Po starina plačana.
Štev. 36.
V Ljubljani, v petek dne 8. septembra 1922.
Posamezna štev. Din 0-30.
Leto V.
P. n. Licealna knjižnica Ljubljana, Poljanska cesta 2, II. drž. gimn
Oglasi:
2a 1 mm X 80 inzerstsega stolpiča mali Din 0'20, ■radni D 0-30, poslane, posmrtnice j.reklame D0'50-Večkratne objave popust.
Izhaja vsak petek.
Upravnlštvo ^Bojnovine'1 v Ljubljani. Prešernova nI. 54. Uredništvo ,,Domovine", Hlklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno Din !•—, četrtletno Din 3'—, polletno Din 6"—, celoletno Din 12.—.
Vsako resnico je treba vedno in vedno ponavljati, da je ne zatemni laž, ki si hinavsko obleče plašč resnice. Danes živimo v dobi laži, de-magoštva, hujskanja in klevet. Slabi časi, ki jih je prinesla vojna, so rodovitna tla za sejanje ljuiike. Vojna je uničila nešteto gospodarskih dobrin, uničila najboljše delovne sile in k temu so prišle še slabe letine. Odkar je prenehala vojna, še nismo imeli dobre žetve. Nezadovoljstvo, ki se vsled tega poraja med ljudstvom, izkoriščajo tisti temni elementi, ki bi radi uničili državo ali pa ji vsaj škodovali. Zato izkušajo vzbuditi med ljudstvom domnevo, da slabega gospodarskega stanja v državi niso krive izredne razmere, temveč le vlada, režim, centralizem in bog-vekaj še vse. To je ravno toliko, kakor da bi trdili, da je sedanja vlada zakrivila prejšnjo vojno in povzročila povojne slabe letine. Saj vendar sedanja vlada ni vsemogočna.
Najhujše izrabljajo nezadovoljstvo med ljudstvom klerikalci, ki bi radi iizs. račun tega zopet zavojevali Slo-veenijo in bili radi zopet neomejeni gcospodarji v Sloveniji kot za časa dirja, šušteršiča. Čitajmo le klerikalne liste, pa vidimo, koliko gnojnice izlivajo klerikalci na napredne stranke v Sloveniji, zlasti na demokrate. Vsaka še tako podla laž in kleveta jim je dobrodošla, da jo v bogokletnem izrabljanju katoliške vere izkušajo prikazati ljudstvu kot resnico, da bi s tem ubili med' ljudmi zaupanje v demokratsko stranko. Po klerikalnih shodih, raz leče in v spo-vednicah «delujejo» Kristusovi laži-namestniki. Dušni pastirji, ki bi se morali brigati le za verske zadeve, pridigujejo z leče o političnih zadevah in agitirajo za klerikalno stranko, kakor da je cerkev oštarija, v kateri lahko klanfaš, kar ti je milo in drago.
S takim ravnanjem so klerikalci neopravičeno povečali nezadovoljstvo med ljudmi, ki nima prave razsodnosti. Tako kričijo klerikalci, da je slabo vrednost dinarja zakrivila današnja vlada. Ne povedo pa, da je vrednost dinarja odvisna od: gospodarskega stanja v državi. Ako je slaba letina, je gospodarsko stanje v naši državi, ki je v veliki večini kmetijska, slabo, in zato vrednost našega denarja ne more biti velika, ker bo izvoz poljskih pridelkov majhen.
Vsakomur je jasno, da kmet, ki malo pridela, slabo živi. Isto je z državo. Ako malo pridela, se ne more valjati v izobilju. Žalibog je naše ljudstvo še zelo nerazsodno, da bi razumevalo pravi položaj. Ako je vrednost našega denarja mala in vsled tega draginja narašča, ni tega kriva nobena vlada, ker ni nobena vlada «copernik», ki bi «pricoprala» kar zlati dež z neba. Zato je pač potrebno, da se v času slabe letine omejimo v svojih potrebah in da delamo s po-trojeno silo. Ako ni letina v državi dala, je pač jasno kot beli dan, da bomo morali posledice slabe letine vsi prenašati in da bodo morali vsi sloji v državi radi tega slabše živeti. Država, ki dobiva svoje dohodke le od nas, ne more zopet s temi dohodki nas podpirati.
Naša vlada je vsled letošnje slabe letine naredila vse, da se omili siina draginja, ki je začela v zadnjem času silno naraščati. Dovolila je prost uvoz žit in na izvoz naših žit je udarila tako visoko carino, da je izvoz sploh onemogočen. S tem je povzročila, da so cene žitu prenehale naraščati in da si bo med drugimi tudi naš slovenski kmet, ki ni pridelal dovolj žita za sebe, mogel kolikortoliko po ceni nabaviti živila. Tako vidimo, da naša vlada ne pozablja na svoje dolžnosti in da dela ter se trudi, da ustreže po možnosti vsem v državi.
To je nekaj misli k današnjemu položaju v državi, zlasti v njenem slovenskem delu. Oni, ki mislijo, da je rešitev države v hujskanju in klevetah, naj gredo k klerikalcem, ki so poslali svoje poslance v Beograd, da tamkaj nič ne delajo, temveč le za plotom kritizirajo in presojajo, kako vlada dela. Naš kmet, ki dela od jutra do noči, ve, da takšna kritika in presojevanje dela ne pomeni nič. Saj je prislovica med ljudmi, da je delati težje, nego kritizirati in se ši-rokoustiti, kako bi se boljše delalo. N. pr. potepuh, ki krade Bogu in ljudem zlati čas, lahko govoriči, kako bi moral delati kmet, težje pa je prijeti za motiko in iti okopavat krompir ali koruzo. Zato veljaj za vsak stan: Delaj! Z vstrajnim delom in z vestnostjo v delu vseh stanov bomo prišli do boljših razmer v državi, ne s političnim klanfanjem, ki ga uvajajo klerikalci. S klanfanjem ne bomo niti za vinar bogatejši.
Kmetijski sinovi — v kmetijske sole
B. S k al i cky — Grm.
Ako vprašamo kateregakoli veš čaka, kako naj odpravimo današnjo draginjo, vsak nam odgovori: zvišajte produkcijo. Da, edino s povišanjem produkcije se da draginja resno in trajno odpraviti.
Ta naloga gre gotovo v prvi vrsti knnetovalcu, ki je prvi in glavni pride-loTra.lec. On prideljuje najvažnejše in
najpotrebnejše snovi za vsakdanje življenje, to je živež in pa sirovine za obrt.
Ako bo znal kmetovalec z uporabo vseh modemih pripomočkov na svoji zemlji več pridelati nego sedaj, bo v stanu1 prodajati svoje pridelke ceneje in ko se poceni živež, se morajo poceniti tudi vso potrebščine. To je gotovo vsakomur jasno.
Zato je važno, da si kmetovalec pridobi vise potrebne nauke, kako more iz svoje zemlje več pridobivati. Cesto slišimo izrek, da ima naša zemlja še
mnogo zakladov, ki jih je treba dvigniti. To je resnica. Naša zemlja ni tako slaba, kakor se vobče misli. S pravilnim obdelovanjem, gnojenjem itd. se lahko pridelki na njej podvoje. Da je to res, nam kažejo vsakoletni gnojilni poizkusi na šolskem posestvu.
Da pa se zemlja temeljito izkoristi in pridelovanje pomnoži, se je treba seznaniti z vsemi modernimi nauki kmetijstva. Treba je znati, iz česa je zemlja sestavljena, kaj jej manjka do popolnosti, treba je znati, kako se mora obdelovati, katere snovi se jej morajo dovajati in v kaki obliki, da se zboljša in privede do godnosti in večje rodovitnosti. Koliko se da n. pr. doseči z umetnimi gnojili! Pa koliko gospodarjev imamo, ki znajo umetna gnojila res pravilno in gospodarsko uporabljati! Velike važnosti je za kmetovalca rastiinarstvo: Bistvo rastlin, njihovo življenje, pogoji, ki pospešujejo rastlinsko produkcijo itd. Največje važnosti jo dalje umna živinoreja. Umen kmetovalec mora znati, kako je živalsko truplo sestavljeno, kako funkcijonirajo njega posamezni organi, mora vedeti, katere snovi rabi to truplo in v katerih krmilih jo na najboljši in najraeijonelnejši način živalskemu truplu dovaja. Silno važni so nauki živin o zdravstva, nauki o pleme-nitvi, o odbiranju in vzgajanju plemenskih živali itd. Na stotine takih potrebnih naukov, ki jih napreden kmetovalec mora znati, bi lahko navedel.
Kje naj. »i tako potrebno znanje kmetovalec v zadostni meri pridobi? Edilo-le v kmetijski šoli. Malo je starejših kmetovalcev gospodarjev, ki so imeli priliko sami se šolati v kmetijskih šolah. Nihče od njih pa gotovo no zamudi dati svojega sina, bodočega gospodarja, v kmetijsko šolo. Vsaj je na lastnih ramah izkusil, koliko mu je koristila kmetijska šola.
Pa žal imamo med kmteovalci samimi še vedno mnogo starokopitnežev, ki so nasprotniki kmetijskega šolstva. Najbolj je tega krivo starokopitno na-ziranje mnogih kmetovalcev, da se kmetu ni treba učiti drugega, kakor delati z rokami. Da je to naziranje napačno, o tem ni treba izgubljati besed! Svet strašno hitro napreduje na vseli straneh. Ali naj kmetijstvo zastaja? Ne in ne sme, drugače mora propasti. Zato se vsi poklicani činitelji trudijo, da napreduje tudi kmetijska veda in z njenimi izkušnjami se okoristiti, je naloga praktičnega kmetovalca in edino v tem je njegov spas. Sigurno je, da preden preteče trideset let, bo imel obstanek le tisti gospodar, ki bo imel zadostno strokovno izobrazbo. To bi morali predvsem uvaževati očetje gospodarji večjih in srednjih kmetij, ki bi morali v lastno korist skrbeti za to, da dobe njihovi sinovi nasledniki zadostno strokovno izobrazbo v kmetijski šoli.
Morda ni več daleč čas, ko bo zakonodaja zahtevala tudi za kmetijske gospodarje strokovno usposobljenost. .
Mnogi gospodar bi dal morda sina v kmetijsko šolo, a 15 let je čakal, da fant doraste, da mu bo malo pomagal pri gospodarstvu, pa zdaj naj ga da za eno leto z doma in naj morda celo plačuje še za to. To mu je odveč.
Tudi tisti gospodarji nimajo prav, ker so presebični. Morda res pogrešajo sina eno leto nekoliko težko pri gospodarstvu, a pri dobri volji se da to vse urediti. Pomislijo naj ti očetje, da
jim bo sin s primerno strokovno izobrazbo potem pri gospodarstvu tembolj koristil in daleč pokril vse stroške šolanja.
Pomislijo naj, da dajo s to izobrazbo svojemu sinu najboljšo doto, iz katere bo črpal vse življenje.
Zato: kmetijski sinovi, bodoči gospodarji, vsi v kmetijske šole!
Politični pregled
Neznosna draginja, posebno pri življenskih potrebščinah, ki je zavladala v naši državi, je napotila vlado, da ukrene vse potrebno
proti draginji
in pomočnik ministra financ je že javno označil glavne smernice vla-dine politike v tem oziru. Draginja je tako velika, ker se preveč živil izvozi v inozemstvo v sirovem stanju in zato bo vpeljana visoka izvozna carina na žito, tako da ostane doma od izvožene moke vsaj zaslužek od mletja in otrobi, izvoziti se bo pa smel samo preostanek od naše lastne potrebe. Razen tega se odpravi uvozna carina na žito in potem naša moka doma vsaj"dražje ne bo od ameriške moke. Enako ali podobno se bo postopalo tudi z mastjo in izdelki mesa in na ta način se bo doseglo znižanje cen živilom, ki menda nikjer niso tako visoke kot pri nas.
Zelo važen dogodek zadnjih dni
je
prihod srbskih kmetov na Slovensko,
ki jih je okoli sto in si bodo ogledali vse važnejše naše kraje, da se seznanijo z gospodarskimi razmerami slovenskega kmeta. Tako medsebojno spoznavanje je posebne, prav velike važnosti za nadaljnji razvoj naše mlade države, ki je po veliki večini kmetska država. Z medsebojnim spoznavanjem se odstranijo marsikateri predsodki, ki vladajo pri nas o Srbih in ki so nam jih vcepili naši sovražniki in tudi oni domači ljudje, ki so navajeni nemško misliti.
V avstrijskem vprašanju je doživela Italija občuten diplomatični poraz, ker je propadla
misel združitve Avstriie z Italijo, ki je zrastla na italijanski niivi in je šla za tem, da bi se Avstrija rešila na ta način, da bi se ona vsaj v gospodarskem oziru združila z Italijo. Načrt je bil lep: Italija se boji male antante, ki postaja vsak dan močnejša in vplivnejša in zato je hotela Italija razširiti svoj vpliv na Avstrijo in Madžarsko, da bi na ta način oslabila našo moč. Pa so kmalu povsod izpregledali in videli kam pes taco moli in ker je italijanskim načrtom razen male antante nasprotna tudi Francija, so šle italijanske sanje in želje lepo po vodi, srednjeevropska zveza, v kateri se nahaja ob Češkoslovaški, Poljski in Rumu-niji, je pa vsak dan močnejša in proti njej se ne bo reševalo nobeno
vprašanje v srednji Evropi, tudi ne avstrijsko vprašanje Ko z italijanskimi načrti glede Avstrije nič bilo ni, se je spomnil nekdanji italijanski ministrski predsednik Nitti, da bi bilo dobro, ako bi se ustvarilo skupno gospodarsko področje iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Rumunije! Seveda, Italijanom bi to kazalo, da bi dobivali naša živila in sirovine za industrijo, mi bi pa brez carin morali sprejemati izdelke italijanskih tovarn! Za take načrte se pa ne navdušuje nihče niti pri nas, niti v drugih omenjenih državah, ker odvisnost — četudi samo gospodarska — od Italije nikogar ne mika. Zato tudi od tega predloga ne bo nič.
Sicer pa naj Italija nikar ne misli, da se bomo mi, ali naši zavezniki dali od nje premotiti, da bi stopili v kak prijateljski odnošaj do nje! Italija je bila vedno in povsod ve-rolomna in zahrbtna, kar pokazuje še vedno posebno proti nam, ko še vedno
zavlačuje izvršitev ranallske pogodbe,
s katero nas je takointako oropala za Trst, Gorico in druge primorske kraje. Naša potrpežljivost je že pri koncu in naša vlada je odločena izročiti vso zadevo zvezi narodovi, ako Italija v najkrajšem času ne izvrši vseh določb rapallske pogodbe. Škoda je, da smo že tako dolgo čakali, namesto da bi že zdavnaj obrnili na zvezo narodov.
Ta zveza narodov ravnokar zboruje v Ženevi in tam zastopa naš zunanji minister dr. Ninčič vso malo antanto, ker je tako bilo dogovorjeno v Pragi. Med drugimi raznimi vprašanji bo sklepala zveza narodov tudi
o avstrijskem vprašanju,
ki razburja vso Evropo, ker popolna propast Avstrije bi imela težke posledice za vse sosednje države. Zategadelj se hoče Avstriji pomagati, pri čemer bo sodelovala tudi mala antanta. Naš zunanji minister dr. Ninčič je izjavil v Ženevi avstrijskemu zveznemu ministru Griinbergerju, da ima mala antanta mnogo interesa na tem, da se avstrijsko vprašanje čim prej in ugodno reši.
Dopisi
Sora pri Medvodah. Pišejo nam: Ponovno «e oglašamo v Vašem listu, da potožimo gorje in da, osvetlimo nadebudni čin našega gospoda župnika Kajdiža et comp. Vilfana. Kaj je kle-rikalizem, to nam je nepotrebno opi-savati, ker je splošno povzročitelj vse nejevolje in sovraštva med našimi fa-
Pritožbe^a knjiga
Ta knjiga leži na železniški postaji na pisalni mizi, ki so jo napravili nalašč zanjo. Ključ je spravljen pri postajnem orožniku, pravzaprav pa ne bi bilo treba nobenega ključa, ker je predal itak vedno odklenjen. Ce knjigo odprete, citate:
»Velecenjeni gospod! Poskus peresa?!«
Spodaj je narisano zijalo z dolgim nosom in z rožički. Pod obrazom je napisano:
»Ti si slika, jaz portret, ti si bik, jaz pa ne. Jaz sem tvoj — gobec.
Ko sem se vozil proti tej postaji in opazoval skozi okno naravo, mi je odneslo klobuk. I. Jarmonkin.
Kdo je pisal, ne vem, jaz osel, pa berem.
Pamet je izgubil načelnik pretenzij-skega oddelka Kolovrojed.
Vlagam na načelstvo svojo pritožbo proti sprevodniku Kučkinu zaradi]
rani. Naj navedem par slučajev. Odkar obstoji tukajšnje gasilno društvo, se je udeležilo visake procesije kot častna, straža. Toda strankarskemu zagrizenem Kajdižu pač ni bilo to po volji, zato je dal prednost Orlom, kar je zmagoslavno razglasil neko nedeljo raz leče ter od veselja pri istem cerkvenem opravilu pozabil bistveni del cerkvenega opravila — evangelij. Kakor običajno, se je tudi letos vršila procesija, toda brez članov gasilnega društva v kroju ter tudi brez Orlov. Bandera župne cerkve so ostala doma, za katera bi moral skrbeti sam, da se odnesejo. Še tega mu niso storili njegovi zvesti pristaši — pač lepa vzgoja! Dne 18. junija je priredilo tukajšnje gasilno društvo veselico in župnik je uporabil cerkev — proti dobrodelnemu društvu ter ni istega dne opravil popoldanske službe božje zato, da bi se verniki ne udeležili omenjene prireditve. Posebno je zagrozil Marijinim devicam, da jih črta iz družbe, ako se katera udeleži prireditve. No tega Vam bi se ne bi j>ilo treba bati, kajti naši fantje se jih izogibljejo, kakor bosonogi pastirček one cvetlice, ki jo imenujemo bodečo Nežo. Kljub župnikovemu strankarstvu, njegovim pretnjam in še zelo slabemu vremenu se je udeležilo veselice precejšnje število ljudi. Nedavno je poslal pismo, naslovljeno na gasilni odbor, v katerem piše, da se nahaja pri njem stiskalnica, ki je last gasilnega društva že cel čas njegovega bivanja v Sori in zato pa zahteva stanarine letno 10 di-najrev, to je 40 kron ali pa naj se mu pusti nadalje, da jo sam oddaja poljubno v ljudsko uporabo proti odškodnini 10 % sadnega mošta. Tako izbor-no skrbi naš dušni pastir za svoje zaslepljene ovčice. Ker se mu pa želje niso izpolnile ter se mu je stiskalnica odvzela in vračunala stanarina za njegovo štiriletno uporabo, zato je prinesel takoj drugo pismo osebno tajniku gasilnega društva. V pismu zahteva, da naj se črta na Gasilnem domu napis: «Bogu v čast in bližnjemu v pomoč!» Po tem izreku naj bi se ravnal sam, naš g. župnik in privoščil tudi svojim bednim tovarišem' košček kruha. Do sedaj sta imela pri nas vedno dosti opravija. dva božja namestnika. Njegovi predniki niso bili nikdar brez kaplana, kakor je sedanji naš g. Kaj-diž. Se>veda mu njegova skopost ne dopušča kaplana, ker se ne ozira zadosti na napis: »Bližjemu v pomoč!»
Žužemberk. Prejeli smo: Ljubitelji petja čestitajo novoustanovljenemu dekliškemu pevskemu tercetu, ki kon-certira redno vsak večer pred pošto, k dosedaj vrlo dobro uspelim koncertom.
Št. Peter v Sav. dolini. Napredna mladina našega kraja je preteklo nedeljo, dne 20. t. m. priredila pri g. Privošniku predstavo narodne igre «Legionarji». O izvedbi moramo izreči najtoplejšo pohvalo, k celotnemu uspehu moramo vsem igralcem izreči presrčne čestitke. Trud in vztrajnost njihova sta bila tudi obilo plačana z nepričakovano številnim obiskom za-
njegovega sirovega obnašanja proti ženi. Moja žena ni napravila niti najmanjšega hrupa, ampak se je celo trudila, da bi bilo vse mirno. Tudi glede Kljatvina, ki me je sirovo zagrabil za rame. Stanujem na posestvu Andreja Ivanoviča Iščejeva, ki pozna moje obnašanje. Upravitelj Samolučšev.
Nikandrov je socialist!
Nahajajoč se pod svežim vtisom nezaslišanega čina... (prečrtano). Ko sem se peljal skozi postajo, sem bil v globino svoje duše po naslednjem nezaslišanem ... (prečrtano). Pred mojimi očmi se je izvršil sledeči nezaslišani dogodek, ki je z živimi barvami naslikal naše železniške običaje ... (Naprej je vse razen podpisa prečrtano). Dijak VII. razreda Kurske gimnazije Aleksej Zudjev.
Med čakanjem na odhod vlaka sem motril izraz v obrazu postajenačelni-ka in sem bil zelo nezadovoljen. O stvari poročam po progi. Letoviščar, ki ne obupava.
vednega občinstva iz domačega kraja ter bližnje in daljnje okolice. Po predstavi se je razvila neprisiljena domača zabava, na lepo okrašenem vrtu, kjer so naše požrtvovalne gospodične uredile lične paviljone ter nam vestno postregle z okusnim prigrizkom in zlato kapljico. Vsi posetni-
IZSUŠENI IN SESTRADANI TRAVNIKI.
Ponovna suša je naše travnike po nekaterih krajih Čisto pokončala. Že lanska suša jim je prizadela veliko škodo, po letošnji suši so pa nekateri travniki v pravem pomenu besede uničeni. Mestoma je ruša izsušena, po-žgana in mrtva. Zgodilo se je to toliko lažje, ker so naši travniki izstradani, ker se nič ne gnoje, ker se pričakuje vse le od' zgoraj, ker se za nje nič ne brigamo razen ob košnji. Naši travniki so vsled tega ravnanja po mnogih legah le še mešanice malo-vrednih plevelnih rastlin. Vse dobre in bolj globoko vkoreninjene trave so izginile. Najhuje so travniki prizadeti po njivskih in suhih legah in na tanj-čini (plitvi zemlji). Mnogi travniki so tako izsušeni, da ni druge pomoči, kakor da jih obnovimo ali prenovimo, da jih namreč preorjemo, zagnojimo in na novo obsejemo. Ne kaže drugega, ker je vsa majovredna ruša uničena. Manj prizadete travnike bo treba pa pomladiti, namreč s tem, da jih spravimo z dobrim gnojenjem irn posetvijo dobrega semena do novega življenja in boljše rodovitosti.
Po krajih, ki so letos po suši tako močno prizadeti, naj se začno gospodarji vendar zavedati, da je treba tudi travnikom pomagati z gnojenjem do boljše stanovitosti in rodovitosti, pa tudi do boljše odpornosti proti suši. Tako, kakor pomagamo njivskim sadežem! Nikar jih tedaj zanemarjati in prepuščati svoji usodi! Brez gnojenja ni vspevanja!
Naša dežela je živinorejska dežela. Vse naše poljedelstvo, v kolikor ne služi naši prehrani, služi poglavitno namenom živinoreje v jx>lnem pomenu besede. V takih razmerah moramo slo-beti, da pridelujemo dosti krme. Zadnje in letošnje sušno leto nas bridko učita, da treba več smisla in več dela pri travniščini in sploh za krmske rastline. Gnojeni travniki z dobro sestavljeno rušo so v enakih legah manj trpeli pred sušo. To nam bodi zgled in obenem opomin, da se zavzamemo za travnike in da jih z dobrim obdelovanjem in gnojenjem vzdržujemo pri moči in trajni rodovitosti. Sestradani in zanemarjeni travniki morajo omagati v takih sušnih letih, kakršna doživljamo lani in letos.
NASTILJA JE TREBA!
V tesni zvezi s pomanjkanjem krme stoji tudi pomanjkanje stelje. To je naravno. Če moramo za krmo porabiti vso slamo in pleve, ki smo jih sicer porabili za steljo, potem mora manjka-
Vem, kdo je to pisal. To je pisal M. D.
Gospoda! Feljcovskij je slepar!
Orožnikovka se je peljala včeraj s krčmarjem za reko. Želimo vse najboljše! Orožnik, ne obupaj!
Ko sem se lačen peljal skozi postajo in izbiral, kaj naj jem, nisem mogel najti postne hrane. Djakon Duhov.
Zri, kar dobiš!
Kdor najde usnjato dozo za cigare, naj jo odda v blagajno Andreju Jego-riču.
Medtem, ko me izganjajo iz službe, češ, da sem pijanec, izjavljam, da ste vsi skupaj sleparji in tatovi. Telegrafist Kozmodemjanskij.
Okrasite se s krepostjo!
Kitenjka, strastno vas ljubim!
Prosim, da ne pišete v knjigo za pritožbe stvari, ki ne spadajo noter. Za postajenačelnika Ivanov VIII.
Čeprav si sedmi, si osel.«
Čehov.
ki so bili vzhičeni nad krasno prireditvijo in so izrekli nado, da se kaj sličnega kmalu ponovi Starejši so hvaležni za par uric razvedrila in ugodne zabave, mladina pa s tem izvršuje idealno nalogo narodne pro-svete. Zatorej: na skorajšnje svidenje!
ti stelje. Ker je pomanjkanje nastilja zopet v tesni zvezi s pridelkom gnoja, ta pa z rodovitostjo zemlje, nastane nujna potreba, da se pravočasno preskrbimo s potrebno steljo. Vse, kar nam more v tem slučaju služiti porab-noga za nastiljenje, vse to se mora letos pritegniti za steljo. In če kdo nima prilike, da bi si doma napravil potrebno steljo, jo mora dobiti z nakupom ali pa z odsluikom.
Ker se bo letos vsa slama porabila za krmo, si moramo pomagati predvsem z gozdno steljo. V takih slučajih nam mora gozd pomagati. V gozdu dobimo praprot, mah, resje, smrečje in listje. Vse je dobro v taki stiski. Potrebno pa je, da si o pravem ča>u zagotovimo te gozdne pridelke.
Kjer je mogoče dobiti žaganje, naj se potrebno žaganje zagotovi. Žaganje ne daje veliko gnoja, pa je dober na-stilj, ker gnojnico dobro pije in daje živini suho ležišče.
Ce je mogoče, kaj slame kupiti, pripravne za nastilj, naj se slama dokupi. Sploh vse, kar se da porabiti za steljo, naj se izkuša v takem slučaju dobiti. Pridelovanje zadostnega gnoja mora biti naša glavna naloga, ker jo gnoj prvi pogoj za obstanek in napredek našega poljedelstva* Brez gnoja ni pridelka, in brez stelje ni gnoja za naše njive! Zavedajmo se te resnice in držimo se tega!
Preskrba nujno potrebne stelje, pa naj si bo z lastnim pridelkom ali pa z nakupom, mora biti sedaj naša glavna skrb, če hočemo vplivati na boljšo letino v prihodnjem letu. In v takih letih nam mora gozd pomagati, tako pri štel ji kakor pri krmi!
SUŠA IN LUCERNA.
Kdo je opazoval škodo, ki jo je prizadevala suša po naših njivah, se je moral čuditi, kako neobčutljiva in odporna proti suši se je pokazala lucerna ali nemška detelja. Po krajih, ki so najbolj trpeli pred sušo, kjer je vse rjavelo, venelo in zaostajalo v rasti, se je odlikovala lucerna s svojim živim zelenjem in svojo krepko rastjo. Sredi izsušenih njiv bujno zelena lucerna! — Topot je lucerna iznova pokazala, kako dragocena je ta detelja za naše kraje in sploh za sušna leta, če ji zemlja količkaj ugaja. Ne le da se odlikuje po svoji trpežnosti, po svojih bogatih košnjah in po svoji tečno-sti (redilnosti), se je letos izkazala kot edina rastlina, ki ji more suša najmanj do živega.
Vsled teh odličnih lastnosti zasluži lucerna, da ji posvečamo tudi za-naprej vso našo pozornost. Vredna je, da jo povsod pridelujemo, kjerkoli uspeva in da jo s krepkim gnojenjem vzdržujemo pri stalno dobri rodovitosti. Posebno tam, kjer manjka stalnih travnikov, nam lucerna veliko zaleže, ker daje bogatejše in boljše košnje kakor travniki. Ako bi za lucerno vse to storili, kar bi bilo potrebno za zdržno dobre košnje, izvrstno bi nam dajala še bolj bogato košnjo, kar bi bilo neprecenljive važnosti za napredek naše živinoreje.
Če daje lucerna 4 do 5 košenj na leto, je več kot naravno, da moramo z močnim gnojenjem in pogostim gnojenjem nadomeščati tiste snovi, ki jih jemlje iz zemlje. V ta namen se priporočajo zlasti umetna gnojila, ki so bogata na fosforovi kislini in na kaliju. V prvem njenem razvoju pa tudi dušika ne sme manjkati.
Ne strašimo se stroškov, ki se nam poplačajo z obilnejšo košnjo!
Kmetijski glasnik
Obrtni glasnik
o Nove obrtne zadruge. Pokrajinska uprava je odobrila pravila «Obrtne zadruge pekov, slaščičarjev in me-dičarjev v Celju» ter «Trgovskega gremija za okolico« okrajnega glavar-
stva Celje — izvzemši sodni okraj Laško — v Celju. Živahno gibanje obrtništva v celjskem okrožju moramo najtopleje pozdravljati.
Gospodarstvo
OTVORITEV LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEJMA.
V soboto, dne 2. septembra je slovesno otvoril veliki ljubljanski sejem minister za trgovino in industrijo g. Osman Vilovič. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število odličnih osebnosti, med temi tudi iz tujih držav.
Vseh razstavljalcev je okoli 700. Že prve dni sejma je bil obisk kljub slabemu vremenu ogromen. V soboto je bilo okrog 6000, v nedeljo že 8500 in v pondeljek natd 5000 obiskovalcev, torej že prve tri dni nad 20.000. Prihajajo posetniki iz vseh krajev naše države in tudi iz inozemstva. Med drugimi je prispel iz Skoplja podpredsednik skopske tr-govinsko-obrtne zbornice, g. Petar Jakimovič s 40 trgovci iz južne Srbije. Med inozemskimi trgovskimi zastopniki, ki so obiskali sejem, se je zlasti belgijski konzul g. Andre Motte pohvalno izrazil o prireditvi.
Kakor poročajo, je letos tudi v trgovskem oziru sejmski uspeh večji od lanskega.
Na deželi bo zlasti zanimalo, da so razstavljeni poleg drugega tudi vsakovrstni poljedelski stroji. Ne zamudite redke prilike!
Beležke
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 4. t. m.: 100 lir za 391 dinarjev, 100 nemških mark za 8 do 8 dinarjev 20 par, 1 dolar za 84 dinarjev, 100 avstrijskih kron za okoli 11 par, 100 češkoslovaških kron j z:a okoli 290 dinarjev.
= Žitne cene za 100 kg postavno nia postajo so bile te dni: pšenica 1800 do 1850, rumena koruza 1530 do 1560 K, rž 1450 do 1500, ječmen za pivovarne 1650 do 1700, ječmen za krmo 1550 do 1620 K, oves 1300 do 1360, fižol 1650 do 1700, moka št. 0 2750 do 2800 K, št. 2 2650 do 2700 K, št. 4 2550 do 2640 K, št. 6 2450 do 2500 K, za razstavo otrobi 900 do 950 K.
= Cene živini so bile pretečeni teden za kg žive teže: debele svinje 93 do 96 K, mesne svinje nad 60 kg 78 do 82 K, izpod 60 kg 95 do 100 K, voli, prvovrstni 45 do 55 K, drugovrstni 26 do 35 K, tretjevrstni 20 do 25 K; krave, prvovrstne 20 do 30 K, drugovrstne 18 do 24 K, tretjevrstne 12 do 16 K; biki, prvovrstni 50 do 60 kron, drugovrstni 30 do 40 K. Mast se trži po 145 do 147 K za kilogram.
= Cene vinu. V okolici Vršca in Bele cerkve do llstopinjska vina 9 do 12 K za liter. V okolici Zagreba so vina iste kakovosti za 6 do 10 kron dražja. Nizke so cene vinu v Dalmaciji, kjer bodo najbrže še bolj padle.
= Hmeljarji! Letos smo glede hmeljske kupčije prišli v neprijeten položaj, kajti pridelovalni stroški znašajo za hmeljarja-kmetovalca 100 do 120 K, za hmeljarja-nekmetovalca pa 150 do 160 K za kilogram hmelja. Zato vam hmeljarsko društvo svetuje sledeče: Ne razburjajte se radi prodaje in ne silite s hmeljem preveč na trg! Čim manjše je povpraševanje po hmelju, tem manjše mora biti tudi ponujanje! Prihodnje leto opustite slabe in ne delajte novih kmeljskih nasadov!
= Kakšna je letina v naši državi? Piri nas v Sloveniji je letos slaba le-tima. Ravno tako v Macedoniji, Črni gODri in Dalmaciji ni kaj prida. Zato pa je letina precej povoljna v tistih pokrajinah naše države, ki so za sploš-
no letino v državi merodajne, to je v Vojvodini, Sremu in gotovih delih Srbije. Da nam bi živil zmanjkalo, ni misliti, vesti o zelo slabi letini so razširili špekulanti, ki bi radi navili cene.
= Čebelarska razstava v Ljubljani.
Čebelarsko društvo za Slovenijo je priredilo za časa velesejma v Ljubljani jubilejno razstavo, ki ostane odprta do 10. t. m. S tem je ustreženo posebna slovenskim kmetovalcem in zato se nam ne zdi treba posebe po-vdarjati, da naj si vsak posetnik velesejma ogleda tudi čebelarsko razstavo v Marijanišču.
= Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje svoj novi tečaj, ki se prične s pričetkom novembra t. 1. Šola ima zimski in letni oddelek. Zimski oddelek je namenjen zlasti kmetskim sinovom iz nevino-rodnih krajev, letni onim iz vinorodnih krajev. Na šoli, ki je ena najstarejših kmetijskih šol v naši državi, so vse panoge kmetijstva zastopane v obsežnem šolskem gospodarstvu. Ako dovrši učenec celoletni in za njim pa drugi zimski tečaj, si pridobi v vseh panogah kmetijstva temeljito znanje. Zato priporočamo vstop v to šolo kar najbolje. — Prošnje je vlagati do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu. Pogoji za sprejem so razvidni iz razpisa v našem listu in v 15. številki letošnjega «Kmetovalca».
= Sadna razstava v Celju. Od 8. do vključno 15. oktobra se bo vršila v Narodnem domu v Celju sadna razstava za vso Slovenijo. Ta razstava naj pokaže širši javnosti, osobito pa sadnim trgovcem tu- in inozemstva, kaj premore slovensko sadjarstvo, prepriča naj jih o izborili kakovosti našega sadja, ki je že ponovno na svetovnih razstavah doseglo najvišja priznanja in odlikovanja. Vsakdo, ki se želi udeležiti sadne razstave, naj se nemudoma obrne na: Uredništvo «SIovenskega Sadjarja« v Ljubljani, ki mu dopošlje program in prijavnico
= Zgradba prekmurske železnice.
Z gradnjo nove železniške proge Murska Sobota-Ljutomer-Ormož se bo pričelo v najbližnjem času. Kredit za gradbo, v znesku 90 milijonov dinarjev, je v finančnem ministrstvu že nakazan. Prvotni načrt je izpre-menjen le v toliko, da se proga približa Beltincem, obrne se potem proti Lokavcem, odkoder se okrene proti staremu ljutomerskemu kolodvoru. S tem je ugodeno vsem potrebam ta-mošnjih krajev. V Ljutomeru in Ormožu se bosta stara kolodvora primerno razširila. Nova prekmurska železnica bo ogromnega pomena za vinorodno Prlekijo in rodovitno Prekmurje.
= Obupne gospodarske razmere v Avstriji. Draginja v Avstriji narašča skokoma in čeprav se plače delavstvu in nameščenstvu stalno dvigajo, vendar draginje ne dosezajo. Poplava bankovcev je vedno večja. V tednu od 16. do 23. avgusta se je obtok bankovcev pomnožil za 233 milijarde na 1147 milijard avstrijskih kron. Zato ni čudno, da je sto avstrijskih kron vredno danes le še pol staroavstrij-skega vinarja. Pri takih razmerah propada tudi vse avstrijsko gospodarstvo.
= Zelo slaba letina v Italiji. Še hujšo škodo, nego pri nas, je napravila suša v Italiji. Pridelek na polju bo tako slab, kot že ni bil dolga leta. Vina se bo pridelalo komaj eno četrtino toliko kakor lani.
+ Lepo obiskan zbor zaupnikov demokratske stranke v Celju. V nedeljo se je vršil v Celju zbor zaupnikov JDS. za mariborsko oblast, ki je bil krasno obiskan. Preko vseh klevet in lopovskih laži o naši demokratski stranki je prešel zbor na dnevni red. Na zborovanju se je moglo videti, da so naše vrste strnjene in da ne bo dosegel nihče razdora v naši stranki, ki se bori odločno za edinstveno državo in s tem za narod. Izvajanjem govornikov so mnogoštevilni zaupniki navdušeno pritrjevali.
+ Demokratska stranka napreduje tudi v južnem delu naše države.
Predsednik demokratske stranke Lj. Davidovič in finančni minister doktor Kosta Kumanudi sta potovala po južnem delu naše države in priredila več shodov demokratske stranke. Shode je obiskalo vedno mnogo tisoč ljudi, ki so se navdušeni priznali k demokratski stranki, katera ne pozablja tudi preprostega kmeta. Krasno obiskani shodi, ki jih je imela v zadnjem času demokratska stranka po raznih krajih naše države, dokazujejo, da je najmočnejša stranka v Jugoslaviji v zadnjem času še pridobila na številu pristašev.
+ Rovarenje proti naši državi. Od prvega dne, ko obstoja naša država, ne opustijo njeni zunanji in tudi notranji sovražniki niti trenutka za naj zahrbtnejše rovarenje proti njenemu obstanku in urejevanju njenih notra-njih razmer. Glavni zalegi vseh naj-podlejših rovarjev in plačanih agentov sta Budimpešta in Rim. Tudi zadnji čas, ob priliki vojaškega dogovora med Češkoslovaško in Jugoslavijo, so madžarski in italijanski banditi raztrosili po vsem svetu lažnive vesti, da naša armada zbira ob avstrijski meji vojaštvo, da o prvi priliki vdre do Celovca; vedeli so celo imenovati poveljnike poedinih čet in so odkrili seveda tudi načrte za vso operacijo, da bi s tem obrnili vso pažnjo velesil na nas. Pa se jim ni posrečilo, ker angleški in francoski državniki se ne dado na lepem vleči za nos od propalih madžarskih in italijanskih agentov.
+ Takole se vzgaja mladina v orlovskih društvih. O nedeljski orlovski slavnosti na Bledu nam poroča očividec nastopno: «Po pravici povem, da sem često smatral ostro kritiko o popolni demoralizaciji in nediscipliniranosti Orlov za pretirano, čeprav sem čital v njihovih glasilih vsakovrstne nedostojnosti. Toda nedeljska orlovska prireditev in neotesano, da, naravnost podivjano obnašanje Orlov in Orlic na Bledu mi je napolnilo dušo s studom in ogorčenjem. Ne valim krivde za prostaško obnašanje orlovskih čet na njihove podeželske člane, obsojati pa se mora sirovo izzivanje klerikalnega dijaštva, visoko-šolcev, ki so se pri glavnem sprevodu do hripavosti izkričali s «pesmiio»: Kiša pada, kiša pada, Sokolstvo propada ... To je tista pesem, ki so jo 1. 1914., ko je Avstrija napovedala Srbiji vojno, prepevali črnorumeni pod-repniki o Srbiji. Takile gospodje naj bodo bodoči voditelji slovenskega naroda?! Imam edino obsodbo: Fuj! Sicer je Bog resnično uslišal prošnjo v pesmi in poslal «kišo» — naliv, ki pa je razgnal le orlovsko komedijant-stvo, ki se je porazgubilo po gostilnah in se tam pri litrih in v bratovskem kljunčkanju (orli z orlicami seveda) navduševalo za «vzvišene» ideje. Na kolodvoru v Lescah sem zopet imel priliko opazovati, da orlovska organizacija nima nikake discipline; izgleda celo, da jim organizacija jemlje še ono pošteno obnašanje, ki je prirojeno slovenski kmetski mladini. Ko je prispel vlak z Jesenic, ki je bil že itak
nabito poln, se je vsula vsa orlovska tropa nadenj, povesila se na stopnice in se ni niti zmenila za opomine železniških uradnikov, da pride za orlovske izletnike poseben vlak. Vse je bilo zaman. Orli so se še silneje začeli drenjati v nabito polne vagone. Načelnik postaje je moral pozvati orožništvo, da je napravilo red in spravilo «brate» in «sestre» zopet z vagonskih stopnic. «Domoljub» in «Straža» bosta seveda zopet vedela povedati o «zmagoslavju» orlovstva na Bledu. Očividci pa smo zmajevali
z glavo in bili enodušni: Sodrga!_____
+ Razlika med ljubljanskim vseso-kolskim in brnskim orlovskim zletom. V zadnji številki „Straže" skuša neki K., ki brezdvomno ni videl ljubljanske sokolske slavnosti, še manj pa kot zagrizen klerikalni temnež občutil veličastnost sokolskega zmagoslavja, primerjati ljubljansko slav-nost z brnskim orlovskim zletom. Zdi se nam za malo, prerekati se na dolgo in široko z gospodom K., ki govori o Sokolstvu na znani „Stražin'/ način. Nismo videli brnskega orlovskega zleta, toda videli smo mnogo orlovskih slavnosti po Sloveniji. Če so bili v Brnu Orli in Orlice slovenskega kalibra, potem je bila to brezdvomno klaverna prireditev. Saj si pač menda ne bo upala „Straža" trditi, da se morejo slovenski Orli primejati glede telovadnih nastopov s slovenskimi Sokoli. Dočim so bile pri nas sokolske slavnosti vedno le nestrankarske prireditve telovadcev, so bili orlovski tabori vedno v prvi vrsti politični shodi in šele v drugi vrsti telovadne prireditve, da je bilo tudi nekaj „špasa vmes". Za „Štražo", ki se zaletava v Sokolstvo, kot vešča v luč, velja pregovor: Dvignila je žaba nogo, ko je videla podkovati konja.
Novosti
*	Naš kralj na obisku pri predsedniku češkoslovaške republike. Kralj Aleksander je pretekli petek obiskal predsednika češkoslovaške republike, gosp. Masaryka, na njegovem gradu Lana. Predsednik Masaryk in kralj Aleksander sta osebna znanca iz leta 1916., ko sta se sestala v Londonu ob priliki neke konference. Sestanek je imel izredno prisrčen prijateljski značaj in svedoči, da se bratski odnosi med obema državama bolj in bolj utrjujejo.
*	Prihod srbskih kmetov v Ljubljano. V torek je prispelo v Ljubljano večje število srbskih kmetov, ki so bili prav prijazno sprejeti. Naša dolžnost je, da jih sprejmemo povsod, kamor pridejo, z isto gostoljubnostjo, kakor so bili sprejeti lani slovenski kmetje v Srbiji.
*	Novi bankovci v naši državi. Narodna banka namerava v kratkem izdati v promet nove bankovce po tisoč dinarjev. O nedavno izdanih lOdinarskih bankovcih krožijo vesti, da se bodo vzeli iz prometa, ker baje izgubljajo modro barvo. Te vesti so neresnične.
*	Poživinjen Orel. «Slov. Narod» z dne 5. t. m. je prinesel sledeče poročilo: Na Raki se je pri pogrebu pokojnega Franceta Bajca dogodil slučaj, ki ga ne moremo zamolčati. Ko je šel sprevod v cerkev, je vrgel mlad pobalin, član orlovskega naraščaja na Raki, z visokega zvonika težko desko na Sokole, ko so ravno korakali pod zvonikom. Sokoli so se k sreči ravno v trenutku razstopili v špalir, ko je deska padla z veliko silo v sredino na prazen prostor in napravila v pesku na tleh globoko jamo. Kogar bi bila zadela, bi ostal na mestu mrtev. Toda Bog ima Sokole rad in tega ni dopustil. Fantalin je pri zaslišanju sam priznal, da je vrgel desko z zvonika na Sokole z namenom, Sokole pobiti, ker jih sovraži. Kaj po-
rečete vi, slovenski starši, k obžalovanja vrednemu dogodku? Uvideti morate, da vodi orlovska vzgoja vašo mladino k podivjanju in propasti. Zato, slovenski starši, spreglejte in ne premišljajte niti trenutka: vaši otroci ne smejo v nobeno klerikalno organizacijo, ker ne marate, da se v mlada srca vcepi zgodnji strup podivjanosti in barbarstva.
*	Lačen želodec pa nemško srce ima neki Ljudevit Job, ki je sicer op-tiral za Avstrijo, pa mu je zaenkrat tako veleval razum, da je raje ostal v Mariboru, pohajal po gostilnah in seveda zabavljal čez našo državo. Preteklo soboto je v neki gostilni tako razsajal, da mu je morala dati policija prenočišče. Naslednje jutro pa so ga obsodili na 1000 dinarjev globe in na mesec dni zapora. Povedali so mu tudi, da ga bodo po prestani kazni s častnim spremstvom odpravili v ljubljeno Avstrijo. Morda še pravočasno pride k njenemu pogrebu. Tako je prav!
*	Železniška nesreča na Hrvatskem. Na progi med Medjuričem in Poljano je vlak skočil s tira. Razbilo se je devet vagonov in na 150 m je bila proga čisto razdrta. Izpod razbitih vagonov so izvlekli sedem težko ranjenih, število lahko ranjenih pa še ni dognano. Promet pa je bil naslednji večer že zopet vzpostavljen.
*	Konec siroveža. V Rogoznici pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je predobro znani sirovež Jakob Kokol zažgal svojo hišo. Kokol je živel s svojo drugo ženo in pastorko v ved-nem prepiru. Zadnjič se je zopet prepiral, nato pa iz maščevalnosti zaklenil vsa hišna vrata, živino je privezal k vozovom in nato zažgal poslopje. Domači so se le s težkim trudom rešili iz zaprtega poslopja, ki je naglo izbruhnilo v plamenih. Posrečilo se jim je tudi rešiti živino. Hiša in zraven tudi sosedovo poslopje sta pogoreli do tal. Omenjenega dne je Kokol izginil; te dni pa so ga našli v gozdu pri Sv. Barbari obešenega. Na veji si je izrekel lastno sodbo.
*	Ukraden pisalni stroj. Iz pisarne premogokopne družbe v Trbovljah je bil ukraden pisalni stroj, vreden 20 tisoč kron.
*	Žepni tat v vlaku. Na progi Zidani most-Lajteršperk je neki prevejani žepni tat med vožnjo izmaknil Alojziju Černetu iz Vrtojbe pri Gorici 10 tisoč lir in 7000 kron, torej skupno okrog 150.000 kron naše vrednosti.
*	Vinski petelini. V Šikolah pri Pragerskem so fantje popivali, opijanili se in se začeli pretepati. Fant Janez Kmetec je z nožem tako predelal Antena Sremška, da je slednji v mariborski bolnici podlegel težkim ranam. Tako sramotni in obžalovanja vredni slučaji morajo končno enkrat podvizati oblasti, da najbr zob-zirnejše nastopajo proti vinsk' junakom.
*	Nesreča. V Mariboru se je «Pod mostom» podrla na nekega 171etnega pekovskega pomočnika velika piramida nakopičenega lesa in ga pokopala pod seboj. Težko poškodovanega so izvlekli izpod ogromnega bremena in ga takoj prepeljali v bolneo.
*	Na Jesenicah sta Adam Strugar in Alojzij Tišar ukradla vola, vrednega nad 13.000 kron. Volovska prijatelja so že zaprli.
*	Na Vrdu je posestnikova hči Iv. Razdor vsled nesrečnega padca dobila tako težke poškodbe, da jim je kmalu nato podlegla.
*	V Ribnici se vrši 8. t. m. sokolska slavnost z javno telovadbo. K slavnosti so vabljeni vsi prijatelji Sokolstva.
*	V Laškem se je poročil g. Stanko Jurko, učitelj telovadbe na ljubljanski realki, z gdč. Reziko Gradovo v Laškem. Čestitke!
*	Na Sušaku pri Reki je umrl znani veleindustrijalec Dušan Vilhar, znani požrtvovalni in ugledni Jugoslovan. N. v m. p.!
*	Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je zadela rodbino posestnika Mežnariča težka usoda. Sredi preteklega tedna se je vrnil iz bolnice najstarejši sin France po izgubi enega očesa. Doma je našel na mrtvaškem odru mlajšega brata Toneta. Minuli torek pa je umrl še oče Martin Mežnarič v najlepši moški dobi. Težko prizadeta rodbina zasluži iskreno sočutje!
Po svefy
s Draginja v Italiji vedno bolj narašča. V zadnjem času so narastle cene zlasti špehu, sladkorju, sadju in zelenjavi. Znižale so se nekoliko le cene mesu.
s Fašistovska divjanja v Italiji. Odkar so se v Italiji pojavili fašisti, so tamkaj prave indijanske razmere. Neredi, požigi in uboji se kar vrstijo. Pretečeni teden so se zbrali fašisti iz cele province Umbrije v mestu Terni in opustošili več delavskih domov.
s Poslednji trenutki Avstrije. Poslednji težki trenutki Avstrije se zrcalijo v milijonskem mravljišču Dunaju. Od dneva do dneva raste razburjenost, draginja in pomanjkanje, tiskarski stroji pa ropotajo noč in dan in tiskajo nove milijarde bankovcev. A vseeno tvrdke, podjetja in banke že ne morejo popolnoma izplačati svojih uslužbencev, ker primanjkuje denarja. Bati se je nemirov. Ameriški konzul je že pozval 500 na Dunaju bivajočih Ainerikancev, da naj se pravočasno umaknejo. Dunajske tvrdke so pri izplačevanjih iznašle novo mero: bankovcev namreč nič več ne štejejo, temveč samo še tehtajo. Izvoščki, v avtomobilih, vozičkih pa tudi v samokolnicah prevažajo samo zavoje bankovcev. Uslužbenci in uradniki so ob prvem prejeli zavoje, težke 1 do 2 kg. Delodajalci namreč nimajo časa, da bi prešteli te velikanske množine bankovcev, ki šele v kilogramih zaležejo za par dni borega životarenja. Avstrija se bliža koncu...
samo ženska, ki neumno govori, ima dolge lase in kratko pamet in samo klepeta in zabavlja in so vse ženske take in Bog bi lahko kaj pametnejšega napravil iz naših reber.
Ljuba Jera, z žalostjo opazujem, da praviš Ti meni falot in baraba.
Ljuba Jera, to Ti odpustim, ker je po domače in v navadi.
Ljuba Jera, pa Ti si pisala, da ministri ne potrebujejo bedakov, to smo mi, ki v potu svojega obraza delamo postave in kaj takega neumna ženska v svoji hudobiji in s svojim umazanim jezikom ne sme govoriti in nas žaliti, ker se bojujemo za sveto katoliško cerkev.
Ljuba Jera, Ti ne smeš misliti, da me ne skrbi domače gospodarstvo in ko zjutraj vstanem, se v hrepenenju oziram v daljavo, kjer raste žito, in naš ljubi Bog da svoj blagoslov, da raste tudi koruza. Moram Ti pisati svoje nebeško veselje, da je Sivka imela teleta. Ljuba jera, jaz bi pri tem tudi rad sodeloval, vsaj v mislih imam zmirom te stvari, pa žalibog mi ni dovoljeno in moram delati za blagor svete cerkve in naših duhovnikov in nikdo ne vpraša, kaj je treba pri kravah ali svinjah.
Ljuba Jera, ni bedak tisti, ki se žrtvuje za sveti duhovski stan, ki sicer res ne dela, pa nas s svojim žeg-nom varuje toče in Ti si neumna sova, ako tega ne razumeš in lahko vprašaš ministra, ali potrebuje take bedake in on Ti bo povedal, da brez nas ne more nič in da jaz ne stojim kar zraven in debelo gledam, ampak mi ukazujemo.
Ljuba Jera, ker pišeš, da je pri deklah taka komedija, je res žalostno, da se širi razuzdanost, pa ne samo pri naših deklah, ampak tudi po fa-rovžih in zato moramo napeti vse sile, da se vsaj med ljudstvom zabra-,ni pohujšanje, med seboj pa prikrije in če se nam to posreči, tedaj pridemo zopet domu in tedaj morda tudi pri deklah ne bo toliko razuzdancev, ker bom jaz doma. Zdaj pa še ne morem priti, ker moramo prej duhovnikom plače zboljšati, ker maše, procesije, poroke, pogrebi, krsti, spoved-ni listki, žegni, sveče, testamenti, ustanove, bera in veleposestva premalo nesejo, kakor pravijo. Bedak pa nisem, to si zapomni od svojega ljubega moža
Telebnika Janeza, poslanca SLS.
penimi kačami. Računajo, da bodo vsaj 1000 km prodrli v neskončno N pragozdovje, o katerem gre pravljica, da v njem prebivajo pritlikavci.
X 20.000 ljudi na lovu za psom. Rumunsko poslaništvo v Londonu je zadela težka nesreča. Obči ljubljenec, psiček gospe poslanikove, se je izgubil na londonskih ulicah in 20.000 stražnikov ga išče. Jimmi, tako se je imenoval, pa je najbrž padel v plen pasjim tatovom, ki so zadnje čase v Londonu že marikate-remu ljubimcu psov prizadeli težko žalost.
Za smeh in kratek šas
Dobrodušen hišni gospodar.
Najemnik stanovanja hišnemu posestniku: «Za božjo voljo, gospod Šnofar, v stanovanje pa vendar kaplja. Kaj se to večkrat dogaja?*
Šnofar: «0 ne, samo takrat, kadar dežuje.»
NOVO SREČO IN VESELJE DO ŽIVLJENJA dobi vsaka dama, ako si svojo vnanjost polepša, ker s tem vsakomur bolj ugaja. Mnogo in vedno se čuje hvaliti, kako priljubljena sredstva za negovanje lepote so: Fellerjevo «Elsa»-lilijno mlečno milo, Fellerjevo «Elsa» - obrazna pomada in «Elsa»-tanochina-pomada za rast las. Ta sredstva razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 360 (Hrvaško).
Tisoči ljudi v vsel) deželah s?eta uporabljaj« že 25 let prijetno dišeči
jiOi lepotilo jiiosiiigfite)
ia nego aob, zobnega mesa in glave ter kot dodatek k vodi za umivanje, ksr učinkuje zaradi svojega antiseptičnega,
čistečega in osvežujoč*?* as-lovanja kar najbolje, ll-avne tako je priljubljen kot krepko, blago delujoč« in
vrlo prijetno sred-
Razno
Iz raznih krajev
*	V Tržiču je Jožef Rozman z nožem poškodoval Jožefa Koruna. Prisodili so mu tri mesece težke ječe.
*	V Kranju se je pri zidanju udri del stavbe, ki jo gradi g. Adamič, in je zasul štiri dclavce. Eden je bil takoj mrtev, ostale tri so precej poškodovane takoj prepeljali v bolnico.
*	V Mengšu se je zgodila težka nesreča. Marija Černe je spala v postelji, v kateri se je vnela slaina. Preden so ji prišli domačini na pomoč, je nesrečnica že izdihnila v plamenih.
Sokol Litija-Šmartno priredi 8, t. m. veliko javno telovadbo. Sodeluje sokolska godba iz Ljubljane. Tudi za zabavo je poskrbljeno. Na svidenje!
Sokol v Domžalah ima 10. t. m. ob 4. uri popoldne javno telovadbo na telovadišču za Sokolskim domom s sodelovanjem domžalske godbe. Po telovadbi velika vrtna veselica na «Novi pošti*. Prijatelji Sokolstva so vabljeni. Zdravo!
Sokol v Polju priredi 8. t. m. javno telovadbo ženskega odseka pri Kuharju v Vevčah. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Sokolskega doma. Pridite!
KLERIKALNI POSLANEC PIŠE
SVOJI ŽENI. Ljuba Jera! Moram Ti pisati, da so taka pisma, kakor jih Ti meni pišeš, neolikana in predrzna, četudi si
X Ali živijo na svetu pritlikavci?
To vprašanje hoče rešiti neka angleška ekspedicija, ki se bo v par tednih podala na južni otok Novo Guinejo, katere notranjost se zaradi divjih pragozdov in močvirij dosedaj še ni dala preiskati. Ekspedicija išče še osem prostovoljcev, ki morajo biti na vse pripravljeni in neustrašeni. Stalo jih ne bo niti vinarja, še nagrado prejmejo in obetajo se jim izredni doživljaji. Voditelji ekspedicije pravijo, da jim preti največja nevarnost od domačinov, ki so silno krvoločni divjaki, in boriti se bodo morali s stru-
stvo za drgnjenja
hrbta, rok, nog in celotnega telesa. „Elsafluid" je mnog« močnejSi in učinkovitejši n®-go francosko žganje in splok najboljše sredstvo te vrst«. Tisočera priznanja 1 Z zamo-tom in poštnino za vsakogar:
3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 72 K.
Za procSafaicei
12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenice 300 K
24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 570 K
3$ dvojnici ali 12 specialnih steklenic...... 800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor deuar a»
prej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž za knrja očesa po 8 K in 12 Kj Elsa mentola! klinčič 16 K; Elan po-ipaini prašek 12 pravo Eisa ribje olje SO K; Elsa ustna voda 48 K; Elsa kolonjska voda 60 K; Elsa šumskl mlris 60 Ifc glicerin pa 16 in 60 K; Lysol, Lysofcrm 48 K; ki Hiški čaj 4 K; Elsa rarčesnt prašek 16 K; strop m podgane ia miši po 16 ia 20 K.
EVGEN V. FELLEF '^--mar,
STUBICA donia, Elsatrg »*, 366 (HrvaŠko).
Haj jB Elsaflufd - to se zna!
Lekarnar Feller — Stubica!
1	zaloga poljedelskih strojev in bakre-	|
1	nih kotlov za žganjekuho, slamoreznice,	I
i —-------------------————- ——————	|
1	vra^a za ročni vrtilni pogon, vsakovrstne	j
|	poljedelske stroje in stiskalnice za sadje
* priporoča tvrdka
FRANC HITTI, Ljubljana
Sv. Martina cssta št. 2,
k,
i I i I I