, da so s svojimi delom čimprej in Čimbolj uveljavijo mod ljudstvom. Tl po-8'zlkusi se morajo sistematično organizirati! in ©motreno izvajati, da pridejo čimprej ha čisto glede vrednosti različnih luTbetidh gnojil, ne le z ozirom' ha Življen-fcke potrebe naših rastlin', ampak tudi z tn&irom' na ves način proizvajanja naših pridelkov. Danes tavamo glede umetnih gnojil, ki naj se rabijo za .različne rastline, še zmera.ro v terni, In) je čas, da pridemo na jasno v vseh teh vprašanjih. Ta nejasnost je veliko kriva, d» si ljudje no znajo prav: pomagati, kadar sc gre za nakup in m rabo umetnih gnojil. Tej nevednosti in njenim posledicam jc pa tudi pripisati, da se umetna gnojila sploh toaaij kupujejo in manj .rabijo, kakor bi
jih v nasiprotucm} sluča ju. Mnogo umetnega) gnojenja je bilo že zavrženega, ker se niso umetna sumila prav u po tre bova In.
.Važni 80 dalje poizkusi z novimi ‘rastlinskimi' vrstami, ki se nami od ene in druge strani priporočajo. Tudi v tem pogledu je treba več debi. Izvajati je točno poizkuse, da se prepričamo na lastne oči, kaj veljajo ti novi proizvodi, ki so se iz-gnojili ik> naprednih deželah. Posebno važno delo nas pa čaka z vzgojevanjem najboljšega domačega semena. Kakor jc treba izboljšavati, našo živino s skrbnim odbiranjem) plemenskih živali, ravno tako jc potrebno, da izvajamo to pri naših rastlinah, oziroma pri naših’ pridelkih. Od najbolj, razvitih in najbolj rodovitnih rastlin, jo jemati seme in ga razmnoževati na pripravnih zemljiščih. Tudi »a tako vzgajanje najboljšega semena jc treba poizkusov, kj so imajo prirejati na posameznilr krajih.
Kakor se vidi, na« čaka vse polno dela na teni torišču, če hočemo pomagati kmetijstvu do večjih uspehov. Za vsa la važna dela je treba enotnega vodstva, kj ga imamo lahko pri oddelku za kmetijstvo, v čiga.r področje spadajo tudi vsi okrajni ekonomi, ki imajo pomagati pri tem1 delu.
ZAMENJAVA ZEMLJIŠČ.
Naša mala posestva so močno razkosana, Njive leže raztresene, nekatere bližje, druge bolj oddaljene od doma. Človek bi mislil, da se dajo po takih krajih spričo raznih neprilik, ki so v zvezi s tako razkosanostjo, naši kmetovalci radi pridobiti za tako zameno svojih njiv, da bi ležale vse njive skupaj v enem kosu. Toda moti se, kdor bi tako mislil. Naši •posestniki so v tem pogledu zelo trdovratni ter nočejo ničesar slišati o kaki z lož bi zemljišč, četudi se jim obetajo vse tiste prednosti, ki jih imamo na zloženih posestvih.
Marsikje imamo širno ravno polje z e-najko zemljo, kjer bi se dala taka zamenjava in zložba prav lahko in uspešno izvršiti. Take prilike nahajamo n. pr. na kranjskem in sorškem polju, na kamniškem in ljubljanskem polju itd. Povsod tukaj bi se dala izvesti taka izboljšava (melioracija). Toda naši posestniki so ji iz raznih nagibov nasprotni. Ne le da se drže najraje svoje podedovane zemlje, se tudi s tem ne zadovoljujejo, da bi sc dosedanja last kaj premaknila in da bi sc zemljišča tako zamenjala, da bi jih dobili potem skupaj v enem kosu na kakem drugem prostoru. Taka izprememba v legi zemljišč je namreč zmeraj posledica zlaganja. Pomisliti pa je pri tem, da jc tako izpremenjena lega zemljišč veliko manjšega pomena spričo velikih prednosti, ki jih imamo, če spravimo vsa zemljišča skupaj na en kraj. Vsaka taka zamenjava. ki jc združena z zložbo vsega posestva, se zmeraj tako izvrši, da pridejo posestniki na svoj račun. Ker sc tudi vse prejšnje posestne razmere kolikor mogoče uvažujejo, ni pri taki zamenjavi noben prikrajšan ali kako drugače oškodovan' in prizadet.
Izkušnje, ki jih imamo danes z zamenjajo in z zlaganjem zemljišč po drugih krajih, so povsod tako ugodne in spodbudne, da bi se morali tudi pri nas o-grcvati za tako' izboljšavo, in sicer po vseli tistih legah, kjer trpimo zaradi prevelike raizkosanosti naših zemljišč in kjer so prilike za zameno ugodne, tedaj tam, •kjer jc zemlja enako dobra in kjer imamo ravno polje. Kajti na zloženem posestvu odpadejo vse neprilikc, ki jih danes težko občutimo Po naših razcepljenih posestvih in ki ne obstoje samo v nc-prilikah zaradi številnih njeja. ampak tudi v tistih, ki sc tičejo omejenega obdelovanja zemlje, pridelovanja in kolobarjenja sadežev, in sploh vsega gospodarstva-
LUCERNA NA ŽITORODNEM POLJU.
Po žitorodnih legah imamo večji del same njive. Malo jc po teh krajih travnikov, to pa zaradi tega, ker je vsa lega veliko bolj ugodna za pridelovanje žita kakor pa za travnike. Sicer jc tudi-po teh krajih nekaj travniščine, toda v izdatno manjšem obsegu. Pečat vsej pokrajini dajejo njive in žito.
9,c hočemo, da sc ho živinoreja po teh krajih dvignila, potem je potrebno, da dvignemo tudi pridelek krme in da omejimo obkladanje sferne. Najbolj se da to doseči s pridelovanjem lucerne, če ji le li-
gnja zemlja in druge razmere. Z lucerno sc dajo najbolj nadomestiti travniki. Lucerna daje namreč dosti več košnje kakor travniki, pa tudi vse boljšo krmo, kakor je travniško seno. Ne le, da je lucerna bolj tečna in se da s slamo izvrstno mešati, nam daje ona .tudi bolj bogate in številne košnje, ki prično sredi spomladi in trajajo ves čas poletja. Kakor travnik daje tudi lucerna večletne košnje in vpliva navsezadnje tudi ugodno na rodo-vitost zemlje.
Zbog svojih velikih' prednosti bi sc morala lucerna povsod tam. koder manjka travnikov, vse bolj upoštevati in pridelovati, če nam jc na tem, da povzdignemo živinorejo in storimo tudi kaj več za pridelovanje potrebnega in boljšega gnoja. Pridelovanje lucerne se mora pri nas sploh še razširiti in izboljšati, da pride do tiste vrednosti in veljave, ki ji pripada za napredek našega gospodarstva in naše živinoreje. Sredi žitnih njiv, bi se morale šopiriti njive z bujno rastočo lucerno, po vseh tistih krajih”, kjer manjka travnikov in kjer jc zemlja u-godna zanjo. Le tako pridemo tudi pri nas do boljših uspehov pri živinoreji in po njej tudi pri poljedelstvu. Močna in dobra živinoreja dela tudi poljedelstvo bolj dobičkanosno!	»
.L v-vi-'
Povišajmo dohodke svojih' zemljišč.
Pomanjkanje denarja se čimdalje bolj občuti. Posebno kmetovalca tare huda denarna stiska. Saj se je davek od leta 11)23. do danes fikrat povečal, cena pšenici je pa padla za 40%. Na drugi strani so pa vse kmetijske potrebščine, obrtniški izdelki, plače poslov in delavcev za 00 Jo 100% večje kakor lansko leto. Tudi u-metna gnojila in’ semena so se navzlic temu, da je letošnja vrednost dinarja boljša od Jamske, neprimerno podmaži la, 'Alko i mamo vse to pred očmi, pridemo do spoznanja, da bo naš mali posestnik v lemi hudem gospodarskem' boju težko obstal, ako sc nanj pravočasno ne pripravi.
Treba bo, da se kmetovalci še z večjo vnemo poprimejo pravilnega obdelovanja zemljo, da bodo še bolj' skrbeli za 'napravo gnoja, uredbo gnojniČnih’ jam, itd.
Nujno potrebno bo uporabljati strojim delo namesto ročnega dela in navzlic temu se pripeti, da konkurenca naših žitorodnih pokrajin' cene našim! pridelkom tako močno zniža, da' bomo navzlic skrajnemu izčrpanju zemljo in naJccnej-šernu obdelovanju imeli izgubo. Tako n', pr. stane pridelovanje pšenice v naših krajih 18 do 20 K, a jc cena pšenici 14 do 13 K. Na ta način imamo pri vsaken* kg pšenice 4 do 5 kron’ izgube.
Da sc ta ki m prevelikim izgubami izognemo, bo treba misliti na setev takih pridelkov, kateri imajo veliko vrednost. To so v prvi vrsti' trgovske rastline. S tem' nočem reči, da bi vsi na splošno opustili setev žita, ker ga nujno ]>otrcbujemo za domačo prehrano ljudi in živine. Da bi naši kmetovalci še naprej sejali žito preko svojo lastno porabe za prodajo mlinarjem', se ne bo izplačalo, kar je naša pšenica slabejšc kakovosti, kakor baška in nam tudi munje obrodi, ker jo rada rja uniči.
Mod pni znano trgovske rastlino se šteje mak, raps, lan, kumin. Posebno važna rastlina jc v današnji dobi kumin' ali kumna. Divjo rastočo poznamo, ker jo pobiramo ma travnikih in' posušeno rabimo za domačo ralio v kuMjljl.
Kakor sem) izvedel iz časopisov, uvaža naša država letno preko 53 vagonov kumne iz inozemstva. Kumna je dvoletna rastlina, ki uspeva na vsaki globoki in dovolj vlažni zemljii. Piri nas bi jo priporočal sejati mod zimski ječmen. Najbolj čislana jo holandska kumina, ki ima bolj sivo in debelo seme, kakor domača kumna. Sejo se zgodaj spomladi na široko alj, pa s strojem v vrsto 30 do 35 eni narazen. Na en opal so potrebuje 3 do 5 kg semena, ki se zmeša s presejanim) pepelom ali peskom, da se nc sejo preveč na gosfo. Dozorel ječmen) «o požnnje ali pokosi, strnišče bodi kolikor mogoče kratko, da sc kamna do jeseni lažje razra sto in1 po možnosti opleje kakor strniščno korenje. S strojem' sejan® kumna jo lepo v vrstah In se lahko s plevilnikom opleje. Prvo h*n sc kumna le vkoreniči in' drugo spomlad še enkrat okopa ali o-pleje in.pognoji s super fosfatom približno 200 kg na oral, Kumna ljubi dušična!0 gnojilo in bi gnojenje s 100 kg apnovtega
dušika po snegu ali zgodaj spomladi pospešilo še bujnejšo rast in vsled tega o-bilnejšs cvetje in tudi več semena. Druga spomlad začne kumna hitro poganjati, meseca majni.ka, cvesti in v prvi polovici junija, ko 'je seme na glavnih vršič-šjh rjavkasto, se požanjc ali pokosi. Pokošena se veže v snope s pomočjo Skopo e slame, 'ki se mora namočiti, da se ne lomi in se snopi posuše v kozolcih. Pri spravljanju pazimo, da seme preveč ne osiplje. Omlati se s čepici ali na mlatilnici. Slama je dobra za pastil, čeprav jo živina rada je in je zanjo zdrava.
Semena sc dobi 10—15 q ha lia ali polovico na oral. Cena kumni jo bila leto« poleti 30—35 D, pozneje 40, v sezoni oktobra meseca pa 50 D za kg. V nadrobni prodaji 60 D.
Zdaji pa presodi umni kmetovalec, ako bi dobil le 400 kg kumne na oral po 30 D, da je to 12.000 D, za 6—700 kg pšenico po 4 Din za kg bi pa dobil 2800 Din.
Kdor se za to kulture zanima, naj mi sporoči, koliko kumne misli sejati, da na podlagi teh podatkov pravočasno naročim) potrebno seme iz inozemstva, ker domača kumina od naših sejmarjev ne kali. .1 kg semenske kumno pride na. 100 dinarjev.	Fr.	Ma,lasek, Grm:
l —n—
Rahljanje brazde namesto obračanja.
Leto« se j© mnogo pisalo in razpravljalo o ljoljšemi obdelovan ju'zemlje. K moti.i siki nadzornik. G Jan z v Seibersdorfu tr<li, da je bolj© za rodovitnost zemlje, če jo samo rahljamo, kakor pa, da jo na ta načini preoravamo in obračamo, .kakor srno sedaj vajeni. Kemija' ostaja v tem1 primeru bolj ugodnih lastnosti, bolj »godna«, bolj) rodovitna in1 'bolj čista. Ta veščak’ pravi, do ga o t«m uče večletne izkušnje in da pričajo o temi tudi zgledi po krajih, .kjer uporabljajo pluge brez dedke (»arine*), ki imajo De mbčan lemei, s katerim! rijejo po zemlji.
Nadzornik Glanz Imial praV, če trdi, da se njive, obdelane h takimi plugom), bolj čistit jo od! plevel«, posebno od: perenke, ■ker. plevel v tenu primero ne le spodreže, ampak tudi Izru j«. Veliko vredno je tudi to, da se s takim' obdelovan jem) zemlja po vseji brazdi krepko zrahlja jn1 lažje spravlja v! »godno« stanje kakor z obračanjem'. .Vse to so prednosti. Vendar te prednosti' no morejo povsem odtehtati dola, ki ga opravljamo z navadnim! .plugom: Le pomislimo le n® to, da je treba gnoj podoravati in ravnotako tudi dete-Ijišoa In1 žitna »tnnjšča, pa vidimo, da je obračanje brazdo potrebno. Koristno pa tudi zaradi tega, da se nižje izprane in spodaj ležeče redilne snovj. spravljajo zopet na vrh iil dia So tukaj ugodneje razkrajajo.
listina pa je, da naša1 njivska' zemlja no potrebuje, vsakokrat preoravanja in) da bi se v gotovih' primerili več doseglo, ako bi se njena živa plast sama. zase ali pa v zvezi z njeno spodnjo plastjo samo rahljala. V mnogih primerih bi ostala tako obdelaiia zemlja, 'bolj ugodnih lastnosti. To se pa semintja po napredm i h deželah žo izvaja. Tako n. pr. je večkrat veliko bolj«, ako se jeseni sprašena zemlja n® spomlad' samo zrahlja (na pir. z razru-ševaJcem), kakor pa da se vnovič preorje in zopet obrne. To velja če posebno, če smo njivo v jeseni pognojili, velja pa tudi v drugih primerih. Saj tudi vrtno zemljo ne štihamo vsakokrat, ampak jo včasih samo rahljamo s kopanjem. Tudi v vinogradu delamo tako.
Važno vlogo pri tem' vlprašanju igra seveda tudi kakovost zemlje sama n a se bi in’ njeno trenutno stanje. Meri težko in1 lahko zemljo j© vi tem1 pogledu velika razlika.
Kakor -je pripisati rahljanje žive plast J velik pomen' za pospeševanje njene delavnosti in rodovitnosti, tako moramo pa drugi strani pripor, nat i tudi veliko vrednost oranja z obračanjem! brazd. Zato lailvko trdim, da se v predstojočem v-priašanju ne gre toliko za obračanj« brazde ali za rahljanje brazdo kakor za to, da skusamo zemljo z obračanjem in z rahljanjem1 brazd izboljšavati v njeuvi godnoeti h)1 rodovitnosti,	R.
-o-
KonjereiskJ odsek 2 kmetijske družbo za Slovenijo ima dne 27. trn. ob 13. uri v, restavraciji Narodnega doma ,v. Maribo* ru 5. redni občni zbor,.
»TAinbii.* (»e. Ai«-Oi>4.Ai Lie».».i-)» riW»iiiil»iiaWa«MBBNlNwi«iii' .........................---■«■■«■». »I, ..............—.............
'V Maribora, do.© marca 19Z4. .
,^r~~.......................— ' — --------
HMELJ. ■	ifP'
Hmeljarsko društvo za Slovenijo
ipriredi — kakor običajno svojo rodno 44. plovno skupščino na praznik dne 25. marca ob d voh popoldne v dvorani (pri neugodnem vremenu v gostilniških prostovih) gosp. Er. Roblekea v Žalcu po običajnem dnevnem' redu. Hmeljarji! pridite v obilnem številu, da boste slišali. kaj i 11 koliko jc društveno vodstvo storilo v pr« sp e h hmeljarstva in da se pomenimo, kaj je peobhodno potrebno, da se ne bodemo le ohranili, nego da bodemo tudi. napredovali v tej v el e važni panogi kmetijstva, katera je edini vir naših — dohodkov. Pridite torej vsi! — T) r n št v e no vodstvo.
ir':	TRŽNE CENE.
i? Mariborsko se.imsko poročilo. Na »vinjski sejem dne 14. marca 1024 sc je pripeljalo 191 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 225—250 H, 7—9 tednov-stari 275- 325 .0, 11— 4 mesece 500— 650, 5—7 mesecev stari 1000 1125, 8—10 mesecev stari 1325—1500 H. I leto 1750—1850 T), 1 kg žive teže 17.50- 21.25, 1 kg mrtve trže 25—27.50 , k°W komad 175—225 H.
Mariborski trg 18. trn. Mleko- I i 3.50 do 3.75 H, smetana I 15—16. surovo maslo kg 40—48 D, jajca komad 1-25—1.50; govedina 19—27 kg. teletina 24 -30 n kg, svinjina 30—40, slanina sveža 35—39, konjsko meso 8—15, 1 kokoš 60, gos 100 do 130, domači zajec 17.50—45, moka pšenična »0« 6.25, »1« 6, »2<v 5.75, »6« 5, »7« 4 D:	1	kupček	endivije	1—2, 1 kupček
motovilca 1, 1 kg kislega zelja 2.50, 1 kg kisle repe 2 D.
Zagrebški tedenski sejem (12- trn.) Dogon v splošnem ni bil velik- Krme je bilo dovoženo precej. Povpraševanje je bilo slabo in so cene Živini deloma osla-Iteie. Za kg žive teže notirajo: domači voli 1. 14—15, (16), 11. 1.3—13.50, 111. 11 do 12. mlada živina 1. 13—13.50, II. 11—
12.50, krave I. 13—14. II. 11—13, bosanski voli J. 13—13.50, 11. 11—12, 111- lO-tl. teleta 16—17.50, svinje debele. 26—
26.25, mršave 20—25. prasci do 1 leta 18 do 25, nad enim letom 20—23 11. Konji so se ponujali: za težke tovore 17—20 tisoč L) par, za lahke tovore 15—18 tisoč, fijakarski-konji pa 12.500—15.000 D par, enoletna žrebeta 4—5 tisoč komad, jahalni konji 8—10 tisoč D komad. Krma: seno 75 —125 D po kakovosti, otava 125— .150 D, detelja 112—150. prešano seno 150 P, .slama 1. 100—125 D, II. 76—100 D za 100 kg.
Žitni trg. Položaj sc ni bistveno spremenil. Promet -majhen.,V kratkem je pričakovati popuščanja*?, ozirom na ugodna poročila o setvah. Cene so bile minoli teden sledeče: moka iz »baških mlinov, boljše vrste 535-540, slabše 525—530 D od baške postaje. Pšenica 330—350, slavonska in sremska 330—350 D. Turšeica 247—250 D. Ječmen 325. za pivovarne. Oves na slavonskih postajah 260 O.
Trg z jajci. (17. trn.) Cene-so radi slabega vremena čvrste. Na tržišča pride še malo novega blaga. V Sloveniji sc gibljejo cene okrog 1.25 D. le redko sc dobe jajca tudi po 1 D. Na Ffrvnfskem sc trži komad 1.20—1.30. Izvoza skoro ni, ker naše cene ne konvertirajo inozemstvu.
Tržne cene v Celju 15. tm. Govedina: v mesnicah T. 25, II. 23. na trgu l. 24, H. 22. Teletina: I. 30, II. '25, jetra in pljuča 22. Svinjina: prašičje meso I. 35, II- 32, slanina 1. 40, II. 38, mast 41, šunka 45, prčkajcno meso I. 45, II. 42. Perutnina: kokoš 40—50, puran 150. Mleko 3.50—4, surovo maslo 60. čajno 88, jajce 1—1.25. Pijača: vino 12—15 staro, 9—12 novo, pivo 8, žganje 30. Kruh: beli kg 7, črni 6. špecerijsko blago: kava Portoriko 68, Santos 48. Rio 40; beli sladkor kristal
32.50, v kockah 24. riž I. 11, II. 9.50—10, namizno olje 30. bučno olje 38, testenine I. 13. H. 12, milo 17—20. Moka: 00 6.10, 0 6, 2 5.60. 4 4.50. koruzna moka 3.50. Žito:* pšenica 370, rž 300—320, ječmen 330, oves 280, fižol 500 700, grah 1800. Krma: seno 50—100, slama 50. Krompir
1.25.
Veliki živinski In kramarski sejem se
ho vršil, kakor običajno vsako leto, y Celju v soboto 29. marca,
KOTIČEK ZA GOSPODINJE.
Prrsnliene jedi Lahko popraviš, ako
pntrdi.š čez posodo, v kuteri se kuha jed, vlažn« kr,««, Ui	nora*	oh-rarP* «-
dno vlažno. [Alto imaš košček1 dobro jzkn-liane gobe, a© vrzi, v jed; v nekaj minutah so napoji -s .soljo. — Lahko« pa- odpraviš ta nedostrtfek tudi, ako pridene.š jedem' kisa ali sladkorja, če se jim! prilega. Prikuham! pa kako neslano sočivje ulj najbolje krompir. Špinači ali praženemu korenju pridaj riž. Preslano meso, kakor gnjat, jezik, povojene ribe, položi za eno ali dve uri v posneto mleko ali jih ovij s platneno krpo ter zakoplji čez noč v pesek.
Kako očistimo mastne madeže s papirja. V -nekoliko čistega ben-zola dodamo toliko žgane magnezije, da dobimo dobro testo. S to maso ribamo mastni •madež. Sveži madeži izginejo navadno takoj. Pri starejših madežih izostane u-speh redkokodaj, ako ribanje enkrat ali večkrat ponovimo. Benzolovo magnezijo shranjujemo v nep t odtisni h .steklenih posodah. Najboljša je .sveže pripravljena mas n.	,
k življenja i« svete.
Henri d’ Almčras:
Zakonsko življenje nekdaj in sedaj.
(Dalje).	.	j
Aspazija, ki je ovladala Perikla, t. j. Atene, nam priča, kako važne in vplivne so bile kurtizane na Grškem. Samo one so bile izobražene, zato tudi -lažje očarale moške; le one so bile neodvisne. Bilc so same, prosto izvoljene; vladale so neomejeno nad moškimi srci, a ti, ki so jih ljubili, so bili vezani nanje edinole z verigami čvctiic. Kurtizane so bile poosebljenje ljubezni, dočim so ostale veljale le kot —-soproge, hišna bitja z določenim delokrogom.
V zakonskem domu je imela zakonita žena le dolžnosti in obveznosti: vodila je gospodinjstvo, nadzorovala posle, imela na skrbi telesno vzgojo otrok. Niso ji Priznavali niti toliko pravice, da bi smela imeti prosto besedo v važnih hišnih in gospodinjskih zadevah. »Pojdi domov« — pravi Teleniah -svoji materi Penelopi — »vrni se k svojemu gospodinjstvu in kolovratu, razdeli poslom delo, toda besedo pusti moškim, zlasti pa meni, ki sem gospodar v hiši.«
Mož je imePv zakonu vse -pravice in vso prostost. Ženi so nalagali najstrožje kazni za nezvestobo, ki ni bila prepovedana le moralno, temveč tudi družabno. Tako postopanje z ženo je bilo v grških očeh povsem naravno in samoobsebi u-mevno, in Dorci, zlasti pa Špartanci, ki so dajali ženam nekoliko več prostosti, so veljali pred Atenci kot slabi zakonski možje, ali z drugo besedo: babjaki-
Poniževalna vloga žene v starem veku nikakor ni bila na škodo samemu zakonu. Ni šlo zgolj za to. da se obrani •imetje in uedščina, temveč je šlo tudi za versko dolžnost, zasigurati si izvrševanje obredov, na grobu, ki so smrti dajali značaj. novega življenja. Kato so zakonci, ki niso imeli lastnih otrok, adoptirali tujo deoo.
Zakonsko življenje ni bilo le verska, ampmc tudi domovinska dolžnost. Z deželo, ki se 'je v nji človek rodil, so vezale posameznika nerazrešljive vezi. Njegov razum, volja, telo in duša so pripadali domovini. Zato je bila prva moževa dolžnost. da da očetnjavi otroke, ki bodo za njim prevzeli obrambo domovine.
Ta sistem, ki mu ne moremo odreči izvest-rte vzvišenosti, so prav, posebno u-veljavili Špartanci.
Zelo strogi zakoni so celibat kaznoval kot državno izdajstvo. Stari mladeniči so bili (di vsaki priliki zasmehovani in na razne načine preganjani. Ob iz-vestnih slavnostih so morali iti v procesiji po trgu, in ljudstvo jim je pci-o po-smehnvainc pesmi. Ženske so jih oštevale, celo bičati so -jih smele pred oltarjem boga prešuštva. Vstop v gvmnopcdijc jim jc bil prepovedan in v starosti niso uživali časti, ki so jih bili morali mladi ljudje izkazovati starcem.
Tako postopanje nam iz gleda nepravično. Neodvisnost človeka je bila žrt-tvovana dolžnostim državljana. Toda vojaška republika, ki je tako dolgo obvladovala grški svet, je nujno potrebovala vojakov, ki so zanjo na bojiščih umirali. »Blodite otroke,« jc zaukazovala, »in ko pride ura, jih iztrgajte iz materinskih rok in dajte domovini, ki na njihovih mrtvih truplih razvije prapor svoje sla^ve in v e-
rv».iA-n
Tudi stari Grki so se najprej zaroče-vaili, in zaroka .ie veljala pri nji-h kot važen dogodek. Ob tej priliki in v navzočnosti starišev so bili določeni ženini dohodki za slučaj, da bi ostala .vdova.
Za -poroko je bilo treba počakati najugodnejšega časa, tj. zime, meseca ame-Iion, ki jc odgovarjal našemu januarju. Oni, ki so se držali te tradicije, so imeli po ljudskem mnenju veliko več izgleda za zakonsko srečo nego drugi, zlasti če so imeli še primerno premoženje in dobro naturo.
Na predvečer ali pa na poročni dan sta zaročenca žrtvovala bogovom — Pol1uxu i-n Ju-n-onl, katerih naklonjenost ni bila kar meni nič tebi nič in pa krepostni Dijani, ki bi se silno hudovala nad kršitelji samskih kreposti, če jc ne bi vsi zaročenci potolažili z žrtvo. Ker pa je Usoda vladala i nad ljudmi i nad bogovi, sta zaročenca žrtvovala Usodi še sprednje kodre svojih las. Nato sta sc kopala v vodi, ki so jo -prinesli iz svetega vrelca.
Po teh pripravah in ko sc jc dan nagibal h koncu, so nevesto odpeljali na vozu, ki so ga vlekli voli ali mezge, v ženinovo hišo. Ležala je na p-ostelji -podobnem ležišču, ob njenem boku pa je korakal ženin z družbo.
Dekle, ki si ga jc vozil ženin kot nekak plen, ni bilo več otrok a tudi še ne žena. V” senci gj-nccea je vstopata naglo in zardevajoč v novo življenje. Bala se je ljubezni in žejala je za njo- Grške žene so bile lepe; v zakon so stopale v petnajstem letu, ko se je njihovo telo najlepše razevelo.
Okoli neveste so gorele svatovske plamenice in lidijske piščalke so spremljale ženitvene pesmi s svojimi zdajci veselimi zdajci otožnimi akordi, kakor da hočejo izraziti veselje in žalost zakonskega življenja.
Po ženitovanjskir pojedini, ki so sc jc smele izjemoma tudi žene udeležiti, čeprav za posebno mizo, jc ženin odpeljal nevesto v sobo, ki jima je bila določena. Tu sta najprej snedla sladak sad. češ, bodi življenje tako sladko kakor sad. Pred vratini so jima zapeli ženitveno himno, cpithalam. Drugega dne sta navadno sprejemala darove in tu se jc žena prvič pokazala brez zavoja.
Na Grškem kakor tudi v Rimu je imel zakon poseben političen in socialen pomen; tudi v Rimu je bil zavoljo tega za vse državljane obvezen.
Samcem -je v starem Rimu predla trda kakor v. Grčiji. Niso smeli po tujcih ničesar podedovati in še razne druge pravne omejitve so jim obešali na vrat; to pa jc bilo včasih veliko neprijetnejše nego ri-ziko zakona. Ce žene do 45. leta niso imele otrok ali sc celo niso, poročile, niso smele nositi dragocenih kamnov in še peš so bile morale hoditi, dočim so razne matrone nosili v nosilnicah. Montes-(piil pravi, da je to bilo izborno sredstvo proti celibatu, toda učinkovalo je le iz-prva, pozneje pa vedno manj, dokler sc ni popolnoma izživelo.
Avgustus, ki jc bil tako strog naprain ■drugim kakor je bil prizanesljivi nasproti samemu sebi, je skušal z zakoni Julia in Papia Poppapea uveljaviti stare uredbe in sicer je poveril censorjem pravico, da celibat prepovedujejo ali omejujejo. Bilo pa je vse zaman, kajti rimsko življenje se je medtem tako razvilo, da se je družba upirala prisilnim odredbam. Število samcev; je raslo boljinbolj.
Tudi Rimljani so bili bogati na predsodkih o ženah.
Quintus Metcilus iz Numidijc je začel govor, ki je ž njim hotel .vzpodbuditi slušatelje k zakonu, takole:
»Rimljani, ako bi lahko bili brez žen, bi si gotovo noben izmed nas ne bil naprtil takega bremena; toda ker jc priroda že tako hotelu, da ne moreš živeti brez žene. a z ženo tudi ne (srečno), mislimo rajši na blagor naroda, kakor na naše osebno ugodje.« — Tako bi bil lahko govoril tudi tedaj, če bi bil hotel moške odvrniti od zakona.
Plan tu.s je v eni svojih komedij povedal še bolj cinično: »Ni treba,« jc dejal, »da si ženske izbiraš: vsaka izmed njih j c za nič.«
Vendar pa je bila Rimljank« dokaj svobodnejša im bolj uvaževana nego Grkinja. Skrbeti jc imela za ognjišče in gospodinjstvo,. udeleževala se je življenja svojega m-oža in do neke mere tudi javnega življenja; dasi ni bila enakopravna z moškim, je vendar bila vsaj moževa tovarišica v žalostnih in veselih dneh. Ta globoka razlika med dvomu narodoma,
fcju au i.
ar»MWt. tlw	. ...
ki sta. si bila sicer dokaj sorodna, se kaže tudi v nekaterih obredih rimske svatbe.
Tudi Rimljani so se najprej zaročili*. »Chremes jc prišel sam k meni,« pravi i neka oseba Andricni, »in je blagovolil-dati mojemu sinu svojo- hčer edinko, ki bo dobila bogato doto. Zaročil sem ju in do- ■ loči! dan poroke.«
Ženin je položil obljubo in dal nevesti -prstan — navaden železni prstan, brez* vsakih dragocenih kamnov.
Če je dekle ljubilo svojega zaročenca,: je uporabljalo razne pripomočke, da bi si' ga privezalo. Spomladi — za časa Venerinih slavnosti je nevesta krenila v tem- i pclj in žrtvovala pred oltarjem Fortunae' virilis; ta boginja je namreč skrbela za-1 to, da bi možje ne videli telesnih napak' svojih žen. Druga boginja pa je bedela1 nad hišnim mirom; ta je nedvomno imela • dan in noč obilo posla. Imenovali so-joj Viriplaca, kroti tel ji-ca moške jeze. ■	!
Ko so vedeževalci oddali svoje pre-1 roško mnenje, se je določila najprimer-' nejša doba; v največ slučajih v juniju.. Najnevarnejši je bil maj, mesec srboritih’! žensk-	TJ
(Dalje prih'.) .Tj
V-;’	“D—
Kazigrovor i Marsom. ,1 vi
Londonski lisi rSutiday -Eksprese« poroča detaljni načrt nekaterih angleških, učenjakov, kateri se hočejo razgovarjati-7. Marsom v avgustu tega. leta, ko ho ta-planet najbliže naši zemlji. Za- ta. načrt bo potrebna velika konkavna izdolbmn, katera je pokrita z večnim snegom in jo v v-isočini »Jnngfrau« v švicarskih A1-; pah. Izdolbi.n a bo služila, kot veliko Mav naonovo ogledalo, katero ho kourentri-' ralo i n. pošiljalo žarke k Marsu. Svetlobo do delala aceti Ionska luč, močna dvač kvjntalijoua sveč. Žarki, bodo vedno pretrgani, kar bo označalo Morzejevo abecedo. Drugi astronomi bodo v istem času opazovali Marsa iz Ohile. Preudarjaj,v ali se ne bi astronomi s svojimi teleskopi umestili v velikih rovih, ki so izkopani v rudarske svrh-e, ker bi se iz tema dalo bolje opazovati eventualne otlgovo-' rc Marsovcev, ako sploh eksistirajo, io če niso na isti stopnji z našimi crnci. ,.
—-"-'Ni
> v.,
Nov električni štedilnik. +	;
Pred kratkim jc bila. v Newyorku raa« stava električnih predmetov. Naj večjo pozornost je vzbujal nov električni štedilnik. Ta štedilnik izgloda, kot navado#; miza, je jako eleganten, tako da se ga lahko postavi v salon.	Na j z an trni vejš e1'
pa je kuhanje na njem: pritisneš na’; somb in pečenka sc prevrne. Pritisne®’ na drugj gumb in juha se precedi, samo-pritiskati in kuhanje gre svojo pot. Ni$ potrebno niti rokavov zavihati, niti dav žali noža, vilic ali žlice: štedilnik je hermetično zapit in najmočnejše zelje n«,; •more razširjati svojega duha po sobi. Med tem ko gospodinja kuha, lahko' sprejema obiske v salona in mirno ras«! govarja ni ji treba vsak čas leteti pogle-, dat v kuhinjo. Istotako n c potrebuje kuharice. Razstavo jc o tvoril ananj Edison,! ki je že- izjavil, da bodo AmenikančT vsled velikega progresa o elektriki delali kmalu samo štiri ure pa dan in bodo vkljub temu bogati.
Hči ubila svojo inater iz ljubezni.
V Ženevi je bila te dni razprava, Ja-j tero so z naj večjo napetostjo zasledovali pravniki in tudi zdravniki- Obtožena j^j bila 23-letna deklica Anita Moller, katera je pred nekaj meseci ubila svojo lastno' mater. Kot motiv strašnega dela je navedla obtožena pri zaslišanju, da .ie svojo mater ubila i/. ljubezni in spoštovanja^ ker ni mogla gledati, kako stara gospe, katera jc že delj časa bila živčno bolna« trpi grozne muke vsled strašne neozdrav;-,. Ijivc bolezni. Preiskovalni sodnik jc ž«: pri prvem zaslišanju dobil vtis, da jc A-i nita Moller dekle ne vsakdanje, temveč' jako visoke izobrazbe, ter da je p-opodno-ma -pri zavesti in za čin odgovorna- Odločil jc pa vendar, da preiščejo psihijatri njeno duševno stanje. Poklicani so bili sodnuski psihijatričnj strokovnjaki in dvai specijalista za ?ivčnc bolezni, da se ‘izrazijo o duševnem stanju obtožene. Obtoženka ie -popolnoma pri zdravi zavesti, so izjavili zdravniki- Po dobrem premisleku jc pri polni zavesti izvršila umor« Za časa dolgega preiskovanja nismo našli pri njej niti najmanjše sledi o živčni boi<iZni, kam'-- bi n« vedle do zaključka,'
tjtjftuffc i, «,
Najsrčnejše eastitke
k intendanti našemu velespoštovanemu kapelniku
JOŽI KAPLANEKU
Člani salonskega orkestra Kaplanek 56	Velika	kavarna.
Jakob Lah, Maribor,
Trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom
;o]cxnxiLmii3Lax]uiji^^
i Dr. ALEKSANDER KUHAR
3	PRIMARIJ JAVNE BOLNICE 528	:
i	*
3 je otvoril zdravniško prakso.	;
] Ordinira začasno v hiralnici v Ptuja. ;
nrinnnrM-TrvTrTrnrxina0DlXD01XP3m npmnnnnnnn
VILIM PICK, MARIBOR
Zanesljiva in preiskušana
Tei. 334 Aleksandrova cesta 26 Tei. 334
Centrala: Zagreb, Duga ulica 6
n ud ju tso blago po zelo znižanih cenah. Velika izbira svilenih robcev po najniijih cenah.
Na debelo! T08I 208
za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spomlad v vrtnariji J. Jemec. Razlagova ulica 11 in na stojnici Giavni trg. 506 10—10
iia je storila obdolženca umor -pod .vtisom duševnega omračen ja. Ona si jc bila Syesta vseh posledic, katere jo zadenejo fe; zločinom, ki ga je izvršila. Resnica jc Ipa, da se je dekle skozi leta nahajalo ,vj (strašnem položaju. Motor jc .morala gle-(dattiv 'kako jc mati na- neozdravljivi bolezni propadala, morala gledati, kako se jjf bolezen vedno1 slabša 'in so bolečine postajale od dne do dne večje. V zadnjih mesecih jc trpela njena mati' v strašnih sumnijah -in zgubila je vsak up na ozdravljenje- Nikakšcn sum ne obstoja, da stoji Anita M oder v moralnem pogledu zelo Ivasoko in da sc je po veliki in težki 110-tfranii borbi odločila rešiti svojo ljubljeno trn ate r z nasilno smrtjo teh groznih bolečin. Mi ponovno najodločneje izjavljamo, idai jc Anita Motor za zločin, ki ga je storila. popolnoma odgovorna, in obenem maglašanio, da jo je strastna ljubezen na-jpram materi in trdno prepričanje, da jo .reši groznih muk, gnalo na to delo- Ona je v resnici lahko kriva po mrtvem za-‘konu, a sam duh krščanstva jo proglaša za nedolžno. Porotniki so pod utisom teh dzvajanj vprašanje na umor zanikali in obtoženka jc bila oproščena.
I Deset kilometrov tango in shimmvia.
1 Pred nekai dnevi je obiskal dopisnik' pariškega »Excelsiota« znanega plcsa!ca
po poklicu in ga zaprosil, naj mu pove nekaj vtisov -iz pariških nočnih plesnih lokalov. Ni mnogo ljudi, kateri bi bili s svojim poklicem zadovoljni. Kakor sc pa vidi, je napočila sedaj za plesalce po poklicu ugodna konjunktura v Parizu. Govori se, da,zaslužijo v eni noči po ,več tisoč frankov. Ko ga je dopisnik vprašal, če je zadovoljen s svojo obrtjo, je plesalec odgovoril:
»Jaz sem že dve leti plesalec v nočnih lokalih- Kadar se spomnim težkih časov, katere sem preživel kot uradnik pri nekem pariškem odvetniku z mesečno plačo 400 frankov, moram biti sedaj zelo zadovoljen.
V 'krogih širom publike se navadno jako krivo sedi delo plesalca po poklicu-V splošnem se misli, da jako lahko zaslužimo denar in 'da ni lažjega in priličnej-šega dela kot biti plesalec. Med tem pa pozabijo, da moramo mi neprestano plesati od 5. do 8. ure in 10. do 5- ure v. jutru- Pri poklicnem plesalcu se gleda bolj na kvantiteto kot na kvaliteto plesa. Popolnoma vseeno je, kako se pleše, najvažnejše je, da se mnbgo in pogostoma pleše- Jaz n. pr. plešem dnevno O in pol ure. Po porabi energije za ta posel sc me lahko prišteva med težke fizične delavce. Mislim, da ni niti eden rnetalurgist po svojem končanem delu
tako izmučen, kot poklicni plesalec, ko se enkrat zapre lokal, Kajti ples 9 ur in pol pomeni daljavo krog 10 kilometrov-«
»Od kod pa veste to tako točno?« — »Vsak plesalec po poklicu ima v žepu ta-kozvani podometer, kateri slično takso-metru na avtomobilu Zaznamuje prehojeno pot, to jc skupno svoto vseh storjenih obratov. — Kar sc tiče zaslužka, dobim 5—6 tisoč frankov. Medtem je v, Parizu malo poklicnih plesalcev, ki bi toliko zaslužili- Jaz imam, i«0 stalnih kli-jentk. večinoma dame iz družbe. Kadar se preselim v drug lokal, kar sc dostikrat zgodi, moram pisati 150 pisem mojim damam, da vejo, kje sem. Pred kratkim sem bil prisiljen, da si kupim pisalni stroj za ta namen. Večinoma mojih stalnih plesalk so omoženc žene, katerim ne dovolijo njih ljubosumni možje z drugim plesati kot s plesalcem, ki jc od' poklica. Takšne klijentkc plačajo najboljše, ker ne dobivam denarja od njili, temveč od njih možev. Moški so v tem oziru darežljivej-ši kot žene. Sedaj zadnji čas je veliko plesalcev v, Parizu- Inozenici nam jako konkurirajo, posebno ruski častniki emigranti. ki so se gotovo vsi oprijeli tega posla. Poznam 8 ruskih knezov in veliko število višjih častnikov, med njimi tudi generale, kateri vsi si s plesanjem v nočnih lokalih služijo svoj kruh.«
Mussolinijeva jeza na tašče.
Tudi najenergičnejši ljudje imajo včasih male mržnje, katere jih spremljajo skozi celo življenje. Ko je bil Mussolini še učitelj, sc je zaljubil v neko mlado deklico fz Bastijc. Mati deklice pa, katera ni bila zadovoljna s političnimi idejam! Mussolinija, se je zakonu protivila. Ljubezen je bila pa vseeno močnejša in poroka se je \A-.šila vzlic protestom tašče- Mussolini pa ni nikdar oprostil tašči te neprijaznosti pred poroko. Ko je pred nekaj meseci imel italijanski parlament sklepati o tem, kateri člani poslančevih rodbin naj imajo pravico do brezplačne vožnje po železnicah, je Mussolini brez razmišljanja izjavil, da te ugodnosti vživajo pač otroci, bratje in sestre in še morda sta-riši poslancev, odločno se jc izrekel zoper to pravico za tašče in se o tem sploh ni dalo z njim razpravljati. Tako morajo tašče poslancev še naprej plačevati svoja potovanja po železnicah- Kmalu nato ie bila njegova tašča v denarnih neprilikah in se jc obrnila do Mussolinija, da ji pomore. A on o tem ni hotel ničesar slišati. TaščiiTi upniki so zahtevali plačilo, in ker ni mogla plačati, je bilo njeno pohištvo prodano- Mussolini še z očesom ni trenil. Nauk iz te anekdote za tašče? Kdo ve, kaj bo še iz zeta, zato si ne nakoplji njegove jeze.
Mala oznanila.
Pohištvo
aatnih izdalkor za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Vetrinjska ul, 2.
106
Pritlična hiša s trgovskim lokalom in stanovanjem za Din 55.000 takoj na prodaj. Krpanova ulica 20, Studenci. 692
Kupim pianino ali kratek gla-SOvir. Ponudbe naj se vpoS-ljcjo na upravo ped' „Kupec 598“.	598
‘Posteljo oddani gospodu. Principova ulica 1, pod Meljskim dvorom.	599
6 omar iz trdega lesa. več
i posameznih postelj, dve jetl-naki postelji z nočnimi omaricami, velike mizo, stolice in drugo na prodaj. VpraSa se: Rotovžki trg 8, J. nadstropje, levo.	600
i
Lepa obiske in kostum za mlade dame in gospodične, dobro blago, ugodno na prodaj. VpraSati Razlagova ulica !	*t. 88/1,, od 14.-16. ure.
602 3-1
jjKa prodaj je cela bela oprava sobe kakor nova za gospodične. Razlagova ulica 23/1, od 14.—16. ure. 603 3—]
'Kupim dobro ohranjeno čisto starinsko opravo. Ponudba dr. Fcro Mullerju, odvetniku, Aleksandrova 11.	604 3—1
"Dežne ponjave za vozeva in konje, garnele, nahrbtnike, potne kevčeke in torbice, gonilne jermene v vseh širinah i. k d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, 81*m§k«v trg 6.	346
Uče se, v najem gosposko poslopje ali vilo do S soh
v bližini Maribora ali do oddaljenosti 10 km. Ponudbe na odvetniško pisarno Dr. Rapoc, Maribor.	575	3—2
ifltodarno in hi gl jensko ure-jani brivski salan Fr. Novak, Aleksandrova e#»U 22, se ceaj. j občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki M lastne brivno orodje. Urad-j Bikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2622 50-35
[_
Zamenja se stanovanje 2
soh, kuhinj«, z električno raz-w«fljwr« v začetku Frankopa-j n«ve ulica, z caakim ali večjim blizu glavnega kelodvora -H nagradi. Ponudbe
18«--¥®r©k—18-Velika kavarna
Spored s
1. Transkription:—Mostler
Hej SSovenci
2. Transkription:—Mostier
WoI@aW@flga
3. Serenada ljubezni
G. Bečti
4. Zdenkovc sanje iz
366	Smetana
Sodeluje povečani orkester salonske godbe J. Kaplanek
P©S©ite 21. marca
Simfonični večer
Klobuke, čepice
najnoveJSe oblike
od 30 D naprej
ter perilo, samoveznlce, čevlje, dežne plašče
itd. po najsolidnejlili cenah nudi
Hiša v mestu
z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadnim drevjem in trto na prodaj. Poi/ve se v Plinarski ulici St. 17, pisarna družbe *Promesa“. 539 5—*
BBBBaiBBBBBlBB&jBSSB
Pristopajte k Jugoslo venski Matici,
Perilo
		
		
proti visel  _________
-na zipravoJista pod #87“
»Spomlad
687'
. Zamenja se lapo stanovanje (6 sob, kuhinja, kopalnica in I	predsoba ter	ostale	pritiklina)
v -sredini mosta tik	Glavnega
trga za vsaj enako veliko v j	bikiei parka,	z vsaj	nekaj vr-
!	ta. Ponudbe	pod „Zamena“
* n* upravo »Tabora*1. * 10—4'
Dokazano Je, da sn najboljše srajce, v največji izbiri in naj-solidnejSih cenah od Din 60 do 350 sdmo v novi trgovini
B.	S	Es.
Maribor, Gosposka ulica 26 = Moda zastopana =
128
Podpirajte slovenske tvrdke!
Urška, al’ že veš
da je dobil
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg St. 5 emajlirano težko posodo znamke „Golialh“ ia lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameniaajto in stekleno robo najboljie vrste. Y*e kupuje pri nj«m; zato hiti, da ne za-514	mudiš.	40—5
Kdor hoče
dobro zobno kremo, naj se prepriča, deje to le
ITO
ki se povsod dobi
Izšel je ročni
Zemljevid slov. ozemlja
v meril« 1:600.000, priredil ravutelj učiteljišč« Matija Pirc, rlaal učitelj Slavoj Dimnik, tisk litografija i« založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega >*e ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter jt namenjen predvsem šolski mladini. Cena zemljevid« v štirih barvah Din 9*—, isti zemljevid v osmih barvah Din 10’—.
Naročuje ae pri
Mariborski tiskarni d. d.
Pristopajte k Sokolski Matici!
Naznanjamo v*em prijateljem in znancem žalostno veit, da je uas iskreno ljubljeni oče oziroma ded in tast, gospod
Leopold Petsche
davkar v, p.
v torek, dne 18. rnarca ob 5- uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere mirno in Bogu vdano preminul.
Pogreb se vrji v četrtek, dne 20. marca 1954 ob , ‘/»Rt. uri iz mrtvašnice mestnega pokoptlilča na Pobrežju.
MARIBOR, dne 18. marca 1924,
Žalujoči ostali.
Naročam DNEVNIK „TABOR*‘
Ime:  ..........................
BSlHc:.....................      -
mvm* ..............  -............
PiUoUt« poStnopptolftlco^da poiljem naročnino
  '.:... •	Jus JSŽL!'.'.,A j "j. ...............1923,-
a««/.« ^	■1 ‘M 'f- - .
  TopAm
( ' lastnoročni podpis?
k,elJ J«	katero	našle	rt:
giafttgUsI»isdaa>tjil3*: KouaorciJ »T*b«r«, DiJkopocb' jir^dnik: Badolf palm. Kili«;