Št. 37.
„Soea"
izhaja vsak petek o poldne in veljii < vr«l po poSli prejemana aH v G
pol leta    . f-elrl i«ta
prilogo  „Sitpiiliriki list' • i c i na tlom pošiljana: ....    tfd. 4--.U).
....       ".     1-10.
Za  tuje   -lezel« toliko  ver,  kolikor je vefia jmilnmii.
IM;ivi <>ii< in <lruj;im manj premožnim novim naročnikom naro<"tiino   znižamo,   ako se oglase pri npravni.šlvu.
..PriliriC" iz:i:ij:i vsakih M tinij vsak drupi toiek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski LUP' izhaja in se ]>rila^a \.-:ifc niesee v ol>-sepu 16 strauij. Kailar je v pclek praznik, izi.iet-.i li^ta že v četrtek.
•V Gorici, dne 11. septembra i$96.
(Izdaja za Gorico).
Izdajatelj in odgovorni uradnik  Andraj Sabricok.
Teč^j XXVI.
Oznanila
.fOSUHCE* plačujejo se za pelstopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat igr  po pogodbi.  —  Za večje  črko po prostoru.
Posamično številke dobivajo se v lobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrcnčiihi nasproti velike vojašnice in priFipanu v ulici Ponle dclla Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročaina in reklamacije pa upravnistvu „Soče". — Nej)lačanih pisem uredništvo ne sprejema.  ~-  Rokopisi se ne vračajo.
Uredniško iu upravuislvo je v Gosposki ulici 9.
—   ,,Bce' In narod !"
Ti*ka »Goriška Tiskarna A. Gabriček" (odgovoren Josip Krmpolič).
Njeg. Vzv. grof Badeni na Goriškem.

Včeraj sni.) izdati izredno izdajo Soče t v kateri smo prinesli niže navedene pozdravne članko in opise .» vsprejcinu na (loriškem. Na prvem nu-stu smo priiu^li ta-I«> poljski članek: l- f;,.-,,.. d:.-.- '• - ¦,!,..,'...-.. I-1.,; KkM.Mdonc.vo!
\)/.H rano na Pr/e<Iziuh> (Pmlel) przostapiles nii«'d/e naszcgo kraju. NVszijdzic až iio Uram miasta (5oryeyi witii? <'i<; IimI sl«»wenski z tciu \viok-szvsu eiitu/.vuzmeiu, ž«' wi<lzi w Tobic ni«*iylko piervvszego doradec koronv, ale tiikžc ziiakoinitcgo syn:i bratniego |»«>l-skiego narodu.
\Viemy, /«• bvlo w projokcie prze-\vie.-'č < 'it; j.ik najszybci«-j na tt-j pr/e-stiv.eni ml Terbižii (Tarvisj do <Jory-«yi, chvba može illa to;.'<», ažehv* ui«'wi-d/.ial nuv.i>go i uit"dy>Ail žyc/i'i'i j žalo\\ tego p«»»'/eivu-go Iinlu, kl«'»ry ,-de lo/siadl in»i;il/> Pr/ed/ialem a (Jorvi-va. Ty Fks-cclemvo p(»krzyŽM\va?<'-ti'pIatiy:ciiwala ('• za tu!
NVidzi.dcš obecrsie na ivlnsue oczv :'!i«vna na<^z.| So ;/ka 1 »Mlini." (Dolina Iz«>u/o>. uiilziali'- i jej Ittil \\ylucz-llie ^lMV..;^kt.'j M:irinl.rw..;ri. Ob\> <K takže prze>v>iailezyl, /.«• zasltiguje on vviecej svmpntvi i w i«yej wzgle«iovi z<* strouv \Vv.-nkii',/M it/.;y!n. Tvmcziismvo spodzh-vvamv *m przvnajmmej po-huv.enia droga želazua z >'rodkowymi krajami Monarehii. ažebv umožlivt«' na« s/.ej krainic prra \vi t ;iryi; kn Ausirvai'-kifitm <Vs:u->twn, zamiast jak *iMt:!il zmnszat' j;», ^wa?tM\vniii ilo zu.-pukajatiia s\vyrli potr/.ch t ^zukania (iniiiitrv w mi-siiMlnifir. ztt[nilnio tiam olu-vm paiV > t \s i i» . . .
Alc Soszka DMliiia jr>r tvlki« <-zi--ci.l ^ti)\\i'!*i>kit'j Iriirvi-vi. <'al;». im\v;t>:a nknlii-si C.irvcka/ i"a!a I)m!!!i:i \V :-pauska. i ala Ui-niis. .'.»iv Kar.-1 .-a ji><!no!itu. \\!asn.».-i'ia. s-?uv.c:"^Kti-LrM Intii:.
I>\vi.- trzccii' iiit'v--/.k:»ri4,MW sa .-?.»¦ \\«'!J[>kicj iiarmio\vMp«'i i uii-n-j j.sk tr/y t'/wart«' \v!a.si!i>M'i ziem.-kiej ]«•-,{ \v An-v«en-kim rrku. T\lko \v ihi-m-ši' <}f»ryryi jest^Piv Stmvrui-v w i»:ni'j>/.M>t i. Szk..ia l>M-.v:cm i urzail wyii:in»l«i«iaj.i"- ..zicri nas/«« zui.-k>/a ^«Tf>;i na>/yr!i piv.«--(¦iu!iik(>\v.Xltt.»iniasL tl/jv.na >ila žvuotna r.lM\v»-r!ski,.;r0 narodn i ji'^i> wzi-M>t »a-tur.luv jost tak ws(.Jki. že m:m.i :»¦•:<» ttciskt! sian.ih.wn:;,- .^rmvf^ka wzir.sta Hzvi.ktmi krnki. Tak wi».c dzi.-k! J;mj:u nutiira »iihUsjj. luna ;,,, <••> uam zui.i.Ta iv.nl! A rzaiizi >i,: ti! zawsyi- tak, jak ^'yhy ro l.vla ulitka zii-mia . jak ja w rzir/y\vi>t.^,'i iut>i ]>iv.«-ci\vnu-y nazv-\vaja.. Wtns.-y tniozkaiM-v itžvvvaja tu \vszy>tkii'h narMilMv\ych \n\iw. My Sfo-wi-iuy ji'str«my  \vszijilzii« krzyw(i:<i'ni i
pMiniatani-------   Kk.-t-fii-iu-VM  wii.aiy, žt-
mas/. Uvstrv wz'nk i wieSki tiar spi>st:v.i... lXA\\T/.y. Piv,y,irla(lnij sii; przi-to d(.!»rzc tut».jszym stostinkom a pM/.nasz Sam, \\ jakidt vvai'iinka«-h žyjt> na najiialszvfh krosaoh inonarchii t.asz lueiitsv narod... ri/vpotnnij sohit\ ž;' j«'>t on toj samoj krwi t tt»-j;ii s!iitu>jro s/,«rzrpu, «-i» ti/n szla-rht«tiiy nan')d polski. ktnri^o wiolkim sy»n»m Ty Panio z chinlta sh- ZMV,icsz a nit\--podzio\vaj sii>, xcliy ondzoziomcv • .j znani naši vvri>nro\vi<> mmvili (.'i pravvdi; m ;u»s. NiozadowMltmi z tego oi> jitž maja., ••Ii«:iolil>y oni zabr»i« nam. i res?.\*: naszoj ¦¦^'o\vizny!...
„,      I>o Cieliio przetu ktoiyg nam kr\via l/iižszj    niž   inni   doiye!iczasowi  mii-i-
str/.v Monaii-ltii, podnosii..v dziš jj;1ms z nfiiMM-ia i pi'M>imy nic o ž.idni' przy-vvileji' i žadn«< \vyjatkiiwi> wzirli,'dy, ali' tvlko m spra\viedli\vo.M* i sprawic-d 1 i w <• z a s t mso w a nic i si n i i> j a.-<• y <¦ h u > t a \v. 1'rosimv CM«; o to, a/«-l»y i w (J(iry«'yi iiid^Im nar«'szcii' lilvr./rzir na lnidvnku rza.dtivvvm ow«> zluli* atistivackii' haslo :
.Juslitiu vujniirinii fihiditiihtiliuu".
A ieraz '.vitaja C\v liliji nasz (ioM-in z «'ala  sl«i\vi auska Hi-rdctv.noM-ia. ^l<l w i a i't s k i«1 snva        na  sl«»wian-s. k i«-j zi«'ini!
Wiiaj  nam w (J«n'ycyi Mily  llos-poilj-ni«-. \Vh a j že, \V it a j!
Va;-a Vzvi it^l lioili pa uverjena, da mi Slovi-nci ]»i o••Arimo svojim laMum sosedini) vse, kar imajo v »moliiem in iiarodm-m po-zli-du. Toda ludi si«l»i ži>-Hmo, da in si- nam enako godilo, kakor t:i> njim ;.'odi. da l.i se Slovenci i-nako hpoMovali od vseli «•. kr. ohlastnij, ?;akor se spoMtijejo Lalii.
V   divi'lii«'iii z 1 »ovii in odlmru imajo Italijani j»rv«» liescdo, dasi jili je komaj ji iin:. tivtjina preliivalstva. T.-mu je uzrok iitilaš«'- v to skr]iana volilna ^«'o-nictrija, kije da, i fin-hm^kim mestom picve«'- zastopnikov in je l-ilo poskrli-ijetio za to. «ia smo Sloven«'i iztisnjeni iz knpčijske in ole.tnijske zbornice, ki voli dva deželna poslanca.
V   t<-j zbornici Slovenci nisnm zastopani, ker je bila nalašč za to skriVnu volilna pravl«-a. Slovenci prebivamo na treh četrtinah deželnega površja in smo boij svdko :u*.--«'ljetii, ker j.- svet bodisi hribovij a!i manj rodoviten; I.ahi prebivajo p i :„r«i:-to naseljeni v l-odovitni UsrlajiU: ni/in:. V>le«l te»a ji- na slo-\.-:^k.m .!«¦!»! de/.«-!.- pri.lobnin^ki davek iii/.ji !i«'^o v Kurlaniji; in k««r je dolo-•'«'i! ;i:sj!iižji davek '.i jiM. za volilno pravico, jo imajo -koro v; i Furlanski n-i-e.ci in obrtniki, slovenski pa ne, «lasi jili j«> po številu clvakra' več. In tako je kupf-ij.-ka i:i obrinij-ka zbornica o,^-nji^če naravno.-! prott>loven^kili težeisj, kuv /. bridko-tjo napoinjnje ves slovr-n-ski  narod  te dežele.
itoj za slovensko šolo v (loriei Vam je zna«;. (lorica je središr-e slovenskega ozemlja: Fnrkinija je kar ločena od nje, o čemur se lahko prepriča!«1 sami. Fur-Sanija nima «"«'>a iskati v Uoiici. dočim se U\ (»redotočnjc tr^ovs-ki in obrtni promet Slovenci v sk«»r«» «¦¦>!«' dežele, (lorica plačuje tretjino <lavkov v «leželi, kar je le naravno, ali plačuje jih z m.vci, kater«1 »lobiva o«| nas Slovencev. t'ela So<ka dolina, katero ste vi«le]i, vsa krasna in rodovitna Vipavska dolina, katero ste «s.srečili z novo železnico, del I5r«l ir. vsa okolica kupujejo vse potr<'hiu> bla^o v (ioriei in tu prodajejo svoje pridelke; v tem je vsa trgovina in obrt v (iorui. Ali goriški jnajri-strat noče poznati Slovencm' v (ifirici, dasi jih je «r«»tovo so vetlno nad 7000, ki se niso dali polujčiti. Cel«) v izroče-uem p«)dr«)«v-ju, v vojaških rečeh itd. tiraduje le v lascini. Za jfdino slovensko šo'«^ v <ioriei pa se upira na vse dovoljene in nedovoljene načine. Naj Vaša Vzvišenost le pogleda, kje je bivša Oa-tinellijeva vojašnica, da, kje je tudi poslopje v ulici Vogel, kjer hote zdaj umestiti slovensko šolo!   Uverjeni smo,
da Vaša Vzvišenost spozna, da oni kraj
I nikakor ni primeren za edino sloven-
I sko ljudsk«) šolo.
Da v celi »leželi nimamo uiti ene slovenske srednje šole, to je Vaši Vzvišenosti znano. Trdi nemški profesorji so poslani v to deželi), da poučujejo mladino, katere n«> ljubijo in ne razumejo. To je ttiMiaravno! Čas bi >,e bil, da bi s«1 odpravila stoletna krivica, ki se godi prebivalcem te dežele!
I Vi sodiščih, zlasti v (Ioriei, je še vedno slabo. l,e malo j«< uradnikov, ki
j dobro poznajo slovenski jezik. Tudi s Slovenci se  po večini  uraduje  v  tujih
; jezikih, Ju zadnje dni je bil imenovan državnim pravilnikom mož, ki ne razume slovenskega jezika in ki je znan kot odkrit nasprotnik naroda, med kateri je poslan. In zdaj čiijenio še, da bosta imenovana v dva trda slovenska okraja dva Laha za sodna pristava, liasi se nista potrudila, da hi se bila naučila slovenski! Da s takimi <>i|-nošaji nismo zadovoljni, to je naravno. Ves nanid je ž«- velikokrat prolesloval proti takemu postopanju merodajnili oblaslnij, ali brez uspeha!
IVi politični upravi je tudi slabo. Cela vrsta uradnikov m> razume slo-veiiskejia j«-zika. Namestnik vitez Kili aldini ne le tla ne razum«' jezika velike ve«*ine primorskega prebivalstva, marveč je še znano, <t; ias najmi-leje p«tvedano m- ljubi. Kaj je vse s tem v zvezi, v«'« morda še najbolje Vaša Vzvišenost, ker ste imeli g«itov«> že priliko slišati, kaki', mož slika iu podpira naše opravuVne zahteve in želje. Nič čuda t«.;'ej, ako smo Slovenci v odločni opoziciji proti njemu.
j            Slovenci v Tisttt in Istri so pa na-
ravnost pomilovanja vredni trpini v vsakem pogledu. Ali sedanja domača vlada v Trstu je povsun nezmožna, <la bi ustvarila v <lež«'li člov«-ške odno-Šaje. Zategadcl tudi od vlade v Trstu ničesar ne pričakujemo, marveč «>bra-čamo svoje poglede in upanje le v osrednjo vlado na Dunaju, od katere pričakujemo p«unoči.
F.ksccleuca! To pomoč pričakuje slovenski narod uprav od Vas. Proučite odiK.šaje v «lež«-li, kakoršni so, ne «lajt«' se slepiti od naših nasprotnikov, potem pa raklonit" tudi Slovencem in Hrvatom na Primorskimi vsaj del one dobrohotnosti in obzirnosti, katero ska-zujejo vsi Vam podrejeni uradi m>sl«)-vanski manjšini. Pravice iščemo, in nič drug«'ga! Nadejamo se, da jo dobimo vsaj zdaj, ko ste prišli v deželo Vi, Fksci-Icnca, ki ste sin bratskega naroda poljskega. Nočemo, da bi kaj vzeli po krivici našim laškim sosedom; prosimo Iv, naj se da vendar že enkrat tudi nam ono, kar je naše, kar nam tiči1 po naravnih, po božjih in ustavnih zakonih. Dal Dog, da bi se to zgodilo za vlado Vaše Vzvišenosti! h\ v tej nadi kličemo V p. m iz bratskih slovanskih sir. oduševljcni:
Dobro nam doiti!
Od Predela do Gorice.
Grof Badeni je dospel na IVodcl okoli 10. uro clop. V njegovem spremstvu so bili: dvomi svetnik ITalbnn, mimsterski prezi-dijalni tajnik dr. Wiencr, namostniski tajnik
baron \Viuklor, deželni glavar Frane (lomnim in vile/, lliiKililini. ¦¦¦ Na Predelu so jo mudil pni ure. Na meji mod Koroško iu (loriiko jo bil postavljen slavolok z napisom: Dobro došli! \Vil;ijzo! Pokiica Marija Sovdiit ga je nagovorila s temi besedami:
»IVevzvisi.m gospod grof in minislerski proilseilnik! Hlagovolile sprejeli skromni dar gorsko vasi ter prosim Vas, imejte v blngeni spominu našo revno slovensko ljudstvo, ki Vam je iz siva naklonjeno*,
Podala mu je šopek nfMiir, kalem jo piipolj;i! tudi v (lorioo. • ¦ Zupan Martin (''.erniita ga je pozdravil v iin...... obemo.
Poslanec dr, Anion (iregonMc ga je pozdravil v imenu deželnili poslimeov lako-le:
Vai*a PmvzviftenoHl ! Visokorodni (Jo-spe.d ! V imenu slovenskih deželnili poslancev, ki so lukiij navzoči, pozdravljam Vas prav prismno na domaoi zemlji goriški. Štejemo si v veliko odlikovanje, da sle so potrudili osebno prili v našo deželo, du ho v neposrednem oluVvanji z raznimi sloji Ijudslva prepriiNile o njenih lazinerali. Posebno nas veseli, da ste si izbrali pot, ne glede na njeno ležave in nevarnosti, čez Preiicl in po Soški dolini. Okraj, v katerem .?(e stopili na goriško zemljo, spada med najrevnejše; njegovi prebivalci so borijo ;• velikim trudom za vsakdanji kruli; ali vedno so krepko stali kot zvesti mejniki za Avstrijo in so odločno vredni, da so vlada na njo ozira.
Splošna želja naše dežele je, da '»i šla druga železniška zveza med Trsloi.) in notranjimi deželami po Soški dolini in v prvi vrsti čez Pre«i«>l. Nujno potrebna jo temeljila pmuravuava državno ceste med Kobaridom in Holcem. Sploh je za ceste, posebno v severnem in zapadiiom goratem delu deželo, <a'luo slabo preskrbljeno in potrebujemo v tem oziru izdatne pomoči, knkorSuc do zdaj nismo imeli.
Kot deželni zastopniki zahvaljujemo se Vaši Vzvišenosti na doseilaj deželi izkazani dobrohotnosti, ki sejo posebno pri reševanji vprašanja radi Vipavske železnice jasno pokazala, ter prosimo, da bi obranili naši deželi enako dobrohotnost So dalje. V muli, da v Vaši PrevzviSeuosli pozdravljamo pravičnega iu krepkega pospeševalca svojih gmotnih in drugih koristij, ponavljam v imoiiu navzočih tovarišev svoj pmsrčcn pozdrav ter Vam klicem : Dobro došli! Živio!
Vsi navzoči zaorili so trikratni Živio, da se jo odmevalo na visokem Predelu.
Doželni glavarje predstavil vse poslance, (jlrof IJadeni je govoril z vsemi. Iz Loga jo došlo mnogo ljudstva na Predel.
V  bogu jo vihralo mnogo zastav, ko so drdr.ili vozovi mimo.
V  liolc so dodrdrali okoli 12. ure. Pred ¦lozovo hišo jo bil postavljen slavolok z napisom : Dobro došli! Zbranega je bilo silno veliko ljudstva. Župan Jon k o je pozdravil ministra in mu izročil spomenico, ki obsega željo glede predelske železnice, raznih cosl, narodno uradovanje, narodno šole, in izjavo, da so ljudstvo ujema s svojima državnima poslancema. — Dekan llovar ga jo pozdravil v imenu duhovščine, a voditelj tamošnjega sodišča Andraž Jeglič je predstavi! vso uradnike.
Minister je Sel peš v JIolcl k Pošli" kjer je bil obed. Ljudstvo je viharno klicalo: Živio Hadoni, živila naša državna poslanca, živio grof Marenzi. Pri obedu je bilo 14 oseb, med temi oba državna poslanca in dr. Turna. Ob dveh in pol jo zapustil Bole v spremstvu mnogih kočij.
N a 7, n g i, na S r p o niči in na T r-no vem so bili tudi povsod postavljeni slavoloki. Ministra so pozdravljali župani. Na Trnovem je prosil župan, nnj bi reala, ko jo bodo popravljali, sla skozi vas, kakor do zdaj. Vikarij Kodormac jo proHil fiolo in uči« lelja.
• ••
V Ivob uridu Je bilo ogromno ljudstva in /.nslav. Slavolok jo bil postavljen pri vhodu na leg. Zupan ga je pozdravil in prosil, naj bi se od občino ne zahtevalo sodno poslopje za TiO.OOO gld,, ampak po močeh občine, kakor ho bili napravljeni prvotni načrti. Depnlneijo iz .Sedlu iu Loga Jo vodil vikar Simon (Sregorčič ml,
Tudi v ldorskinn je bil i nlale ho ziifllnvo.
; in
Minister ni bil namenjen ili v Tolmin. Ali ker jo la Irg najvažnejši v .Soški dolini, so naši poslanci izposlovali, da jo vendarle šel tudi Ijekaj.
Ljudstva je bilo silno veliko: Trg je bil lepo okrasen. Došle so ludi depulacljo od Sv. Lucije in z Uruhovega. Mlnislm je nagovorila prva neka učenka in mu podala šopek cvetlic. Župan C. a z z a fura gaje pozdravil in mu izročil memorandum, ki obsega želje glede železnice, raznih cosl, pripravnico za učiteljišča, učiteljišča v Kopru, glede srednjih šol in slovenskega uradovanja. Pozdravi! ga je tudi dekan. Grof Hadoni si je ogledal prenovljeno poslopje za c. kr. urade, ki mu je ugajalo. Pri Peršelu na desni strani Sočo je bila mala južina, katero je bogato priredil okrajni glavar grof Marenzi. Ob, šest iu pol je gospoda odpotovala dalje.
*   *
Tudi v V o 1 č a h jo plapolalo mnogo zastav. Mračilo se je že.
* * *
V H o č i u j so dospeli že v trdi noči. Vikar Leban je priporočal cesto od Kostanjevice v Kambrežko. Med peljem domačega pevskega zbora je minister odšel dalje. Grof Marenzi se je poslovil, na njegovo mesto jo prišel vitez B o s i z i o. ***
Kanal je čarobno razsvilljcn. Zastave so vihrale na Soč»nem mostu. Govorila sla župan Draščok in dekan Vidic. Grofu liade-niju jo tu tako ugajalo, da je vprašal, ali je Kanal mesto. Peli so pevci.
* " *
VPlaveh so pozdravili ministra s slavolokom, zastavami, razsvečavo in umetnimi ognji; tudi rakete so švigale v zrak. Župan Andrej Konjodic jo omenil, da šo dozuaj ni nakazanega denarja za avSko cesto in govoril v ostalem takole:
Vzvišenost! Iskrena hvala Vam, da sle blagovolili ustavili se tudi v naši občini. Dobro nam došli. Slišali smo že, kako srčno Vas je pozdravljalo našo ljudslo od Predela po vsi Soški dolini kot prvega svetovalca krone in odličnega sina bratskega naroda poljskega. Iu ko sle se vozili po prelepi Soški dolini, slo golovo sami spoznuli, kakci opravičene so vroče željo tega ljudstva, da bi bilo zvezano s srcem države po železnici. Vzvišenost! To vedno zvesto slovensko ljudstvo se z zaupanjem obrača do Vas, da ga osrečile s tako železnico in polog toga s pre-polrebnimi narodnimi šolami v goriškem mestu, z izvršitvijo narodne enakopravnosti. To so tudi naše vroče želje in zat6 so ludi mi iskreno veselimo Vašega dohoda. Kličemo Vam torej v imenu županijc Deskle in Anhovo presrčni: Dobro dosli!- Živio 1
Vladni zastopnik vitez B o s i z i o je tolmačil govor in pojasnjeval* kako je z denarjem za omenjeno cesto. Gospodična Olga Konjedic reu je poklonila šopek belih cvetlic s temi besedami:
Vzvišenost! V imenu slovenskega narodnega ženstva pozdravljam Vas prav iskreno, ko ste prvič prišli med nas, ki smo po krvi m jeziku rodni br;.tje in sestre s plemenitim narodom poljskim. Me Slovenko le občudujemo žareče rodoljnbje poljskega zonstva, katero nam je uz6r, kako ljubili svoj narod in zanj delovati. Zategnile! se pa Štejemo ludi neizmerno srečne, da plemeniti sin tega vrlega bratskega naroda prihaja med nas od vseh zapuščene Slovence kot prvi svetovalec presvetle krone. Vzvišenost, bodite zagotovljeni naSe iskrene zahvalnosti za vse, kar storile dobrega za gmotni ali duševni napredek naroda, ki Vas je danes oduševlieno pozdrav ¦ Ijal od Predela do naše skromne vasi. In v dokaz veselja, da sle nas počastili s svojim dohodom, drznem se Vam poklonili v imenu narodnega ženslva teh krajev ta-le Šopek. Živili!
Minister je odgovoril: 11 vda, dobro, dobro. Ljudstvo je ludi, knkor že drugod, viha/no klical.*: živili nafti poslanci.
V Solkanu je bil postavljen slavolok z baloni, ki se je jiko lepo podajal. Pri slavoloku jo čakalo jako veliko ljudstva.
O tem nam pišejo i/. Solkana 10. t. m.: Živahno je bi o včeraj proli večeru v Solkanu. Vso je pr čal:ovalo Nj. eksc. inini-slerskoga predsedn ka Hadenija. Pri krasno ndičciicm slavoloku se je ljudstvo zbiralo že oh osmih zvečer in nestrpno čakalo prihoda najvišjega cesarskega svetovalca. Ob '.Jl'4 naznanjale so raketo z Velernjeka, da so bliža vrsta kočij Solkanu, še nekaj minut, iu do-nebesni živijo-klici pozdravili so visoke goste na solkanskih tleh.
Okrajni glavar, velerodni g. pl. Bosi-/. i o, predstavil je zbrane župane. Solkanski župan g, Anton Mozetič pozdravil je Nj. eksc, v slov, jeziku tako-lo:
Ekscclenca! S posebnim veseljem smo sprejeli novico, <la Vaša Ekseelenca pride čez Predel po prelepi naši Soški dolini! IbidosL-nili src Vas torej pozdravljam v imenu starešinstva na tleh solkanske Zupanije! Ta krasna dolina, po kateri ste prišli, nima ni-kake pošteno zvezo z notranjimi deželami; zdaj, ko ste videli lo zemljo in nje prebivalstvo, Vam bodo pač razumljive njega opravičene težnje, da hi nas vendar enkrat že zvezala železnica z drugimi avstrijskimi deželami in osrčjem države same.
Ekscelenca! Tu na pragu goriškega mesta Vas najudaneje prosimo, da bi vendar enkrat c. kr. uradi enako spoštovali deželno večino slovensko, kakor čislajo drugonarodno manjšino. Mi ne zahtevamo drugega, kakor lo, da bi se tudi za nas Slovence konečao začeli izvrševati ustanovni zakoni. Gorica živi od slovenske okolice, a naši rojaki v mestu nimajo niti ene slovenske šole; pri sodiščih vlada laščina, v srednjih šolah pa nemščina. Obrnite, Vzvišenost, svoje oko na te odno-šaje in pripomozite s svojo mogočno besedo, da se naredi enkrat pravičen mir v deželi ! V to ime Vam kličem presrčni: »Dobro nam došli !*
Na to je pozdravil solkanski župnik č. g. Ivan Kolavčič v imenu duhovščine Nj. eksc, seveda samo v nemškem jeziku — dasi mu je malo trenotkov prej sam g. okrajni glavar svetoval, naj govori prvič slovensko potem nemSko. — Č. g. župnik je tožil o pomanjkanji duhovnov in njih žalostnem stanji.
V imenu učiteljstva pozdravil je v slovenskem jeziku solkanski nadučitelj g. Tomaž Jug in prosil pomoči bednim razmeram učiteljev na Goriškem. GU enem je vročil tudi memorandum učiteljska goriškega okraja. Zahvalivši se, vsedei se je Nj. eksc. s spremstvom v vozove, ter se peljal po razsvetljenem Solkanu spremljan od živijoklicev proli Gorici.
*   *   *
Na meji Goriškega mesta in Solkanske občine so postavili v naglici goriški Slovenci ličen slavolok, na katerem so plapolale štiri slovenske trobojnice in na sredi jedna cesarska zastava. Transparenten napis v slovenskih barvah se je glasil:
»Goriški Slovenci kličejo Vam: Dobro d osli Wi ta j ž e!" Slavolok je b;i okrašen z baloni, a pred njim je bilo več majev, med katerimi so svetili baloni ali bengalični ognji. Veliko ljudstva se j« bilo zbralo na tem mestu, da pozdravi visokega gosta, ker bi tega ne moglo po-voijno storiti v Gorici. Nešlevilno razpoka-jočih in barvaniii raket je naznanjalo prihod ministra in njega spremstva; ko so vozovi prispeli bliže, je občinstvo kakor iz enega grla klicalo svoj presrčni Živio! in Witnj nam! Pri tem slavoloku se minister ni ustavil, ker tudi ni bilo nič naznanjeno, da se na tem mestu sphloh priredi k;:ku ovacija
,Sind  auch Sokolisten da?«   — I Tako je   popraševal  revni  novi  redarstveni komisar ona dva žandarja, katera sta imela službo  pred   Fonovo  krčmo in  jima   dajal ukaze, kaj jima je storiti, ako zapazijo kake Sokole v oblek:. Hvala Bogu,  žandarja   sta zna?;;  svojo dolžnost že prej, nego je prišel gospod komisar,  in  se nista prav nič zmenila za njegov ukaz — ker Sokolov v obleki ni bilo, pač pa polno slovenskih   mladih   in starih rodoljubov, ki se  niso  ustrašili   upili j »živio" prvemu cesarjevemu svetovalcu. Opra- I vili  so   vse tudi brez Sokolov, ki so menda le grozno strašilo goriškemu redarslvu.
* * * Konstalujemo slednjič, da ni bilo pri sprejemu na solkanski cesti ne Slovencev iz Št. Andreža, ne iz št. Petra ne od drugod, kakor so prerokovali naši someščanje že osem dnij poprej. Kolikor v Gorici, toliko pri sprejemu na solkanski cesti so sodelovali samo v Gorici stalno bivajoči Slovenci in sicer Sf-le doseli del njih, kajti ako bi bili sodelovali le v onem Sle-vilu, kolikor jih je našla v Gorici uradna Statistika, tedaj bi se bilo se-la zvedelo sinoči, kdo je v (Jerici doma! Ako je tudi priletela kaka ptica v Gorico, taka pa m še jalo.
V Gorici.
Za vozovi je drlo ludi občinstvo s solkansko cesle proli Gorisčeku. (Oattarinijev trg). Tam so pričakovati ministra goriški župan iu nekateri starašine, mestna godba, og-njegasci s svetilkami in veliko občinstva. Ko je dospel minister, zaorili so klici evviva in živijo. Od fu dalje sla sploh tekmovala ta dva klica. Že tu so se pa slišali klici: Evviva Gorizia italiana. Župan Venuli je pozdravil ministra s par besedami in stopil v voz ter se odpeljal prvi v mesto, a za njim druge kočijo. Godba je svirala po ulicah do hotela južne železnice, kamor jo je spremljalo mnogo številno občinstvo.
*     *
Sprejem * in e s t u. — Ne na meji gorisko-solkanski, kakor je bilo prej določeno, nego :ia Gorisčeku so sprejeli uradno grofa Badenija goriški mestni oblastniki. Nil* ena hiša od mitnice naprej — rnzuu Kopačevega stanovanja — ni bila razsvetljena. Mestna godba je poveličevala sprejem s svojimi bakljami. Ako ne bi bilo lega svetla, sprejetje bi bilo v mostu pod vsako kritiko. Sprevod do minislr. stanovanja je bil res mnogoštevilen. Slovenski »živio" je bil zastopan pred in za godbo. Po celi poli pa so odgovarjali »merila" na vsaki „živio". Vidi se, da so gospodje hoteli pokazal' svojo čeztisočlelno omiko tudi pri ti priliki, ko jih je počastil z obiskom visoki dostojanstvenik avstrijski. Naj bi rajši razširjali to omiko v Afriki, ker Slovenci jo imajo vsaki dan na krožniku! Upamo, da je ta olika dosegla marsikojemu gospodu do ušes!
Grof B a d e n i se Je nastanil v Gunk-lovem hotelu. Številna množica, ki je tavala za godbo, postavila se je v polukrog pred stanovanjem. Upitje je bilo besno, odobravanje (ploskanje) viharno. Mej tem, ko so Slovenci dajali svojemu iskrenemu čulu oddušek z vskliki „Živio", gospodje so upili „Merda", »Morda ai sclafs", »Evviva Gorizia", »Evviva podesta di Gorizia", »Evviva Menelik", »Evviva Lega" tako, da se je slišalo konečno več vsklikov .Merila" nego H .Evviva". Da j temu upitju menda konec stori, pokazal se ' je ministerski predsednik na oknu, mahnil v pozdrav z roko, storil korak na levo in se obrnil v sobo. Kmalu za tem ste bili ugašeni luči na »balkonu" v znamenje, da želi imeli mir. Redarji so prijeli enega, ki je upil »Morda", a so ga spustili, ker niso bili gotovi, da je bil uprav oni, ki je tako upil. Drugi afrikanski junaki, ki so upili to civili-zovano besedo, so jo popilmli, ko so opazili posredovanje redarjev.
Učeraj od 9. zjutr. do 12'/» je sprejemal v glavarstvenem poslopju pnsete dostojanstvenikov in deputacijc. Laške depula-cije so baje rezko prijemale samega grofa Badenija. Goriški župan Venuli je govori, najprej italijanski, potem je Cital nemški daljši sestavek v katerem je priporočal furlanski tramvaj, kateri narekuje le politika in ne potreba, dalje sodno in gimnazijsko poslopje v Gorici. Dalje je še zatrdil s sveča-nejšim glasom, da mestni zastop si šteje v sveto dolžnost, obvarovati ¦/. vso odločnostjo mestu staro (!!) italijansko lice, spoštovanje ob enem kakor se spodobi (kdo se ne smeje?) stanovalce drugih narodnostij, ako žive z nami v ltpi harmoniji. (To se pravi: ako se puste od nas le molzti in — polaščevati!)
Od slovenskih deputacij je prav znamenita ona županstev goriške okolice; podžupan dornberški g. Perozzi je imel večji nagovor, ki je obsegal ob kratkem vse, kar nas boli in teži v gospodarskem in političnem pogledu. — Tudi depulacija slovenskih sla-rišev je jasno povedala visokemu gostu, kar je bilo umestno in morda tudi potrebno.
Ko je zapustil grof Badeni glav. poslopje, zaorili so na Travniku mogočni .živio!«. — .Corriere" pravi, da so bili to »al-cuni villici di Salamo, farse pagati per farlo", ali ti »živio*, da so kar izginili v evviva-klicih. Kdor je bil na Travniku, se mora le smejali taki pissriji.
*   *
Tudi v Št Petru so se dostojnopr"-pravili za sprejem; postavili so slavolok in razobesili zastave. Zopet slovensko lice! Sam deželni glavar je moral povedati visokemu gostu, da to je zopet že slovenska županija. — Med obedom so peli domači pevci, katere je grof Badeni jako hvalil. Poklical je k sebi pevovodjo g. nadučilelja Lovrenčiea iu ga zahvalil za lepo petje. — Tudi pri odhodu so ga viharno pozdravili naši Šempe-terci.
*   *
Minister je odpotoval ob 4-. iz Goriee skozi Pndgnro do Tržiča, kjer je vstopil r večerni brzoviak. Podgora je bila v »a v zastavah, med temi veliko narodnih.
DOPISI.
Iz tiorlee: Dne 10. sepl. je praznoval preč. gosp. župnik Dlaž M a d o n, v pokoji tukaj pri nas, svoj osemdeseti roj-stveni dan. Porojen je bil dne 10. sept. 1 ,S 10. v Poillakab pri Madonih, občina Banj-Sice sv. Lovrenca; v mašiiiku je bil posvečen I. 1811. Služboval je prvič kot kupelun v Prvačini, pri svojem stricu, tamk. župniku, kjer je bil prvi katehet našega pre-v-z vi Se nega nadškofa. Za tem se je posvetil duhovnemu pastirstvu pri vojaštvu. Imenovan je bil kapelanom pri lonibardskem pešpolku SI. :i4 v llerganiu. Tu se je začel« njegovo burno življenje, kajti pokazalo se je, koliko mora prestati neomadeževan značaj. Hitro po njegovem prihodu v Bergamo, sa se trosili revolucijski spisi o zjedinjeni Italiji Mazini-ja itd. —; in tu se je začelo njegovo trpljenje in preganjanje ce!6 od strani civilne duhovščine. Bil je preganjan še celo radi postnih homilij, v katerih je priporočil lombardskim vojakom zvestobo do oblasti in cesarja, naslanjajo se na izreke sv, Pavla; ko se je pa izjavil, da je »austriaco*. so ga črnili do smrti. — Vsled vojaškega ukaza iz Verone je bil premeščen k mornarici na fregato »Guamera". Nemudoma se je podal od tod črez Verono, Padovo s transportom v Benetke, kjer se mu je obljubilo, da bode le eno leto. Toda, ker je nastal punt v Na-polju, morala jo njegova fregata v boj v Napolj. Ako bi poslušali na Dunaji očeta Fbi-detzkega, bil bi so zatrl uporni živelj že ke-daj! •-¦ Tu je doživel punt vojakov, koji so se okužili od strani razdraženih N.ipolitaiicev. Na lep način so se odpravili proti domu v Pulj. Došlo v luko, je slo vse moštvo v lle-nelke ne da bi se kedaj več vrnilo. Fregato »Belono" je italijansko moštvo tudi zapustilo in zbežalo v Italijo. — Sedaj so jeli ^ubirali moštvo po Dalmaciji, iu ko so ga dosti zbrali, je bil komandiran na fregato »Belono, katera je imela napasti Benetke z drugim vojaškim brodovjetu. Ker je pa bila nasprotna vojna sila močneja, so se morali vrniti v Trst. Toda naši sili sledila je vedno italijanska do tržaške Inke. Naše brodovje je serčno prišlo v luko in je zaprlo pot z močnimi verigami, tako, da Italijani niso mogli v bližino. Neko noč se je posrečilo Italijanom priti do obrežja, v srečo zapazi lo župnik v Barkovljah; on je začel zvonili; ljudje, koji so bili takrat vojaki, so na tak način odgnali sovražnika, kateri se je na to oddalil za vedno proč. —
Ker mu ni več ugajala radi slabili očij vojaška služba, stopil je zopet v civilno dušno psstirstvo. Služboval jo v Ločniku, kot župnik v Prvačini in Šempasu, kjer se je vedno uzorno ponašal. Bog mu daj uživati Se več časa zasluženi pokoj! Žalibog, da sedaj ubogi starček skoro nič več ne vidi. —
Iz Otaleža. — V ;ji>. št. .Soče" seje oglasil v dopisu »iz hribov" jako nadarjen mož; iz šestih številk »Delavca", in še te je le-po ovinku dobil v roke, je zajel toliko socijalue   učenosti,   da   se  čuti v socijalnem
gibanju pravega veščaka. Pustimo njegovo učenost; v kolikor se pa on doliče krivic, katere delamo otaležki .bogatini" s svojim načrtom za razdelitev občinskih zemljišč našim občinarjem, to-le- Ko so leta 1873. plačevale različne občine tolminski grajščini odkupnino za občinska zemljišča, se je naša občina ustavljala in ni hotela dali nobene odkupnine. Tolminska grajsčina pa je našo občino tožila in dobila pravdo. Občinska zemljišča so bila že razklicana, da se prodajo na dražbi. Dražbe so se posestniki ustrašili, in ko so videli, da bi se jim lahko vzelo vse občinsko zemljišče, so hitro sklicali na posvetovanje vse posestnike, iu sklenili so, da se mora grajSčini plačati odkupnina, ker brez teh zemljišč bi bili kmetje uničeni, ker bi ne imeli kam goniti živine na pašo, in kje dobivati se sletje i« drv? Ako je torej tolminska grajSčini imela pravico, vse občinsko zemljišče naše občine prodati na javni dražbi, je moralo vsekako biti to zemljišče nje last. Ravno te pravice so po kupni pogodbi dobili vsi tisti, ki so plačali kak znesek odkupnine. Ta odkupnina se je bila naložila potem na vse posestnike tako, da je vsak toliko več plačal, kolikor večje deleže in užitke je imel x občinskih zemljiščih.
Ako se torej načrt za razdelilev lega zemljišča opira na načeio, da se ima občinsko z< mljiv-e razdeliti po meri odkupnine, itm pač nihče ne more podtikati krivičnih namenov, ton* manj, ker se načrt ozira tudi na take. ki niso za odkupnino nič dali.
Toliko gospodu dopisovalcu »iz hribov* v pojasnilo!
»Delavcu" pa svi bijemo, da se v prihodnje bolje pouči o r«a;ih r.izmer.di, pred no piše o nas; uči naj se razločevali med ve-lekapitalisti, dunajskimi /iili, med češkimi to-varničarji iu med nami kmečkimi trpini. Otaležki kmetje, v »DeJaveu* takozvani »bogatini" in »veleposestniki", so ravno laki trpini, kakor vsaic drug delavec. Kmet, posestnik sam, kakor njegov hl.ipee, mora delati vse leto od zore do mraka v potu svojega obraza, da mu je moči preživeli sebe in svojo družino. V slučaju pa, du ga zadene slaba letina ali kaka druga nesreča, mora si za živež in za davke denarja izposoditi. Ni ga v naSi občini skoraj posestnika, ki bi bil samo tisoč goldinarjev dolžan.
Taki smo otaležki bogatim in veleposestniki; nič manj uzroka nimamo biti »mokra č i" (tako imenuje skrajšano pri nas ljudstvo sorijalne demokrate) kakor vsak drugi delavec. Sploh je celi čl.mčič »Delavca", kateri je omenil gosp. dopisovalec, poln zavijanja, laži in obrekovanju. Ako hoče. lahko mu postrežemo s popolnoma verodostojnimi pričami in fudi z uradnimi spričevali.
Tu se vidi, koliko se je zanesli na nekatere »Delavčeve"  poročevalce.
(H a I e ž k i   b o g a t a S i.
Iz Tista. (Tržaški »Brivec" je oživel!) - Ne čudite se ve prepirljive slovenske stranke o njegovem povralku med Slovence! (lili je vik iu krik v I I.ules" nasiti neznačajuih bojev iu strankarskega klanja. Predramljajo ga iz spanja obupni boji na Tržaškem iu v Istri, osebno mrženje strankarskih prenapelnežov na Goriškem; nezaslišana ntrpelos! središča Slovenije na Kranjskem, dalje hohlajč-nestrpnod. p a n g urin a no v do slovenskih manjšin v Gradcu in Celovcu, ter pravični boj delavskega prole-tarijata na Slovenskem. Obupen klic Spin-čičev: Morituri vos salutant, pretresel je nc-Irohljive kosti spečega »Brivca* -— zemlja se je odprla in bruhnila na dan novim duhom nasičenega b o r i v e a, ki si je takoj poiskal orujavelo orodje svoji-, da je brusi iu sicer tako hudo nalmisi, d.i bo rezalo na vse strani, brez prizutiesljivosti.
Ni brivca brez salona, ne bo ,B r i v c a" brez lepih podob! A da ne zastane sapa zopet probujenemu borivi-u za narodna in človeška prava iu da ne pobere v drugo i njega navadna denarna sulica za katero m rjo slovenski šaljivi lisli, sklicuje se na vse sloje slov. naroda,   da mu pomagajo   pri   živenju.
»Brivce* izhaja trikrat v mesecu in slane za vse leto le 5 kron. Prva številka izide 9. oktobra t. I. Pisma, naročnino itd. sprejema bivši voditelj slovenske soie v Trstu, vpravnik lista M. Kam u3C i č, bivajoč pri s v. Ivan u 105. Šaljivi Slovenci in Slovenke sezile marljivo po peresu — ostali pa v žep !
Iz Ccrkna smo prejeli naslednji dopis • »Na cenjeni dopis v zadnji »Soči* z dno V septembra t. 1. St. 36. prosimo, da resnici na ljubo sledeče popravite :
Ni res, da so le nekateri gospodje pri. redili nekak shod, ampak priredili smo ga vsi skupaj, ko je bil g. dr. Krek navzoč ter se še isti večer dogovorili, da povabimo tudi častitega g. dr. Gregorčiča, da nam poroča o svojem delovanju. Ta ljudski shod smatrali s.no vsL.t nujno potrebo in g. dr. Krek je še isli vc;.;r obljubil sodelovati, ler je on tudi to misel izprožil.
Da se bi pa Se le pozneje '/.mislili n;, č. g. dr. Gregorčič-a, ni resnica, ker se mu je koj drugi dau o tem poročalo, ter se nj čisiv nič skrivalo, kajti Cerkljani smo že pr»> mnogokrat pokazali, kako visoko ga čislamo.
V Cerknem, dne Tu septembra I89G. Slede 10 podpisov.
O shodu samem in kar se nam je sporočilo od raznih stranij, ne rečemo niti besede, da se nam ne poreče zopet lo in ono. — Dostavljamo le Se, da ono zatrjevanje v gornjem popravku, češ, da" .Cerkljani smo že premnogokrat pokazali, — je eden podpisanih gospodov v zasebnih pismih pojasnjeval, da je le švindol nekaterih Ijndij, ki so na duhu om»jeni in nerazsodni iN., sploh: pisal je uprav narobe (emu, kar zgoraj zatrjuje.
Goriške novice.
t Knez Kann Flohenlolie. — V sredo večer je prišel v Gorico in sprejel grofa Hadenija v hotelu južne železnice. Znano nam je iz najzanesljivejšega vira, 'a se je zvečer okoli 107, in potem Se večkrat močno razjezil na svoje politične prijatelje v Gorici, češ. da ne znajo brzdali pouličnega ,moba", znane goriške sodrge. Slišal je namreč <e|6 v hotel ostudno kričanji-, m....a Sčavi! evviva Gorizia italiana! evviva il nosim pode-sla! »Evviva Badeio-* pa ni bilo slišati! Spat je šel baje ob 1. popoluoči.
Drugo jutro ob 7. uri so pa našli mil-vega   na divami; oblečen je bil na pol,   ležal  je   na   trebuhu z rokama pod glavo. Prihiteli so razni zdiavniki, ki   so   pa   mogli edino le koudutovuli, da je že inrlev.
Knez K,mn Hoheiiloho je bil predsednik južne železnice, upravni sveloval.-e Llov-dov iu državni poslanec, (orej upliven mož, toliko bolj, ker je imel mogočne rodbini-zveze. Toda ves svoj tipliv je rabil proti pravičnim težnjam slovenskega naroda. - Zdaj, ko je izdihnil svojo du-tn na lak«') nepričakovan način, se nočemo spuščali v pritoževanj.!, marveč mu vzklikamo prav od srca : Mir njegovi duSi!
Zapustil je soprogo, dva sina in jedno hčer.
Giede pogreba ni Se nič določenega, kri njegovi sorodniki pridejo Se-le drevi v Gorico. Iliv: . nekje na CeSkem. Mre/, dvoma bo pokopan v rodbinski grobnici v deviuski kapeli.
PoUfle.il uradniki lit avnt Kadeul. — Ob pripravah za sprejem grofa Badenija so si dovolili nekateri politični uradniki preveč umešavauja v reči, ki jim nič mari niso. Tako n. pr. se je svečano zatrjevalo, da grof Badeni razume samo (!) nemški in da ga torej ni treba pozdravljati v slovenskem jeziku. Pevskim zborom pa se je priporočalo, da bi peli le cesarsko pesem. Zakaj neki?! Po naSeni mnenju cesar, pesem sploh niti ne lire pri takih prilikah! Kedar pride presv. cesar, takrat se poje cesarska pesem!
Po našem mnenju je neumestno in nedostojno tako umesavaiije političnih uradnikov! Naj bi gospodje lepo pustili ljudstva prosto voljo, naj pozdra\i drage goste na svojih lleh tako, kakor se njemu zdi najprimernejše. Toliko skrbnost od strani polit, uradnikov kar naravnost odklanjamo, ker naše ljudstvo je prav nič ne potrebuje, kar • je  dokazalo že  čestokrat:  zlasti pa ne po-
Podlistek.
Ida.
Iz hrvaščine poslovenit Vekoslav.
(Nadaljevanje in konor).
Zmešan proveliko bolesti hitim iz hi.šp, kjer sem preživel najsrečnejše dnovo svojega žitja, kjor me je mesto ljubezni in sreče dočakala grozna beseda: mrtva! Slutil sem, da mora biti vmes očetova roka. Drl sem na bojižče, iskal smrti; a ni me hotela. Prihranila me jo vam v nesrečo. FCo jo vojna končala, se je radovala vsa Italija; le jaz sem ostavil s krvavečim srcem svobodno domovino in odšel v inozemstvo. Prepotoval sem vso Evropo, a nikjer ~ nikjer nisem našel leka bolnemu srcu. V Parizu izvem, da mi jo oče na smrtni postelji. Krv ni voda; hitel sem k njemu. Po petnajstih letih prestopim prvič domač« prag. Ko stopim v oi-etovo sobo, dvigne se bolnik, da mi roko in reče:
»Hvala ti, Antonio, da si pri§el! Ne bi mogel umreti, da mi ti ne oprostiš*.
Molčala sva dolgo časa. Slednjič nadaljuje tihim glasom:
«Sin, ti si. moj jedinec. Bil si mi največja nada. Spolnil sem ti vsako željo, le zakonu z Julijo nisem privolil. Moj ponos mi ni dovolil, zvati neplemkinjo svojim hčerkam in uvesti jo pod krov naših plemenitih pradodov. Ko sem čul da imaš sina, bilo mi je toliko jasneje, da se ne Izneveriš svojemu ljubljenemu nzoru. Odločil sem torej to preprečiti. Vsak tvoj list je došel meni v roko. Ali s tem nisem dosegel ničesar. Julija te je preveč ljubila. Jljenega ljubečega srca so ni poprijela niti najmanjša slutnja. Bila je prepričana, da ti ne dovolijo vojne okoliščine njej pisati. Poslužim se druzega sredstva. Vzel sem ji otroka. Pisala ti je obupen list. Javila ti je, da je izginil sad vajine ljubezni in rotila te, da bi jo obiskal. Ta Ust je prišel v moje roke in jaz
sem ji odgovoril v tvojem imenu. Očital sem ji, da ni imela prave materinske skrbi za sina in da radi tega nočeš imeti ž njo nobene zveze. Listu sem pridejal tudi veliko svoto denarja, ali zopet sem se varal. Njeno ponosno srce ni hotelo prenašati tolikega ponižanja. Vrnila mi je denar, ne da bi mi kaj sporočila. Potem je šla v Dalmacijo k svojim sorodnikom, in od takrat nisem slišal ničesar več o njej . Oče umolkne, a jaz zakričim:
<Torej ni mrtva in moj sin živi S
'¦Za njo ne vem. Ali tvojega sina nisem zapustil. Dal sem ga v \zgojo neki plemeniti družini v Napotjir. Po dolgem molku nadaljuje s slabim glasom:
< Dobro sem vedel, da bodeš iskal svoje Julije. Podkupil sem ono starko, da bi ti rekla, ko se vrneš, da je Julija umrla. Ona je dobro izvršila svojo nalogo, bolje bi bilo,, da bi je ne bila; ako bi bil le slutil, da te to za vedno loči od mene, ne bi tega storil. Ali sedaj, sin,   ------oprosti
—  oprosti!«
«Qče, oprostil ti Bog, kakor ti jaz oprošfcam!=> Starec me zahvalno pogleda in za par dnij mirno v Gospodu zaspi. Po očetovem pogrebu sera hitel v 'Napolj, da pritisnem svojega ljubljenega otroka na svoje očetovsko srce. Prepotoval sem vso Dalmacijo, ali nikjer nisem našel svoje nesrečne Julije. Vrnil sem se v Napolj in vzel tebe Alcid k sebi. Prepotovala sva vso Francijo. Bil si mi drag spomin moje nesrečne ljubezni. Vrnil si so v Napolj in se seznanil z Ado. Sedaj lahko razumeš, zakaj sem brez ugovora privolil tvojim željam. Hotel sem te vidoti srečnega
—   popolnoma srečnega. Zakaj se nisem vrnil v Napolj s teboj, dragi sin! Lahko bi še za časa odstranil to nesrečo. Alcid! Ada! Oprostita meni nesrečnežu, da sem vama uničil srečno življenje! A vi ploraoniti Človek, soprog drage mi Julije, oprostite, ker sem razdrl mir in srečo vaše ljubljenke. Cas "zaceli mnoge rane, dal Bog, da bi tudi to!» —
Alcid se mu vrže v naročie in reče:
trebujemo umeševanj in uplivanj od strani takih uradnikov*, ki so nam očitno nasprotni. Prosimo,  da bi se te besede primerno o vaze vale.
Zanimivi pojavi. — Po vsej Soški dolin« je naše ljudstvo dokazovalo visokemu gostu, kako trdno sloji za svojimi poslanci. Pozdravljalo je viharno ne le grofa B a d e-nijn, ampak tudi svoje poslance. V Bolcu je prav viharno odlikovalo tudi c. kr. okraj, glavarja Miroslava grof.i Marenzija. — Dva druga visoka gospoda 'sta dobro razumela pomen teh ovaeij; zlasti vitez Ri n a 1-dini je lahko primerjal svoj dohod po Soški doKni I. 1889. in pa predčerajšnji, ko je bilo treba ljudstvu še prigovarjali, naj iz obzirnosti do visokega gosla ne kaže na očiten način svojega mišljenja o gosp. vitezu R.
Vrl obedu t Št. Petru je imela svi-c;,U mestna godita. Ni nam znan uzrok. za-kai i'* "i bilo luni. Nasprotno je prepevalo meti obedom prav i/.bnrno domaČe pirv.sko drii^lvo »S I o v e u s k u z v e z a*. Slovenski ./jtio*, ki so je slišal med obedom, je zelo hu.io deloval na že tako pokvarjeni /.eluder lit kalerih gospodov, ki so se obeda udeležili, kaili .evciva* se ni eni niti za zdravilo'.
„%lvl»* na koi-oko goriški meji, »živin* v 1/igu, »živin* v Hulcii, »živin* na Žagi, na Sipenici, na Trnovem, .živin* v Kobaridu, »živio" v Idrskem."'.Živin* v Tolminu. ,.* i v i o" v Vnlč.th, ,:>ivio* v Ho-ririjii, .živio" v KauaL, »živio" v Plaveh. „;.ivio* v Solkanu, /živin" na solk.iflsk oslt preil goriškimi dimni, .živio" v mesliij na GorisfeHii, v Gu-.pn»ki ula-i, na Travniku, v Šolski in Vrini iiIm i br „¦,* i v in" na telovadnim IIV" ibl., — ni laku slra*aii<ki) razburil živcev iia*im prijateljem v lla«l«'i.i,ev«-m -oieiiiitvu, nego je to sloni .urnebes ni živin* {{.idi.-iiijil im Travniku včeraj upn-|udii«\ ko so končale avtlijeiiiijc. K d en t* ti i ii i I.aii se je bil napihnil kot žaba -vojim .evviva", a ni izdalo nič, kujli nepričakovani ,ž'- .o* Slovencev ii:; Travniku je zopet odprt oči oni go»podi, kateri so hoteli iiekaterniki prikazali rog v..\ svef-o. Jn slednjič se .živio* pri M.tdeniji vem odltodii v l'odgf#ri je tako deloval, da je moral spoz-n.ili gospod iiiinistej, kj»» so Slovenci doma. -- „<!*. pi> ncvcda drugače! Si obodno mu!
Nedolžna slovenska kri na pločniku pred iiieMiio hišo v vrini ulici je jasen do-k.i/, s kakšnim nio/inu >o m- posiljevali nasprotniki v Medu zvečer, da /.nlu-MjU vs-kiike ,zi\so". To hiii-iivo>l obsojajo n.imi It.«— lij.ilii, ki '-poznavajo, da se ne plule daleč po li [Hiti. Napadalii so bile one osebe, ka-lerc imajo mvadiio potrebo slovenskih grofi« v, In je l.ikozvaiii »niudellnti* iz llašlcl.i. V tem pngleilu jih ,;.: dobro o/.n.u'i! neki (iu-rie.m. reksi: ,Nli uio.-.tri, i<ri menavano coipi ai stiavi, <r></i pni gli ihiaiu.ivauo in holtega atend.) bi.Migno di-1 [uro danaro".
Neki konjski mrietur m-jrudlikuv..! posebno ?. iipitj«'!ii Jlvviva podota di Go-riziu* in .mer d a a i sdafs« pud okni ni stanovanj.« miiii>terskeg.i predsednika. Ko je ju zapazil, da so redarji prijeli nekoga fan-t.iliua uprav radi lega upitja, j« j<- junaško popihal.
Priporočamo g.k slavnemu ivdarMvu, naj g.i privadi in.do oliki. Tu li njemu uior.ijo bili hvaležni ll.VJMtii. ker je po-nr.-/«'! vsaj »letoma k pn-zgo.liri >.nrri imjv. «Vya ti;:hc»-wya :'.:„'(.\ornika iu Dunaju. k» r ni uinuel pie*!ali sramot«1, ki somu .<> nared i: /. upit-j«'in .merila' in .Kvvba E"l!a'i»- itd.. ka!eio je svr'alo do n*es gosp«i-.U>v, pred Lib ri:nt jih je lollkokr.il zagovarja!.
JIivIvji ritsilla* in ..Kvtlvu fcari-bahli* ».eje s!i*,do prav dobro v sredtii/. vr-sle naših nasprotnikov. PriCe -o toka;, ki so siii.tle. Putlj p.iriatio !
La balda gloventil di Gorizia je baje razpošiljala okoli pisane okrožnico, s kntero je priporočala, naj se zaprečl Slovencem ustop na telovadni trg, to je pred stanovanje Njeg. Vzvišenosti ministerskega predsednika. Da se to ni posrečilo, so priča neslevilni „morda", s katerim so odgovarjali na slovenski »živio« uprav pod okni stanovanja. Kaj si je mislil minister, ko je slišal »merda* ? Odgovorite nam gospodje civiSteatorji!
.KvrlTft II nostro podesti* — uierda al sehifs*. — Ta dva vsklika sta igrala prav lepo vlogo uprav na telovadnem trgu. Pomagal je upiti tudi neki znani izvožček, katerega se poslužujejo tudi Slovenci. Ko izvemo Številko voza, opozorimo Slovence nanj.
Evriva tforlzla itnlituia! je zalutil neki znani gospod pred kavarno »Imperial* uiimogredočim Slovencem, ki so lo sprejeli do ugodnega znanja z zlatim molkom, opa-zivsi, da je bil posreili izzivajoči namen, .Mislili so si le: Bog daj norcem pamet!
Napad mi Slovenca. — V sredo j zvečer so goriški gosposki pobalini razbili glavo nekemu Slovencu, ker je upil »živio". To se je /godilo v >HM»*aLnnsti meslnegu redarja pred mestno biSo v Vrini ulici. Še sinoči je bil >.|ed krvi na pločniku. Mestni redar videvM krvavega Slovenca, je p o-begnil. Državna slraž.« ga je pobrala in ga opravila k prcslisaiiju na redarstvo. Napadalca menda pozna redarstvo. --- Naznanjajo nam, da so bili 'lapadeni Slovenci tudi drugje; zdi r>, da so bile podkupljene n;u-lovivdne o-ebe za la posel. T.ikose je h. ra/.ii neki Italijan sam, ki ima trgovino v (;<i*pnj,ki ulici.
.Avltii eollura" je pokazala v sredo učer žalostne sadove. Marsikaj o vsem leni govorimo na drugih   mestih.   Itvo   se nekaj :
(Sg. župnik iz liudauj in kaplan iz Vipave sta bila ta večer slučajno v (iorici. Na ulici sta bila zatr.imovaua na razne načine, pljuvali so za njima in kričali: porcbi prej i sci.ivi.
Zvefer je ^lo več, »hiliovnikov in lajikov ee/ Korenj. Svojal je kričala : Viva (iorizi.i il.diaiia Ker so gospodje molčali, so začeli kričali v nje; Co-isa, no sieti« laliaiii! Porchi sciavi!
Z i oba l,i slučaja je veliko prič.
0/liiiliilo. V /..-Iipo ljudsko šolo dru-lva »Sloga'1 s pravico javnodi začne vpisovanje v nedeljo It!. I, m, ter «e bo nadaljevalo V ponedeljek in torek, ill sicer v-.a k .lan od S. do i J. predpoludiie in ml :'.. do 4. uie popoliidm1 v ulici Parzelliui h. Al. II in v ulici sv. Klare h. M. 1.
V   ulici Rurzclliiii s«* bo vpisovalo tudi v »IniMveuo žensko obrtno .šolo, ter v-e bodo sprejemali oglasi /a mo/ko o I) r I U o-ii a d a 1 jeva I o šol o.
Društvo .Sloga" si pridržuje pravico, »la odslopi primerno število otrok mestni slovenski šoli. uko s<; la odjire na lik"m kraju, kamor morejo otroci zahajrii, i), v Likih pro-torili, ki vsaj deloii!.: u>'ri. zajo zahlei.tiu šolskih postav in minislerskih na.-edb.
V  (Iorici, i O. septembra lS'J«i.
Dr. A. dre gorčic predsednik.
Živi. «"'.,iM.pisi so sporočili, da je ¦ ituil ^'. Kanil F i«-g I, dež. sod. svetnik v Tržiču.  Ali od tamkaj nam   pišejo,   »la g. V.
drav. To ;i:».uauiln nas iy z« !o "r.izveve!;!n. Dal P.og še »lol^o zdravje !
Od Sv. Lucije smo prejeli »lopi«, ki piipoK.iiije it -bo tu ^0 duhovnikov pod vod-tumi dr. Mahuiča v lanm-aijcni žnpnišču. Dopisa ne priobčimo, ker nočemo gospodom itiotiti m>tlo]/!ieg:i  leseljii.
l»:rdodxi'ui doneski. — Za »SN-igim-* zavede je dal,«- doslo:
Po položnicah: M. UluviC .'Komnu 1 gl«l.     - Fran;o Vouk   na   Hledii   ICiO.   -
Bralno društvo na Nabrežini 30 kr. — Ev-gen Gorjan v Canal Rosega 50 kr. -- Jan-: Sedej v Borjani 2 gld. — Ivan Korošec -f-Št. Petru na Kr. 1*50. — Albert Šubic, c. kr. profesor Polzala, i gld, —
Po društv. denarniCarju: Notar J. Kav-tiC v G. c2 gld. — Kurat Valcntinčič šlef. v Mirniku 5 gld. — Dekan Iv. Lukežič v Komnu 1 gld. — Rožanc Simon in Koren Ant. v G. po 1 gld. — Julija Leban v Črničah, o priliki smrti svojega soproga Franca L., 25 gld. (Čast njegovemu spominu!). — Jernej Kopač, v G. kolaCev in sladčie za olr.
Po drugi poti: Dr. Ar.t. Primožič na Dunaju 3 gld. - Pri obedu slov. kolesarjev v Devinu nabrala g.čna Lina Plesova 10 gld. Rozalka Fon v Tolminu nabrala po veselici »R. b. d." 8-72. — Korošec Forlunat v F. za brošurico 12 kr. — Brinjevka v Kamniku PGO — .Ta modri* v Kamniku PCO. — Franc Culk, c. kr. notar v Cerknem, 15 gld. Slarašini v Št. Andrežu na dan IS. avgusta 11*75. — A. Gerbec na Dobravem pri B. prihranil v 15 dneh na dimu smodk 527« kr. — E«na Ivaneičeva nabrala v veseli družbi županove gostilne na Mostu :t'20. Prof. F. Sci»ll 2 gld. — Ivan Rcsman v Zalogu mesto banketa 10. avg. v Lj. 1 gld., soproga Ivanka pa je doložila še 50 kr. ~ Fran Klanjšček. kaplan v Kamnjah, 2..W. — Jožef Pegan v (Jabrijah 50 kr, ......  A. Jakil v Hupi 2 gld.
-   Aloj. Štrckelj v Ziulru 1 gld. — Navdušeni fantje, idinini pri Marijunci na Raci, v spomin narodnega tmnvnika Osteriiianun, dar udove ;}-20. — (ier/.ej Fr. v Rihenibergu 50 kr. — V župuišču v šempasu 1», avg. zbrani duhovniki (i gl«l. ~ Alf. Blažko v Podiiielcn: Na pošli ost do pri krčinarskem računu tO kr.; ker jih nikdo ni holi?l, izroče se »Slogi" z dodanimi zrni vse družbe do zneska 2 gld. • - Sluga Kofol mesto k veselici v Dornberg I gld. — Fran Miklavič, trg. v Volčab, HO kr, - - Dorherški lambiiraši nabrali v Ajdovščini '.) gld. V Ker.šmanovi goslilni v Dornbergu je zdražbil g. Mozetič liler vina za t gld. 28 kr.. k temu se dolo-ženo jiri Pavličevi napilnici 2 gld. 117 kr. —
—   Delavci iz. Lekavca (i g>d. 1'.» kr. — V Mirim pri banketu nabralo gld, 15,05. — Neki preostanek 27 kr. — Mešana družba na Trnovem 1*50. - Po shodu v Št. Andrežu KHUJ. - - Ostanek veselice ženske podružnice sv, C. in M. v Dornbergu 10 gld. (Ži-žilei) - Hlazij Bevk v Prvačini 1 gld. • • .Mercinii Ornslav vikaiij na Krzelju 1 gld. 111. (Jrča v Šempasii za žiipr!ka Frana Bukovca v Trvižu ob priliki  25-a'lnice 20  gld.
Naprej po tej poli! Živelo požrtvovalno rodoljubje!
Družbi sv. Cirila in Metoda daroval je deželni poslanec g. dr, T u m a v Moz.cličcvi goslilni v Prvačini I nld.
Xokl oevljiu'-obrtnik se nam prilo* žuje, da je kupoval potrebne reči v oni prn« »lajalnici v llaštelu, ki ie ni mlala sklepu za ueilelj^ki počitek. Odslej ne bo več lam kupoval.
I/ Tolmina namjtišejo: V nedeljo (i. I. m. zbralo se je v Čitalnici mnogo Ink. inteligence, ki se razumejo in zanimajo za godbo, kjer je g. I.uzuik izumitelj didaklo-foiia pojasiioval in oviral na svoj iuslrumenl Ivrdke Lenarčič na Vrhniki. Pričujoči so se zelo zanimali in hvalili prijeten, mil in polu glas. Slišati je bilo sviranje kakor kako godbo. Tudi zunanja oblika didakt. je prijetna iu krasu:.. Dotični »lidaklolou slane 170 gld. Dc-lžuost naša je podpirali domačega rojaka.
Nova Jamu pri Nabrežini. — Prof dr. Karol Mosor je v časopisu „Die Nalur" priobčil spis o novi podzemeljski jami v Nabrežini in preiskave te jame. Pisatelj dokazuje, »la so v tej jami nekdaj bivali ljudje in v jami imeli tudi goveilo. ovce, konje in pse, ter so hodili lovit medvede, volke, lisice, divje mačke, kune, jazbece, zajce, srne in jelene, kakor se da sklepali iz izkopanih ostankov. Ti ljudje so imeli raznovrstne posilile. Po velikosti njih orodja sodili, bili so tedanji ljudje manjši od današnjih.
Lesar v Konnlnn In diivien v Tr-•)Mtu Iz Komuna poročajo, ila Lun razgraja legar že kakih H- »lilij. Bolezen ima epide-miški značaj, kajti sedaj je bolnih preko iO oseb. Zdravstvena oblast je dala zapreti vodnjak v neki hiši v kolodvorski ulici, kajli sodi se, da je vo<h v dotičnem vodnjaku okužena. - V Tržiču pa so morah Šole zapreti, ko je jedva pričelo šolsko hlo. Obolelo je namreč, več olrok za legarjem.
Ril si sam žrtva neumne m!  Pjvvee  ljubim   Ailo,
oiuipno
O«"-«', ti nisi ničesar zakrivil, oliolosti. Tudi moje sr«-e je uuiee da Iti j,» moire-l imenovati svojo si
Obrne se k meni, strastno v/.«lihne:
¦_'/. P.O|L'«imf Ada, do sreenojšeura </asa!
Drl je iz sobe; njegov oče je hitel za njim: jaz pa pailem jokaje na «n'«tove prsi in se preveliko tujje onesvestil-;.          ...                       l                     '                      "
Ko se zavem, bila sem v postelji. Pri meni je sedel dobri ih>, hlod in pr« padel. Ta udarec na j«1 /.<'!«'» ]M>stiiruL Ko opazi, ilu sem odiirln «n*«»si. skloni      "
poljubi
i opazi, da sem odprln o»"esir skloni se k "meni iuviu-aš:
•Kak«) U je, draira heerkaY>
•()«V, kje sem? Kaj ne, da so bile to ie sanj«-, grozne sanje V.
V s\oji sobi si, Ada! Dolgo s: bila v nezavesti, in ze som se bal, da izgubim tc>be, svojo jedino tolažb«), svojo jedino nad«)!^
«Torej jo resnica, grozna resnica!, zopot.sem omedlela.
Za mesec dnij mi je bilo nekoliko lažje, ali ko se prvikrat vidim v zrcalu, preplašim se sama sebe. 06i so mi upadle, lici porumene..; bila sem bolj podobna smrti, kakor Živemu bitju. Počasi, počasi sem okrevala; ali ožL je slabel vsak dan. Zakrivala sem pred njim svojo tugo, a bistro roditeljevo oko je videlo, da mojemu srcu ni leka. lo ga je Še bolj morilo. Oslabel je popolnoma in kmalu sem ga položila v hladen grob, poleg nesrečne matere, katero je hrepenenje za nesojenim uzorom spravilo prod časom pod zemljo. Na smrtni postelji mi jo oče rekel:
«Ada, izvrši mi zadnjo Željo! Ostavi Napol j, pojdi v milo Slovenijo k svojim sorodnikom! Ti te z veseljem sprejmejo. V moji misuiici najdeš lištza mojega sorodnika, kateri bode nadomestoval mene. Morda pozabiš v krasni oloveniji svojo nesrečno ljubezen!»
Onemogel pade na vzglavje. Nagnom se k njemu, da
ga slednjič poljubim na hladno čelo.   Se j od en krat je odprl očesi, šepetajo s skoraj nerazumljivim glasom:
Ada, z llogom! Juliju, tvoj                  ».  Ni mogel na-
daljevati. Z jednini duhom  se je ločil s svojim  nesrečnim žitjem.
(»stala sem sama na širnem svetu, sama s svojo veliko tugo. Aleid in oče sta zapustila Napolj ž<> onega osode-polnega večera. Razprodala sem vse, kar sem imela. Obiskala sem slednjikrat grob svojih nesrečnih roditeljev in odšla na Slovensko. Tu so me presrčno sprejeli; ali kaj je koristilo, ker srce mi ni moglo prenesti izgubljeno sreče.
Pri svojih sorodnikih sem se popolnoma udomačila, kar pride nenadoma Aleid k meni. Prosil me je, naj sprejmem polovic«) dedščine njegovega očeta. Prošnje mu nisem uslišala, k««r sem čutila bolest, katera mi je izpodkopala zdravijo, katera bi me morala kmalu rešiti mojega nesrečnega zemskega žitja. Kotil me je, naj grom ž njim v blago podnebje južne Italije, kjer bi morda našla zdravila svoji bolesti. Odgovorila sem mu, da je prepozno, da vroče želim, da mi bodo kosti počivale v ljubljeni domovini, v divni Sloveniji. Poslovil se je obupno od mene za vedno. Mene pa je tolažila jedino b smrt, ker sem vedela, da mora biti kmalu konce mojemu trpljenju!------------— —
To vam je moj življenjepis, to vam jo povest moje nosrečne ljubezni. —
Vam, Vladko, pa želim boljše sreče! ~-----------------—
Ko sem precital te Čuvstvene vrstice, vzdihnil sem šepetajo:
«Tužna Ada! Nedolžno si trpela, ker je kleta usoda nemilo uničila tvojo in tvoje blago matere srečo b
PriSel seni zopet domov za božične počitnice. Položil sem na Adino gomilo venec belih cvetlic. Posvetil sem solzo njenemu spominu.
Naznanilo. .—- Vpisovanje gojenk v c. Jcr. izobraževališfie za učiteljice in s tem združeno desko vadnico z.i šolslo leto 1896-97. * prične 15. septembra, a) Tega dne pridejo fc-očetom ali materjo ali pa namestnikom od 9-12. ure vse one učenke, ki so že do sedaj hodile v kateri razred te vadnice, se oglasijo pri ravnateljstvu in izroče zadnje šolsko spričevalo. Vsaka učenka, ki se tega dne ne oglasi, smatra se, da je izstopila iz te Šole; b) Učenke za I. razred vadnice se bodo vpisovale tudi 15. septembra od 9-12. ure dopoldne. Te pridejo tudi s stariši, se oglasijo pri ravnatelju, in prinesejo seboj krstni ali rojstni list in spričevalo cepljenja koz. V druge razrede, to je v II., III., IV. ali V. se letos nove učenke ne sprejmejo: e) Tiste gojenke, ki so že lani hodile v kateri tečaj tega izobraževališča, se oglasijo pri ravnatelju 16. septembra od 9-12. ure in izroče svoje zadnje šolsko spričeva'o: one, ki se tega dno ne oglasijo, se smatrajo, da so zapustile ta zavod; d) Gojenke, ki žele biti sprejete na novo v I. ali kakšen višji tečaj izobraževališča, se vpisujejo 16. septembra o«t ;i-5. popoldne; seboj prinesejo: krstni ali rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo uradnega zdravnika, da je popolnoma zdrava. Ponavljavne prcsknštijc začno so 17., sprejemne preskuS-nje 18. septembra ob 8 uri. Redno poduče-v.inje na vadnici začne iS. septembra ob 8. uri zjutraj, na izobraževališča pa precej, ko končajo sprejomie preskusu je; o) Upisovanje v deško vadnico se prične dosedanjih učencev in onih za I, razred obeh oddelkov 15., Ili. 17. septembra od 9. do Id. ure zjutraj. Upisovanje in sprejem tistih učencev, ki prestopijo z ilrircih šol, jode 18. »optembra o«l 8. do \-2. pmdpoldne. Vsi učenci pridejo z očetom ali materjo ali pa namestnikom; oni, ki uslopijo vnovič, prinesejo naj seboj krstni ali rojstni list in spričevalo cepljenja koz.
Priloga. -- Priložili smo današnji številki popravljeni urnik za železniško progo Trst-Korniin in Videm-^edail. Tiskali smo lo popravo tako, da jo je mogoče prilepili nn prejšnji tekst.
Ostala Slovenija.
Pozdrav JMLiohII«, Nafta Iržaška sestra je lako-le razlagala prihod Njegove Vzvifc. grofa Hadenija na Primorsko:
Primorska se lorej pripravlja na vh-prejeiu odličnega gosla: prvega svetovalca krone, iMiVlnikii vse državno uprave J Namen temu potovanju je gotovo blag in lep in luili ¦— znan. Saj se govori že <llje času, da se grof lladeui hoče osebno prepričali o resničnih niliinš.ijih na Primorskem; <la hoče Imej frvršili oh svojem nastopu dano obljubo: da hode obračal po/uriiONt svojo zanemarjenim Južnim pokrajinam. Na dejamo se, da lo potovanje doseže svoj namen v polni meri. Prilike bode dovolj v to njegovi ekscelenci: obrne naj le svoje oni na vse strani. Hoscbiio po Istri — ako pojile Ija «loli — mora bili pazen iti previden, »la ga ne prevalijo Polenikinove vasi, koje mu bodo gotovo boleli slikati poznana laška gospoda! V muli torej, da doseže potovanje gospoda ministerskega predsednika v polni meri svoj informativen namen, kličemo mu: dobro došel na naši  zemlji!
Poročil se Je gosp. Matko Primožič, sodni pristav v Trstu, z gospodično M a r i j e t o S t u fl e r j e v o na Dunaju. No-voporočencema naše najiskreneje časlitke.
Oskar PoIIev f. V noči med soboto iu nedeljo je preminul v Trstu, v trdni moški dimi, obrtni nadzornik Oskar Pol ley. Pokojnik je b<l poznana oseba široko na vse na e pokrajine: Pollev jo bil poznan kakor sin odlične lodoune kraške, po svoji službeni lastnosti in po usmiljenem srcu svojem. Mnogokjc so se križs^a naša in pokojnikova pota — piše »Edinost'' — no toliko glede na polili.ška načela, marveč z ozimni na taktiko, ali lo jedno smo pripoznavali vsikdar, «la je bil pokojn' Oskar veli'* dobrotnik siromakom, zvest sin svojemu rodu, zvest podpiralelj narodnih ustanov, posebno pa družbe sv. Cirila in Metoda, »i pa vnet za povzdigo gospodarstva, zlasti vinarstva na Krasu. Vinarskemu društvu v Tomaju je bil pokojnik glavri podpiralelj "i dobrotnik. Ugrabila ga je smrt, ko bi lahko živel še •lolgo, dolgo vrsto let! Izrekom globokega sožalja gospej udovi bodi zasajena tudi od naše strani cvetku hvaležnosti na grob pokojnega Oskarja za vse ono, kar je dobrega storil na tem svetu, blag mu bodi spomin med mnogobrojnimi prijatelji in spošlovatclji!
Umesčeiijc tržaško-koperskesja škofa, nioasiguorji Stcvka se je vriilo 8. 5. m. na slovesen način v stolni cerkvi sv. Jnsla v Trstu.
V odbor političnega, društva ..Edinost" so bili na obenem zboru Izvoljeni: Mandii: Mate, predsednikom; Halauč ban, bogdanovič Ante, Colič Makso, Turk Josip, ijorup Ki-.rnelj, Kvbaf dr. Olokat, Truden Ante, Givgorin dr. Gusl.iv in Katal.-m Josip, odborniki; Goritip Ivan, Ilrvalin Miha, Purič J.ikob, Mikluvec Anton, Goduik Fran, Per-havc Jakob, Martelanc Ivan, Sancin Anton Dreja»\ Klun Ivan Marija namestniki; Prelog Ivan in dr. Josip Abraiii pregledovale.! računov.
Izlet »Tržaškega Sokola4 v Devln 8. t. m. in veselica »Delavskega podpornega društva" G. t. m. sta izpadla na splošno zadovoljnost prirejevalcev.
Zaušnica isterskl tlcžclnozborskl večini. —• Znano je, da ,je sklenila laška večina deželnega zbora istrskega, da se ima razdelili sedanja velika pazinska občina na več manjših občin. Glasovanj, zakon v tem smislu pa ni dobil cesarjevega potrtlila, kar pomeni, da so spoznali na pravem mestu namero isterskih Lahov. To nepolrjenjo je ob,enem grozna zaušnica laški večini.
Slovensko društvo »Pravnik« je priredilo 6. t. m. izlet v Divačo. Prišlo je okoli 50 članov in prijateljev s Kranjskega, Primorskega, iz Istre in Spodnještajerskega. Najslabše je bila zastopana Goriška, namreč samo po dveh članih: dr. Staniču in dr. Turni. V Matavunu je pozdravil izletnike Nakelski župan g. Aleks. Mahorčič, kateremu so je zahvalil g. dr. Majaron. Po obisku divaške vilenice so se povrnili v Ma-tavun in odtod v Divačo, kjer jih je pozdravil c. kr. okrajni glavar Schaftgotsch. Pri skupnem obedu je rekel g. okr. glavar to-le zdravico: »Pozdravljam društvo ..Pravnik«, katero si je že toliko zaslug pridobilo za slov. uradovanje. Kot praktični uradnik vem ceniti delavnost društva, katero se trudi ustanoviti jednotno terminologijo. (Dobro! Dobro 1) Če mi uradu jemo v slovenskem jeziku, ne izpolnujemo samo svoje uradne dolžnosti (Gujte! Ciijte!), ampak tudi dolžnost, katero nam predpisuje ustava, Cesar bi se moral držati vsak avstrijski uradnik. (Viharno odobravanje.) Mene zelo veseli, bili v sredi lega društva ter mu kličem: »vivnt, crescat, flortat!« Na tej nepričakovani zdravnici se je zahvalil glavarju dr. Majaron, Izreklo so jo še več zdravnic; dr. Gregorin je govoril v imenu hrvaško-slovonskih pnrv-nikov; dr. Krispor jo mizdravil sodniku D u kiča in nncolniku divaške posluje Planincu. Dr. Rudolf iz Konjic je opravičeval pičlo udeležbo pravnikov iz Šlajerskoga mili volitev. Po priifiltnnju pozdravnih broojnvuv so jo znčela družba razhajati In slednjič no malem izletu v Ležeče se jo razšlo ss ugodnim spominom na krasno čaBo, katero so prosivoli na kraških tleh.
Volilni shod v Mot.IrJI jo ?, živahnim odobravanjem pritrdil programu, kateri sin razvila kandidatu gospoda dr. Srrioc in dr, Dečko ter izrekel blvšemn poslancu dr. M, Vošnjuku zahvalo za nJega delovanje, Shod je dalje izrekel pričakovanje, da poslanci ne vstopijo v dež. zbor, ako no dobe garancij za izpolnitev znhtov slovenskega naroda, Kandidatom ssa mestno skupino (•oljo-ltrnftico jo bil »oglasno posluvljon g, Drag, Hribar, tiskar in izdajalolj »Domovino« v Goljn.
Javen shod
narotfno-paHtiCneoa firufttva »Slogu" v St. Andrežu.
V nedeljo popohidno no jn chniln v RlamftolHkciii poslopju v prijaznem SI, Andrežu in zuniij njega okoli 1)50 oseh z županom iu HliircshiRlvoni na čelu; prišlo je I uril mi. koliko rodoljubov i/, Gorton, iz Podgoro, Iz SI. Polra In od dnigml. — Moj udoložencl hiiio opazili tudi g, Ant, Iv la nčie n, dež, poslanca in proč. g, župnika K o h o v o I a. Okoli Mrlo ure je otvoril zborovanju ilrusl-veni predsednik, proč, g, dr. Anion Gregorčič, predstavi vfti g, IVanea S mul r lose m, e, kr. okrajnega tajnika, kot vlad« nega zastopnika, Nuglusil je, da sla Imela priti k zborovanju kot govornika luili g. dr. T um a iu g. lirnest Klavžar, kakor Jo lo bilo naznanjeno. Kar se dosluja g. dr. T u m e, ni prišel, ker jo šol k zborovanju društva »Pravnik« v Divačo, da bo tam zastopana tudi goriška dežela, dočim gospod K1 a v ž a r ni prišel radi tega, ker jo šel na deželo v kon»:s!ji in se ni še vrnil. Predno je predsedn:k prišel k dnevnemu redu, je puvdarjal, da društvo »Sloga" ima praviloma pravico sklicati redne in izredne občne zbore, ki so nejavni ali tudi javni, kakor sklene društveni odbor.
Danes je društvo izpolnilo davno željo Št. Andrežcev in sklicalo po dolgem času prvi izredni javni shod, katerega so imajo pravico udeležili ne samo društveni člani, nego tudi drugi; za pravico g.»voru imajo člani in imenom vabljeni gostje. (Predsednikovo poročilo o političnem položaju, ali o prvi točki dnevnega reda, prinesemo v »Primorcu«),
Predsednik dr. Gregorčič naznani, da bi imeli preiti k drugi točki dnevnega reda. o kateri je imel govoriti g. dr. 11. T u m a. Ker pa je on — kakor že naznanjeno odpotoval v Divačo, spregovori nekoliko besed o sodnih odnosu jih g. tajnik G a b r š č c k.
Tajnik Gabršček naglasa, da spregovori nekoliko besed o razmerah pri so-l^diščih na Goriškem, da tako vsaj deloma ' nadonicsli nalogo g. dra. Turne, kateri ni le strokovnjak v sodnih rečeh, marveč &«• v iuarsikalerc.il drugem pogledu. Prehajajo na stvar, nagl.iša, tla mu ni potreba navajali org :iizacije sodišč, katera so že znana vsem, kakor so n. pr. c. kr. okrajna sodišča, poleni okrožna (ali takozvana »krvava rihta") in slednjič prizivno sodišče v Trstu. Kar se sklune pri teh sodiščih, to pomeni toliko kul ,amen" v očenašn. Aadi lega odpade vsaka beseda krilikovanja takih sklepov. Kaj si mi včasih mislimo, je druga reč.... Pač imamo pravico r??.pravljati o tem, \knko se režo kruh pravica nam avstrijskim državljanom ukljub temu, da se blešče na cesarskem dvoru besede: »Juslitia regnorum fuuda-monlum*, katere je dal vzidal' Že cesar Franjo I. To zluto pravilo ne velja za nos Slovence, kajti uprav one c. kr. oblastnije, laderih prva dolžnost bi bilo, kazali se najbolj pravične vsem narodom --°»9 ovi' rajo slovensko uradovanje in vsiljujejo na vso pretego iaščino in nemščino. To podkrepljuje s primeri, kako .o uraduje pri naših sodiščih. Da se je uradovaio v italijanščini pred CO. leti, je popolnoma noinvno, ker tedaj je bila slovenščina šo-lo v povojih. Razni baroni in grof« so imeli tedaj veliko besedo in so bičaii one, ki so jih hranili. Nismo imeli tedaj nikakih zagovornikov. Vse drugače jo bilo s sosedi v Italiji, kajti ona je bili mati splošne civilizacije. Italijanski narod je bil toliko srečen, ker je imel žo pred slo'clji obilo knezov in grofov, ki so zbirali na svojih dvorih pnuvllljona može. ki so gladili in pilili  jezik k-v pisali  narodu
knjigo, katerim se še dandanes Čudi ves izobraženi svet. Omeni Danteja, Petrarka, Uoccaccija. Radi tega nt čtido, da se je ila-liianščina zavlekla tudi v naše kraje. Ali tudi Slovenci so ta zbudili 1. 1S18. in zahtevali enakopravnosti. Udeležili so se tudi slovanskega shoda v P?agi, kjor so izdelali znano spomenico na cesarja, v koji so zahtevali, da se dii veljava v vseh c. kr. uradih tudi jeziku vedno zvestega slovenskega naroda. Ali šele tedaj, ko so imeli potrebo, prišli so do spoznanja, da je treba vladati svobodneje z vedno zvestimi avstrijskimi državljani. Prišla je ustava in ž njo je nastopila tudi doba taborjev, na katere se gotovo spominjajo marsikateri tukaj zbrani zborovale;. Očita se, da slovenski jezik ni še pripravljen za uradovanje. No, ni še sodnji dan! Kar smo pridobili, dobili smo sami po pošteni poti in po hudi borbi. Ali prav to. da Slovani spioh prihajamo zadnji na v*;•» in da si pridobivamo veljavo in vgled po poštenih potih, to nam daje nekako upanje, da pridemo kdaj na vrhunce, kje«-(udi trajno ostanemo. (Zivio odobravanje in ,živio* -klicanje). Kako je torej dandanes liri nnsih sodiščih, je zatožna .Slorija". I'rod mnogimi loti so zavračali pri naVth sodiščih nemško u ojp\ To je bilo popolnoma umestno, kujli nemščina nima pri ims nič opravili. Danes pa ima ta jezik več pravi«;, nogo deželni jezik slovenski. Vendar smo i,a boljfloni v zadnjih časih, kajli, ako se ulozi hlovonHka uloga, tako se jo mora Itidi rešili. Kakor slo že Čilali v časopisih, mi so borimo za to, da se no samo sprejema Slovence na zapisnik slovenski, nogo da se jih slovenski tudi toži in razglasi slovenska razsodba. Državni pravdnik iiaj bi govoril tudi po slovenski. Nastopili so danes taki časi, da je vse od nas zavisno, ako hočemo bili na boljšem tudi ;;anaprej. Naglasa, da ne pomaga, ako državni pravdnik toži slovenski, ako si pa slovenski zato^enci izvolijo za zagovornika lla ijana, ki skazi vso razpravo ?. italijanskim zngovornišlvom. Kadi tega priporoča, vsem Slovencem, naj si izbirajo za zagovornike samo slovenske odvetnike. Ake nimamo Se zadostno slovenskih odvetnikov, dobimo jih s časoma. V kratkem dobimo zopet enega slovenskega odvetnika v Gorici, da ne bo potrebno Slovencem iskati laske zagovornike.
IVi oblastnijah se ne smemo ponašati s tem, da poznamo zraven materinščine tudi laSčino. Govorimo vodno in povsod le slovenski, kajti le tako moremo dobiti uradnike, ki bodo zmožni slovenščine v jeziku in pisavi. Ako takih ne dobilo, pritožite se svojim poslancem, priskrbite jim potrebne dokaze, da s(> bodo mogli zavzeti na Dunaju za to, (lu sv. odpravijo take nedostojne razmere. V zadnjem času nai i je nakloni! proljube/.nivi minister pravosodja, grof Gleispach, državnega pravniki, ki ne pozna niti besedice slovenski, in ta nož bo moral tožiti Slovence, lludovedni smo, kako bo mogel zadostili svoji dolžnosti!
Ne maramo, da bi državni pravnik (ožil Italijane slovenski, to zahtevamo samo za Slovence. Ako bi se zgodilo, da bi tožil drž. pravdnik Italijane slovenski, bi skočili po koncu vsi Italijani kot eden mož.
Potrebno je torej, da vsi tukaj zbrani in drugi, ki niso navzoči, delamo na to, da se pritožimo proti vsaki krivici. Vsaki posa-mičnik naj se pritoži kar naravnost na mi-nislcrstvo, da prcnapolnimo s pritožbami vse krasne ministerske mize. Začetkoma bodo prezirali tako pritožbe, no slednjič so jih vendar nasitijo in porečejo: dajmo tem ne-mirnežem, kar želijo, da se jih znebimo. Ponavljam tukaj, kar je rekel uprav danes osem dnij pri občnem zboru »Edinosti* dr. Lagi-nja: »Narod, pomagaj si sam in bode ti pomagano 1».
Predsednik se je zahvalil tajniku, da je tako zgovorno nadomestil poročilo o (očki, o kateri je imel govorili drugi. In ker je zadostil tako častno v tej točki, ga je naprosil, da bi spregovoril nekaj besed o našem društvu, da tako nadomesti tudi tretjo točko dnevnega reda.
Tajnik Gabršček: Že kot otroci smo čilali v knjigah ali slišali pripovedke o slovanskem knezu, ki je imel sedem sinov, katerim je dal lomiti sedem vkup zvezanih palic. Vsi so poskusili prelomiti je, a ni šlo. Ko je pa oče razvezal vrvico, s katero so bilo zvezane palice, so z lahkoto prelomili posamične palice. Sedaj je bilo ložje delo. Vseh sedem palic je bilo zlomljenih v hipu. S tem je pokazal ta slovanski knez lepo primero, kako lepa reč je sloga.
Pred kakimi 20 leti smo imeli v Gorici dve politični društvi, dve politični glasili iri dve politični stranki.
Vsled sporazumljenja med rodoljubi se je dosegla složnost in iz dveh društev je nastalo samo jedno, današnja «Slogui. Že samo ime društva kaže njega plemeniti namen, a §. 2. nam določa njega vzvišeni delokrog. Ta paragraf se glasi:
»Društvu je namen, varovati in braniti pravice Slovencev na Goriškem in pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družbinsko (socijalno), gospodar-stveno in politiško življenje, ter delati za napredek in pravo'.svobodo na verski katoliški podlagi".
Govore o omiki, ki je privabljiva, naglasa, da moramo delati na to, da dobimo v Gorici popolnoma v slovenščini izomikane Slovence kot trgovce, obrtnike in delavce, ki se bodo ponašali s svojim jezikom ter ga dalje razširjevali. Naši prijazni drugbrodci nam hočejo vsiliti svoj jezik in zato nam ne privoščijo slovenskih šol nego si jih moramo sami vzdrževati. Uprav «Sloga» je ono društvo, ki vzdržuje že znane «Slogine» zavode, na katere trosi do osem tisoč na leto. (Našteva! je vse zavode, ki so čitateljem že znani). Kako jo društvo zbobhato skupaj potreben denar, je znano. Pa ne samo javno, nego tudi na drugi način je delovala «Sloga», da je dosezala svoj smoter deloma uspešno, deloma tudi brezuspešno. Vse delovanje ni znano občinstvu, ker ni vse za javnost. Razlagal je o volitvah  in  kandidatih, kako je
težko ugoditi vsem volilcem in okrajem. cSloga* si je vedno prizadevala, postavljali kandidatom le take osebe, ki so imele največje zaupanje ljudstva. Priznava, da ako se s tem ni zadovoljilo vsem željam, da fe radi tega ne sme oštevati delovanje. Ako se ne bi uda-jali volilci strankini disciplini, potem bi bilo o vsakih volitvah veliko kandidatov, kajti vsaka županija bi hotela imeti svojega. Volilci se morajo udati disciplini, ako želijo narodno korist. Pa ne samo volitve, društvo ima smoter pripravljati poučne shode, pri katerih se ljudstvu lahko pove marsikaj, kar se ne more povedati v časopisih, to je: na-Hje se mu v kozarec čiste vode ali vina. Na to preide na člane in razlaga njih pravice in dolžnosti ter slednjič pozove navzoče, da bi se upisali v društvo. Društvo ne potrebuje samo gmotno pomoč, nego še več številno, kajti število imponuje vsem, kolikor našim sovražnikom, toliko tudi oblastnijam, s katerimi ima opraviti in pri katerih zastopa narodne koristi.
Zaključuje svoj govor z besedami dra. Laginjo, ki jo rekel pri zboru polit, društva »Edinosti*: ,Vsi nas sovražijo, ker so nam dolžni i"
Župnik Kosovel je izrazil zahvalo društvenemu vodstvu, ker jo počastilo St. Androž s slmdom. K lomu, kar sta povedala prodgnvoruika, nima nič dostaviti, ker sla mu govorila iz srca. Obljiibuje, da so bodo ravnali po izrečenih zgledih, da tako olajšajo delo društvu, posebno njegovemu predsedniku proč. g. dni. Gregorčiču kol takemu in zopet kol državnemu poslancu, kateremu izrekajo navzoči svoje popolno zaupanje. (Po teh besedah je nastalo živahno odobravanje in klicanje 'Živio* Gregorčič).
Predsednik dr. Gregorčič, se zahvali na izkazani zaupnici in zatrdi, da mu bo vedno prva skrb: vsestranski blagor naroda; in priporoča zborovalcem, da bi se pridno opisovali v društvo iu slednjič jih je povabi!, da vskliknejo trikratni «živio» prosvitlomu cesarju, čemur so so navdušeno odzvali. In tako je končal prvi shod v najlepšem   redu.
po slovanskem svetu.
HrvaŠka. — Dr. Štefan 11 i j a š c v i č, znani hrvaški književnik že iz dobo .Ilircev", je slavil prošli teden svojo deniantno mašo v Zagrebu v isti cerkvi, kjer je imel prvo svojo sv. mašo. Slavljencc jo brat v Gorici občezuanega g. majorjaIlijaševiča. --Umrl je dež. poslanic in upokojeni svetovalec slola sedmorico (najviše sodišče hrvaško) liranko J o a n o v i č, Srb po rojstvu iu mišljenju ; bil jo član viadino stranke. ¦— Hrvaški proračun v drž, zboru v Dudim-pešti kaže potrebo »Id. «,nrj(».:Ull, torej gld. 2I7.5J7(J več nogo za 1. 18%. — Veliki župani hrvaški pripravljajo vodno posebno vlake k razstavi v nudimpešlo. Posebno oni v Slavoniji 'tekmujejo moj seboj, kakor da no bi imeli druzega posla. V tem pogledu so res prezaslužni — pa le za madjarsko korist, dočim narod, kateri jih plača, trpi gmotno in duševno. — Bivši deželni poslanec Fran Fol-negovič je izdal posebno brošurico pod naslovom .Otvorite oči!*, v kateri pole-mizuje največ s čistimi pravaši in opravičuje sebe kolikor se dostaja njegovega javnega delovanja.
Dalmacija. — Nautične (pomorske) šole se pohrvatijo. Predlogi v tem ožim so že izdelani in so se izrekli za nje merodajni krogi. — 9. t. m. je bil v Splitu glavni shod dalmatinske stranke prava. — Kakor poroča »Jedinstvo*, avstrijska vlada podpira italijanske parniške podjetnike na veliko škodo domačih tvrdk. Tako je najela italijansko la-dijo gGiuseppina* za prevoz soli iz Pirana v Liso ukljub temu, da so se ponujali ceneje domači lastniki brodov. Tako torej podpira domača podjetja sama vlada! — Avstrijski „L!oyd" izkazuje 200.000 gid. menj dohodka nego ga je imel v tem času lanskega leta. Uzroke je iskati — po priznanju poročila same llovdove uprave — v smislu govorov hrv. poslanca Borčičsi v državni zbornici na Dunaju.
Ccška. — Anarhisti so imeli shod v Smihovu pri Pragi in so se posvetovali o kandidatih za pelo skupino. Takima so proglasili čevljarja Križa, ki je sedaj v zaporu, ker je umoril kot omladinovec znanega anarhista Mrvo (Rigoletta) in na 12 let obsojenega anarhista Pačeta. Ker so bili preojslri v svojih govorih, je bil shod razpusčen. — Pražki mestni svet je dovolil 5000 gld. za narodni fond v podporo Čehom, katere preganjajo nemške večine. Predlog je bil sprejet soglasno. Staročeh dr. Ružička je naglasi!, da so razporom krive le politične oblasti, katere prepovedujejo narodne shode radi javnega miru v krajih, kjer so narodnosti mešane, in tako se več razdražujejo že itak razkačeni narodnosti. — V Ronovu so odkrili spominsko ploščo češkemu slikarju C h i-tussi-ju.
Pater Stojalovskl. — Za tega narodnega nmčenika so začeli nabirati milodarc na Poljskem in pripravljajo posebno odposlanstvo k papežu v Rim, ki bi mu razložila pravo položenje Stojalovskega. Ni upanja, da bi se uresničilo odposlanstvo, kajti gališki škofje in oni, katerim Stojalovski nagaja, imajo preveč zagovornikov. — Po galiških cerkvah so prečitalt list galiških škofov, v katerih se prepoveduje naročevati in citati nič menj nego sedem časopisov, katere izdaja ali pa piše Stojalovski za nje. Vsi ti časopisi se pisani v kmetom prijaznem smislu.
Ornagora. — Knez Nikolaj je imenoval jedno dvorano v novi vojašnici na ime polkovnika Galliana, ki je poginil v vojski proti Meneliku in je bil svojčas načelnik črnogorskih častnikov. Radi tega se je zahvalil knezu kralj Humbert s posebnim lastnoročnim pismom. — Italijanski kraljevič je odpotoval s Cetinja po isti poti, kakor je prišel ; cetinjskim ubožcem je daroval tisoC frankov. — V Podgorici je ustanovljena vojaška šola za podčastnike, na kateri opravljajo učiteljska mesta italijanski častniki. Večji
del črnogorskih Častnikov je končalo svoje nauke v italijanski vojaški šoli v Modeni. O priliki proslave 200-letnice obstoja vladarske hiše Petrovič-Njeguš se ustanovi stalna vojska: 8 batalijonev pešcev, 30 baterij topništva in 500 konjikov. Vsa stalna vojska bo štela 7000 mož.
Srbija. —- Pišejo, da kralj umirovi, oziroma stavi v razpoložnost dvornega maršala Rašica, kraljevega tajnika MiHčevita ter druge častnike, znane pristaše razkralja Milana. Umirovi baje tudi divizijskega zapo-vednika Milinoviča. Dvorna straža je podvojena. — Radikalci prično izdajati nov časopis .Narod".
Bolgarija. —- Vlada je prolestovala pri Porti proti temu, da turški vojaki oboroženi napadajo Bolgarje ob turško-bolgarski meji. in smatra odgovorno Tnrčijo za vse posledice. — Ministerska kriza je in ni rešena. Sedaj pišejo, da ostane vojni minister Petrov tudi zauaprej, S t o i I o v pa, da odloži čast ministra zunanjih poslov in si pridrži le znolranje.
Rusija. — 7. Lobanovo smrtjo je izpraznjeno mesto ministra zunanjih poslov. Namestnikom njegovim so imenovali časopisi generala Suva lova; ker je zadela kap tudi njega in nI upanja, da okreva, je na dnevnem rodu S i S k i n, dosedanji upravitelj minislerslvu zunanjih poslov, ki jo- baje nasprotnik Avstrije in zelo energičon moz ter sproten diplomat. — Ruski finančni minister W i 11 o je obiskal budimpestan.-.ko razstavo. - Vseučiliščni profesor, zdravnik dr. S a ii a r j i n, je odložil profesorsko čast, ker je prišel v spor z dijaki. — Francoski in ruski časopisi naznanjajo, da je naročila ruska vlad;* pri francoski, naj ji skuje petdeset milijone-.' ruskih srebrnih nibljev na račun ruskf; vlade, štirdesel milijonov pa skujejo v carski ruski iovačniii v Petrogradu. Kovanje v Parizu nadzoruje poverjenslvo ruskega finančnega ministerstva.
Seitleii-Daiiuiste 6» Kr.
1i'ih II. 1+«..'» p. Me!. — sr.wi(» srliu.*.rzr, nci«-e umi fnrbi;r.> Hannabarg-Sdida ven :>,:> kr. l>i- II. IHm |i. Met. i?lsill, irc-lrcitl, kameri, geintislivl, lUmasle eU: fra. a tO vedeli. (Jiiul. im.C '_'(*«> vers«h. Farlien, lli-.ssin> rl<\), pnrto- umi HtenerTrvi hi* Httii«. Mustcr iiniKelieinl. Doppelte ISriefporlo narh <I> r Scluveiz. flpIilmi.FHhrlknu «. Ileniflifiiv [k. u. rV ll«(M
7AA\
i:ii.
<•"»)
Poslano*)
Gospodu Jurjii M o se-tu v Gorici. Naznanjam Vam v imenu mnogih drugih Vaših   odjemnifcov iz naše  vasi, da ne  bom kupoval več nikakoga blaga pri Vas,  ker sle odpustili iz službe nedolžnega Slovenca.
V {)željami, dne H), septembru 1S%. Š pa c upa n Jožef, pososIniL
-" o,,. ,
, h toliko, kolik,,,'
'irrthtilrt
Kot vratar, strežaj
ali natakar išče službo mlad, %\ let star samski mož, ki je zadostil svoji vojaški dolžnosti ter služil brezmadežno eno leto tudi pri c. kr. finančni straži na Kranjskem. Zmožen je slovenščine in nemščine v pisavi in besedi. Blagohotne ponudbe pod št. 2 6 4-, »poste res lan te* v Postojno.              165—1
ilbum slovanskih napevov za Giire.
Zbirka priljubljenih narodnih in lunelnih napevov s poiHoženiiai slr.vnn.^kimibfisicilami m nemškim prevodom istih. To tretje krasno izdanje, z vsebino pesem vweh slovanskih narodov, je namenjeno, da bode malica iu okras kiijižr.ie rodoljubno navdihnjenih prijateljev, katerim je mila slovanska (jodba. [Sobni tehnika napevov, zanimiva vsebina pebtnij ter posrečeni jim prevodi, kakor tudi vkusna oprava tega iz-danju, j;a delajo pripravnim darilom za vsakega ljubitelja eiler. — Prcjrled doslej izSlih IS snnptfov pošilja na zahtevo brezplačno:                                 td<>    l
Odpravništvu lastne založbe učil in glasbenin za citre (F. S o r g) v Zagrebu.
Olasliena Matica r LJubljani.
Naznanilo
o XV. šolskem letu 1896.-7.
Vpisovanje se vrši 17., IS. in 19. septembra v prostorih društvene šole na Bre^u št. 20, H. nadstropje (Cojzova hiša).
Poučevanje se prične v ponedeljek, dne 21. septe mbra.
Učni predmeti: Splošna glasbena teorija, zborovo potjo (dekliški, deški in dijaški moški zbor). Pouk. brezplačen.
Harmonija, kontrapunkt, solopelje, ^ln-sovir, Kosli. Učnine so plača za pouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. .">() kr. na mesec.
Vpisnine se plai-a za vsacesa goJtMicn 1 jjI. Jl^* Stariši gojencev morajo biti drušl-veniki ^Glasbene Matice"; če niso društveiiiki. plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letno diušt-venine. tG7 2-1                                         ODBOK.
Martin Foireraj
trgovce in krojaški mojster v Gorici.
Časti se naznaniti svojim cenjenim odjcmnikoin. iia v mesecu septembru odpošlje
svojega zastopnika
na deželo z raznimi nzorci. Cenjeni odjemniki dobodo tako lepo priložnost, si naročiti obleke in vsakovrstno drugo blago.
Priporoča se tudi ostalemu »lavnemu občinstvu.
katero je pripravljen postreči bodisi z hlapom ali z
l delom po najsolidneji ceni.                                  IGO   3
iedlar laM lanež   «<
naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl svojo novo                                            103 2—2
delavnico v sedlarski stroki
v nlfrl 1'fpresst (zraven gostilne ,Al Cavaliino> St. (i. IViporora s* za vsakovrstna, v to stroko spadajoča deh. kakor konjskih oprav, komatov, jermenov, SoNkili in tlrnslh torb. Izdeluje tudi tapiiiriu-Kkii dela, u. pr. luni blazin«-. (FeJtrmatralzen), -iofe itd. -   Zagotavlja točno ptMrcžbo po nizki tem,
Odvetnik
dr. Camiito vitez Egger
je preložil z dnem 1. avgusta t. 1. sva> pisarno v Biuiniaiuio-v<> liišo v (Josposki ulici št. 7. pito
s. 127 c •;           nadstropje.             p. :,7 o  :i
frgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
pristna b«la In črna vina
vipavskih,
lio*!atlj.i na dole in
.       .    po ž. 1.7.1 .j.'»i>tc   mo.iaibijo   v  .milil  od  : Na zabffvo yt,*.\y.t Itidi iizo.ee. nmmtnm. Postraiba poštena.
Dr. Rosa balzam!
BSSSMOSV*   za ieloriac.   4BaaHsVB*J B. FRAGNER-ja V PRAGI
'    .-ploiiio, '/.<• \'M '  ¦                m           ¦
lo. ka!-!.. uzr.
}ozor! 1±.
Clivr.fi vulzpji-.       J.'M-\i-
Lekarna 8. FRfiCNER-ja „pri črnem orlu"
Mat.. Mrai.a. voj/.-l .Sponime ulice. Velika slcUeiiira  1 ^Id., iuala .VI kr.; h p.;Mo -¦!<» kr. več.    ¦ llnevim puAlno nii!|Mi'.ilj:iiijc /.<¦«,,,,,   v   i«/l   Uk«c„«h J^Iro.O.nr.-kr.
V znsčiro potnernsnja in  ponarajanja  iiapio.M'ii .-i« p. r,. odjemniki, vedno izicclio zahteiati
•liketo fit pla-
KROHDORFfi
NVpi.
Podjetje studenca Krcnčfarf p. lUrlsbai!
Hi-b         —      JU    !
/,:\lua<i v Oorict
ima
Ing. Fornizzi
Žclodpeni in okropCujoči
eliksir iz kine in železa
je posebnost                    «.:!7
Cristofoletti-jeve lekarne.
IiiKi vsd-ino železa in kiti«> * jednaki iiuio/.iiu, jo prijotinv-« okusa bn- im>z družili Skinlljivili tv,i;iii. rzroftijc l»-k, oLij^njo pr«--Intvo in prciiiii^nj«1 sl.ilutkrvnosl.
Jcilna stckliMiii-a ^."»O gramov stniu» .!!•?*> 80 fer.
Preložitev gostilne.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da 20. t. m. dosedanjo svojo gostilno v ulici del Morite v Korminu preložim v svojo novo hišo v Isti ulici zraven vodnjaka.
Priporočam se cenjenim rojakom tudi v novih prostorih za njih naklonjenost.
V Korminu, 1. septembra 18!)ii.
Karol Skubin
lfiž :i   2                                             gostilničar.
S. 10» lo   »     IZDELOVANJE       •'. «i l: strojev in  priprav vsah vrst {
Ivan Schindlar, Dunaj-Himbarg. Priprava   In  stroji  za  poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarje, mesarja« sladčldarje,  barvarje, sedlarje, tapecirarja itd., kakor tudi ta J domače gospodarstvo — vsa po naj.
nižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovanskem jeziku in z nad | 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost na Johann Schindlar, Wian-Hlmberg.
Na Avl. jul.il. Na ivovsli raz
z-<tavi odlikovan s
ri-lir, AtL *
•¦•j«ii'-
Tovarna uzoroib telovadnih priprav
JOS. YINDYŠ-.S,
v Praffl na Smihovu
11'ialia-Sinirhok) Vinohradska ulice .'i-.lo Slfl. s« |iri|iori>i\'i
k |io]iohu>iiiii uzoriieinu pnicjtn-anjii soKolskili in šolskih tHovailnic
po iiajuovcjAili |rii|iiizniiiuh in prakliaiili H«-»!avili.
V la dokaz je na razpolagi) mnnK" pilpon. urili   .-.piic'al dniii.irili in iiiozcii.skili.
Zagotavlja jedno lelo. Cene Zelo /.menic pla." m' pa na iiii'm'i,ik! oliroke po volji in /inožno.-li.
//avadne piiprave so vedno y zalogi.
Ceniki, prorafiiui iu na>'iti z:\ popolne t, \adnirc pon.lja na »alilev.i l n <•/.!-la.'in i in pnšln |.r..Ml„.                                                               l:i, .-.-.'
iNipriivn l/vršnjo pn iiiijnljjlh itiiiiIi,
:    Anton Potatzky
J        v Raitelju ilv. 7 v Gorici
| prodaja!niča drobnega J i % in ntirnberškega blaga 11
*                       na iliolnio In mi debelo.
«   ------------------------------,—.-......----------„¦¦........ --------,_--------
t                             Jeilino                 7,36-tfl
J' in najcenejše  kupovalilče. f
^---------------------------_----------------------------------------,-------------------j
*                   Posebna zaloga
J;  za kupovalce in raz|inwl:ijalcc na »ležoli, \
*                za kroSnjarjo in cunjarjo.             \ J                   Največja zaloga l J   čevljarskih,  krojaSkili,  pisarskili, popo- \
*          lovalnih in kadilnih potrebščin.         J J                  Zimska obujala. \ %    Vo/.ieki in stoli na kolesih za otroke. * «                 Strune za godala.              <
*   Posebnost: Semena za zelenjavo in trave, <
*          Prosim dobro pazili na naslov:       j
J Na sredi Raštelja Štv. 7. | j
g Isi stroji m poljedelstvo in vinarstvo.
;22»     jjjfjp-. Cene zopet znižane. ,-%H
"^ Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
«^»   Ta sestava sti-kalnir ima \efo stiskajo«*« ino", nego sestava  vseh
drugih stiskalnic. ^   Stiskalnic« *a olj«,  hidrauliiSn* stiskalnic«, ihropitnica "2   Bpotl »arOBOspori Varmoralova sestava. Te nmje "kropil
^^*    so ziuini« kol nnittoliSc in naiceneiSe: awtomati *
izdeluje po najboljšem proizvodu
-fc Ign. Heller na Dunaju
Il/a Prutcrstrasse, 4g.
_Z03   Cenike in apričevala razpošilja zastonj.   Išče uaatapnike S9a*                                   Varovali sa |a ponar«|an].            'J8, *l—i!u
Zastop dvokoles tSwiff iz orožarnevSteyru "
imata podpisana
G v orici, na cesti Fran Josipa (Corso)
5t. 4 tnasproU ^IcdiSfne kavarne).
Laslim iKdclovnliilctt dvolioles »Iliria', Žieilill blazin (Drallimntratzen), p»l>rav1Jill-nica rtvnlioles, šivalnih strojev, pušk itd.
{pajh* Nunska ulica 14. *^iaf Proiiajaliiico šivalnili strojev, pnSk, stre-
ljiva in ilrnzega orodja p.i imata
SAUNIG & DEKLEVA
v Nunski uiici št. 16.                12.22