Leto LXXn., ft. 250a
Ljubljana, torek 14. imAn UJf
Cena Din i.—
SLOVENSKI
tachaia vsak dan popoldne ImmiB a***s*)sj In praznil«. // ta do 100 vrst 6 Din 2-50, o4 100do300«rst6Dlnl «e9 Poousf po dogovoru, bu^ratni davsk posobsi // .Slov r iuoo2oviji T*n   li^ 00 k*>ze«nstvo 01.  2&- *
00 80 pet* vrtf o Din Z vrsto Din 4—* Narod* *sljo
URKMMISTVO DM UPtAVNISTVO ljubljana, KnaHonu ufico ftssr. 5 31-22. S1-A Sl-X 31-25 ki 31-21
Fodrsjiaico. MAJUBO«. Grapa* na it. 7 // NOVO MESTO LJubOonfko cesta, talofoa |L 26 fl CHJE osfofcc uredništvo, $hx>*sm«.yenevo ulico I »elefor it 65i podružnico upravo* Koconovo u* 2. nHofoo it. 190 // KSENICE Ob kok>dvQrv 101 // 50VBsU  GtAOEC  Ti   " I    *a 5    |f    Poimo  hranilnico  v  ljubljeni  IL 1035L
Pogajanja v Moskvi prekinjena:
Finci odklonili ruske
sahteve
Is notranje politiko
8EE -vi v ^*MS0i>3l
Sno^i je finska delegacija zaradi sovjetskili groženj zapustila Moskvo, ker ne more več popuščati glede na ruske teritorialne zahteve — Pogajanja se bodo vršila po diplomatski poti
Moskva. U. nov. 1. Finska moći zapustila Moskvo. Finančni Taivner je telefonično sporočil, da ne ve, kdaj se bodo pogajanja spet nadaljevala. Iz toga se da sklepati, da so bila finsko-ruska pogajanja prekinjena in da gre dejansko za prelom, kajti po finskih izjavah sodeč so ruske zahteve nesprejemljive.
Vse kaže. da se je položaj poslabšal zaradi oficielnega organa ruske mornarice »Krasnie Flot«, ki je v nedeljo v daljšem članku orisal strateški položaj Leningrada, naglašujoč, da je za ustvaritev sigurnega obrambnega sistema neobhodno potrebna pomorska baza na polotoku Hango. Ruski obrambni sistem mora segati do vhoda v Finski zaliv, ki se da zapreti z obeh obrežij le z moderno artileriio, namreč severno od Hangoa in južno z estonskega otoka Dago. Mf-d drugim zahtevajo Rusi več otokov v Finskem zalivu in sicer Bjorke. Snursaari, Seiksaari, Lavansaari in Tuta-saari, dalje korekturo meje na polotokih, ki leže m, -everu. Ni res. je naglašal list.
delegacija je j da ruski predlogi ogrožajo neodvisnost Fin- | lčni minister | ske in sigurnost skandinavskih držav, zla- J >ti Švedske. Vodeč v celot: svojo politiko j miru bo Sovjetska Rusija že našla pot in način, da svoje pomorske in kopne meje zavaruje tudi na skrajnem severozapadu.
V takem smislu je pisal tud^ moskovski organ sindikatov »Trud*. ki ie naglašal: Mi dobro vemo, kdo se nahaja za Finsko. Angleški in francoski imperialistični krogi hujskajo z vsemi s lami proti sovjetski uniji. Nam so znani cilji angleškega imperializma, v katerega rokah je angleško gospodarstvo.
Glede na te grožnje in zahteve je finski zunanji minister Erkko izjavil, da Finska j Rusiji ne more še dalje popuščati, ker ima vsaka vlada omejena svoja polnomočja.
Včeraj je sprejel Erkko novinarje in jim je izjavi: Finska vlada se je danes ?estala na seji in odobrila povratek svoje delegacije iz Moskve. O poteku pogajani kakor tudi  o ruskih  zahtevah  bodo obveščene
Kakšen bo nemški odgovor
Danes ali jutri Ini izročila Nemčija svoj odgovor na mirovno pobudo, ki pa bo odklonilen, kakor se vidi iz nemških poročil — Mirovna posredovanja se bodo nadaljevala
London, 14. nov. s. V belgijskih in ho-tandskih vladnih krogih izjavljajo, da akcija za mirovno posredovanje še nikakor ni končana z odgoi'Orom angleške in francoske vlade. Tudi v italijanskih političnih krogih prevladuje viis, da zadnja beseda v tej posredovalni akciji še ni bila izrečena.
Amsterdam, 14. nov. A A. (Reuter). Na najzanesljivejšem mestu se je zvedelo, da ameriški poslanik John Gordon nima nobenega naloga od Roosevelta v zvezi s kakšno pobudo za mirovno posredovanje. Izšel ni noben komunike in nobeno poročilo v ameriških krogih o tem, zakaj je ameriški poslanik predsnočnjim ob 2130 nenadoma obiskal kraljico. Reuterjev poročevalec je izvedel, da ni točna domneva, o kateri so govorili v Amsterdamu, da bi bil Roose-velt voljan pridružiti se mirovni pobudi in da bi kraljica Viljemina mogla biti voljna to tudi ponuditi. Ni znano, na čigavo pobudo se je vršila ta avdienca.
Nemci niso zadovoljni
Pariz, 14. nov. s. Nemška nota, ki bo na mirovno pobudo odgovorila, bo morda izrečena že danes ali jutri. Imela bo, kakor mislijo, polemični značaj in bo skušala zvaliti na Anglijo in Francijo na podlagi njunega odgovora krivdo za nadaljevanje vojne.
Berlin, 14. nov. AA. (DNB) Nemška di-plomatsko-politična korespondenca se bavi z angleško-francoskim odgovorom na posredovalno ponudbo belgijskega in holandske-ga vladarja in pravi med drugim:
Najprej je lord Halifax takoj po objavi ponudbe grdo osebno psoval nasprotnika in tako zadal udarec plemenitemu prizadevanju belgijskega kralja in holandskega vladarja. Odgovora angleškega in francoskega državnega poglavarja, odgovora, o katerih so se skupaj posvetovali, izdajata spet ono vročo željo do vojne, ki je zadosti znana iz stališča obeh vlad in iz govorov njunih državnikov, zato ta dva od-
govora tudi ne presenečata Toda celo za optimiste, ki bi hoteli v nekaterih odstavkih angleškega odgovora videti še nekatere možnosti, je vulgarni hujskaški govor Chur chilla, ki ga je imel ko sta že odšli obe noti, izključil še poslednji dvom da se Anglija noče odreči svoji vojn'.
Zdaj se odkrito zahteva od Nemčije ne samo splošno poroštvo za mir, ampak se razen tega počasi dviga tudi zavesa s tistega, kar se je doslej še prikrivalo. Gre predvsem za ponovno uvedbo versaj-skega statuta, za obnovo dveh sovražnih trdnjav na vzhodni meji in v srcu rajha ter za avstrijsko zvezo s tema trdnjavama. Kakor nekoč koridor na Visli, tako naj zdaj čez nemška tla gre koridor ob reki Inn, da se zahodu zajamči dostop do teh utrdb proti nemškemu narodu Razen tega naj se s tem nemško ozemlje odtrga od njegovega partnerja v osi. To ponovno dokazuje nesposobnost in nerazumevanje za potrebno ureditev srednje Evrope. Restavracijska politika, s katero groze, dokazuje namen AngKje, da ustvari v tem delu Evrope takšne razmere, da bodo omogočile stalno vmešavanje v tem delu Evrope Za nemški narod to dognanje ni nobeno odkritje.
Tudi avstrijsko vprašanje!
London, 14. nov. z. Francoski politični krogi se mnogo bavi jo z ang.cškim in francoskim odgovorom na belgijsko-nizozemsko mirovno pobudo. Opaženo je bilo, da se je Lebrun v svojem odgovoru mnogo bolj laskavo izrazil kakor pa kralj Jurij. To okoliščino si tolmačijo v tej obliki, da Je hotela Francija odbiti nemško propagando, češ da je Anglija zapletla Francijo v vojno.
Prvič pa sta obe zaveznici vključili tudi avstrijsko vprašanje med svoje uradno proglašene vojne cilje. To kaže, da se je avstrijski pokret v Franciji ie zelo ojačil.
Rekord s prvim francoskim strato-sfernim letalom
Francoska letalca Codos in Gu!Haument sta brez pristanka preletela progo od Pariza do Rio de Janeira
Bio Janeiro, 14. nov. k. Slavna francoska letalca Codos In Guillaumet sta Izvršila junaški polet iz Pariza v Rio de Janeiro. S prvim stratosfernim francoskim letalom >Camille-Flammarlo« sta preletela brez pristanka progo od Pariza do Rio de Janeira. Po uspelih poizkusnlh letih sta se letalca odločila za rekorden letalski podvig;. Dan odleta ni bil objavljen, ker ae je bilo bati, da bi sovražna letala skušala preprečiti polet. Letalo je nepričakovano pristalo na letališču v Rio de Janeiru.
V mirnem času bi svet proslavljal uspeh obeh letalcev kot velik dogodek v letalstvu, zaradi vojne pa se je morala francoska publika zadovoljiti s kratkim poročilom, da je obema letalcema uspel polet iz Pariza v Rlo de Janeiro brez pristanka s prvim francoskim stratosfernim letalom.
zvezo z najbolj oddaljenimi kraji nasvetu. Stratoaferna letala lete tako visoko, da jim navadna letala ne morejo preprečevati leta.
Letalski med Dansko in Anglijo
London, 14. nov. L Med Dansko m An gleeko je bil zopet vzpostavljen redni le talski potniški promet. Prvo dansko potniško letalo »Danla« ja včeraj popoldne pristalo v Londonu.
Povečanje Italijanske vojske
Rim, 14. nov. o. Mussolini je odredil, da , . *e ima redna vojaka takoj povečati za 24
Francija bo zgradila Se več takih letal, tisoč ljudi, med katerimi naj bo 18.000 spe s katerimi jI bo mogoče vzdržati direktno I ciahstov
zdaj vse parlamentarne skupine in ne samo voditelji parlamentarnih klubov, kakor doslej. Zunanji minister ie tudi poudarjal, da ruski napadi v tisku niso imeli nika-kega vpliva na delegacijo. Pogajanja so bila sicer prekinjena, vendar je še vedno dana možnost za nadaljevanja diplomatskih stikov.
London, 14. nov. s. Ko je sinoči finska delegacija odpotovala iz Moskve, so se na kolodvoru od nje poslovili švedski, danski in norveški poslanik, v imenu ruskega ko-misariata za zunanje zadeve pa samo nek: nižji uradnik.
London, 14. nov. s. Finski zunanji minister Erkko je izjavil sinoči da oHaja stališče finske vlade napram pogajanjem s Rusijo še nadalje pozitivno. Finska vlada ne namerava pogajanj odložiti za nedoločen čas. Najpreje bo proučila poročilo svoje delegacije in od tega poročila zavisi odločitev, če se bo delegacija zopet vrnila v Moskvo.
Cnrih, 14. nov. s. »Neue Zurcher Zei-tung« poroča iz Helsinkov, da finski uradni krogi po prekinitvi rusko-finskih pogajanj ne pričakujejo, da bo Rusija začela i vojaško akcijo, temveč mislijo, da bo poskusila proti Finski z »vojno živcev«.
List citira tudi izjavo zunanjega niBntstrs Erkka, ki je dejal, da je Rusija zahtevala od Finske ozemlje v Kareliji, ki je posebnega pomena za obrambo Finske -n kier so najvažnejše finske utrdbe.
Pariz, 14. nov. s. V finskih uradnih krogih mislijo, da Rusija po prekinitvi pogajanj s Finsko ne bo nastopila nas 1 no. temveč bo čakala na razvoj mednarodnega položaja, preden bo obnovila akcijo proti Finskj na drugi podlagi.
Potopljen finski parnik
Kaunas, 14. nov. t Iz TaUina poročajo, da se je finski parnik »Parnevesis*. ki ie vozil sol iz Leningrada, blizu otoka Egona potopil. Kapetana in pet mož posadke so rešili, dočim je kurjač utonil.
HRVATSKI SABOR IN FINANČNA SAMOSTOJNOST HRVATSKE Volitve v hrvatski sabor ne bodo spremenile strankarsko političnih sil hrvatskega naroda — piše »Hrvatski dnevnik« — kajti noben normalen človek ne dvomi o tem, da bo Hrvatska seljačka stranka tudi pri teh volitvah dobila plebiscitarno večino, toda nam gre za to, da čim prej Izvedemo demokratizacijo življenja v banovini Hrvatski. Tudi sedaj imamo na čelu { banovine človeka narodnega zaupanja, ki sporazumno s predsednikom dr. Mačkom skrbi za vse narodne potrebe, in če bi šlo samo za to. bi bile volitve za nas sploh nepotrebne. Toda narodni posli zahtevajo sodelovanje vseh narodnih predstavnikov in njih Iniciative pri izdajanju zakonov o vseh vprašanjih, v katerih samostojno odločamo. Ne more biti ne avtonomije ne samouprave brez sodelovanja narodnega predstavništva, kakor je ne more biti brez finančne samostojnosti. Volilni rakon za hrvatski sabor je te izdelan in ban Hrvatske ga je že izročil v podpis kraljevemu namestništvu. Ko bo ta zakon podpisan in objavljen, tedaj se bo videlo, kako rvobo-doumen je hrvatski seljački pokret. M nošo več napora bo treba, da »Hde do odloka o finančni samostojnosti Hrvatske, ki ima le tedaj smisel, ako bo imela Hr-v »tska od nje koristi.
Napetost trenutno popustila
Italijanski glas o sedanji Vojni fazi: vzrok vremenske razmere ali ...
!
i
Rim, 14. novembra. A A. Diplomatski uredn,k agencije Slefani piše: Senzacionalne vesti, ki so se.te dni sirile o napadu nemških čet na Holandsko, so se pokazale popolnoma neutemeljene. Prevladuje mnenje, da je bil namen teh alarmantnih vesti izjaloviti posredovanje holand-3ke kraljice in belg-jskega vladarja. Nemško zunanje ministrstvo je potrdilo, da Nemčija v nobenem primeru ne misli na-pasti Belgije in Hoiandske.
Po demantiranju teh vesti se zdaj sinjo glasovi o napadu nemških čet na ne«e države jugovzhoda, toda tudi te vesti so istega porekla In brez vsake podlage
Znano je, da v vsaki vojni nastopajo faze stagnacije in se ne ve, kako dolgo trajajo. Operacije med Siegfrfedovo in Ma-ginotovo črto so omejene zgolj na akcije prednjih straž. V letalskih bojih sodeluje le malo letal in le redke eskadrile. će imamo vse to pred očmi, nastane vprašanje, zakaj je nastala ta stagnacija. Nekateri misi jo, da so vzrok vremenske razmere, drugi pa to razlagajo popolnoma drugače, zato so protislovja možna.
LOndOn, 14. nov. s. YorSki Škof je izjavil včeraj v svojem govoru, da morata na vsaki mirovni konferenci biti zastopana tudi poljahl in čeSki narod kot svobodna naroda. Anglija ne sme popustiti dokler obnovitev pol jek? nacionalne suverenosti ne bo zasigurana
Daladier na fronti
Pariz, 14. novembra. AA (Štefani) Predsednik vlade Daladier si je predvčerajšnjim in včeraj v spremstvu letalskega ministra La. Chambra ogledal letalske enote na fronti in odlikoval letalce, ki so ae odlikovali v bitkah.
Pariz. 14. novembra A A. <Štefani) Prei sedn.k vlade Daladier se je vrnil z dvodnevnega obhoda fronte, zlasti letalskih enot. Po vrnitvi v Pariz je Daladier izjavil, da je nenavadno zadovoljen s stanjem francoskega vojnega letalstva, in dodal, da so lahko Francozi ponosni na to.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 14. nov. s Jutranji francoski vojni komunike pravi: Mirna noč.
Pariz, 14. nov. s. Ko so včeraj popoldne protiletalski topovi v Parizu stopili v akcijo, so bile tri osebe ranjeno od d robe* v izstrelkov protiletalskih topov.
Surogati za jedačo in pijačo
Curih, 14. novembra, k. Tukajšnji vojaški krogi so še vedno prepričani, da se Nemčija resno pripravlja na velik pohod proti sovražniku in da so priprave za prvo fazo tega vojaškega pohoda, ki ne bo imel pr mera v zgodovini vojn, te dokon čane. Nemške Čete se bodo skušale kar najbolj približati angleški obali, kar se najlaže zgodi, ce se polaste pomorskih in letalskih oporišč na Nizozemskem.
Da je nemftka vojska pripravljena za . tak pohod, sodijo švicarski vojaški krogi S tudi zaradi tega. ker so vse vojne edinice, S ki so zbrane vzdolž cele nemške crte, do-bile rezervno hrano ki sestoji večidel iz surogatov. Za potolažitev gladu med ofenzivo, ko ne bo mogoče dovajati sveže hrane, je dob la nemška vojaka surogat pripravljen iz posušenega ki zmletega mesa moke. soje, paradižnikov in paprike. Namesto pijače pa so vojaki dobiH neke vrste bonbonov, v katerih ie ekstrakt citrone in krompirjevega alkohola. Nemci trdijo, da je s temi surogati proban- prehrane vojske v ofenzivi resen.
Borba s komunizmom
Madrid+H. nov. o. List »Ariba« odobrava zadržanje Italije proti ruski politiki ter poudarja, da more v tem pogledu računati na največjo podporo Franoove Španije List pravi, da se morata edino le Španija in Italija smatrati kot drlavt, ki sta neomajno nasprotni politiki komunizma. Ti dve državi se nikoli ne bosta obotavljati ožigosati Sovjetske Unije, kot izvor splošne korupcije.
Ottatva, 14. nov. s. Vodiš kanadske opozicije dr. M anion je včeraj v govoru po radiu izjavil, da gre v sedanji vojni za za v-rovanje verske -in demokratske svobode. Nemška in še bolj ruska diktatura vodita vojno proti religiji. Kanada v sedanji vojni nikakor ne more biti nevtralna.
Za balkanski Uofc
Bukareita, 14. nor, AA. (Štefani) Diplo mataki urednik    lista »ZurnanuU piše o možnosti ustanovitve balkanskega bloka in pravi, da so to idejo v Rumuniji ugodno prejeli, ker bi balkanski blok postal čvrst nitelj za poroštvo nevtralnosti in vam o« ti kanskih držav.
itaHjansfcenm kraQn
Pa. .z, 14. nov. s. Predsednik franc« ! republike Lebrun je poslal Italijanskem' kralju m cesarju   Viktorju Emanuelu ob priliki njegovega 70. rojstnega dneva telegram e- '-dnje vsebine: Prosim Vsa* Ve-;*',ri    ■  tfa sp.ejmcte ob pnKki 70 letni
ce rojstva moje zelo iskrene želje za Vašo osebno srečo in napredek Vašega kraljestva. Kralj Viktor Emsnuel je odgovoril: Naj iskrene je se Vam zahvaljujem za Vaše iskrene želje.
Zadnje vesti o kanee-larjn Schuschniggu
Parts, 14. novembra, k. Po nekih poro čilih jo 20. oktobra zahtevalo vodstvo nemške vlade poročilo o zdravstvenem stanju interniranega bivšega kancelarja Schusch-nlgga. Poročilo je poslal glavni zdravnik Gestapa, ki je dodeljen glavnemu poveljstvu SS oddelkov na Dunaju. Zdravnik je ugotovil, da je bival kancelar fizično in duševno popolnoma izčrpan. Zdravnik je tudi predlagal, naj kancelarja prepeljejo iz man-sardne sobe v hotelu Metropol v eno izmed jetnUkih bolnišnic na Dunaju.
„Citir of Ftlnt44
Washington, 14. nov. s. A men-ki odpravnik poslov v Berlinu je dobil od nemške vlade zagotovilo, da nemflce vojne ladje ne bodo ovirale ameriške ladje »City of Flmtc pri njenem povratku v Ameriko. -V ameriških vladnih krogih izjavljajo, da je dala nemška admiralitete to zagotovilo popolnoma prostovoljno brez vsake intervencije s strani ameriške vlade, Znano pa je, da Je ameriška vlada tvojčas, ko je bila na ladji ie nemška posadka, zaprosila nera-&o te angleško vlado, naj ne podvzameta proti ladji nobene akcije, ki bi ogroža'* življenje ameriške posadke.
VZGOJA MLADINE Spin ki »Narodni list« piše: Naše mišljenje je, da se mora sporazum ne glede na to, kakšen je, spoštovati in lojalno izvajati. Prav tako pa smo mišljenja, da morajo glavne smernice vzgoje naše mladine — kakor je predvideno v sporazumu — ostati v rokah osrednje vlade t. j. činiteljev. ki v sebi koncentrirajo politično vodstvo celotnega naroda in vse države. Ne more se n. pr. misliti, da bi bila vzgoja naše mladine tako različna, da bi bilo treba pri prehodu iz kake šole v banovini Hrvatski v šolo kake druge banovine delati diferen-tialne izpite ...
Samostojno pravo banovine v vprašanjih vzgoje mladine se v nobenem primeru ne sme a priori priznati. To bi mogio dovesti do absurda, da ima Hrvat iz krajev, ki bi Jutri pripadli srbskj banovini, popolnoma različno nacionalno in politično vzgojo od Hrvata, ki se šola v banovini Hrvatski. Isto velja tako za Srbe kakor za Slovence.
To je posebno važno v trenutku, ko se tudi po Šolah skuša vliti mladini v dušo, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci trije narodi. To je tem važnejše, ker sredo pri tem tako daleč, da se celo srbsko-hrvaški jezik proglaša za dva različna jezika.
V teh težkih trenutkih, ko politične strasti in obračunavanja ne poznajo mere, mora ostati vrhovno nadzorstvo nad vzgoje mladine državi. Naravno je. da mora država pri tem delati kompromise 7 obstoječo državno ureditvijo, šola mora v vsakem slučaju vliti v duše mladine zavest o usodni povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Brez tega govorimo zaman o »državni ^upnosti« in zaman glasujemo t->' bud-~'«-te za vojsko.
JNS NI PROTI SPORAZUMU Na nedeljskem zborovanju JNS v Tuzli je predsednik stranke Peter Zivković rekel med drugim:
Jugoslovenska nacionalna stranka je bila m je še sedaj za sporazum z brati Hrvati. Cez leto dni, ko se je JNS Izjavila za ta sporazum je dala pri volitvah 11. decembra listi dr. Mačka nad 130.000 glasov z 211 poslanskimi kandidati. V tej borbi je dobivala JNS udarce z vseh strani, očitali so ji celo proti državnost, toda vse te udarce je prenesla in pripomogla k zmagi ideje sporazuma s Hrvati. Kolikor se je JNS izjavila zoper sporazum, se je to zgodilo bolj proti načinu izvedbe sporazuma, ne pa proti sporazumu samemu. Tudi danes JNS ni zadovoljna s načinom, kako se sporazum izvaja. Nato je izjavil predsednik Zivković. da JNS ni samo za sporazum s Hrvati, ampak tudi z muslimani v Bosni, ne sme ps biti nikomur dovoljeno, da bi odcepil Bosno od Srbije in da bi na Drini postavi spet meje, kjer jo je nekoč postavil tujec To mejo Je srbska vojska uničila za vedno. rNS je za Uroke samouprave in za ene 'ržavo.
MUSLIMANSKA SVETA NOČ Včeraj so se pričeli veliki ramazanski bajramski prazniki, v tem mesecu muslimani In muslimanke ne smejo jesti, piti in kaditi od rane zore do večernega mraka. Večerjajo okoli pete ure popoldne, kosijo pa okoli tretje ure zjutraj. Tako spreminjajo muslimani v tem mesecu dan v noč In noč v dan. Post Je ena temeljnih muslimanskih dolžnosti, ki Jo mora izpolnjevati odrasli, če očitno ne škoduje zdravju, ga ne ovira pri izvrševanju njegovih postov hi če mu ne otefkoča dela na polju. Islam zahteva od vsakega samo to. kar storiti. S proslavo ramaza»akega baj-sJave muslimani tudi začetek In rojstvo svoje vere. Islam Je socialna vera Zato Ima ramazan poleg verskih tudi veliki socialni cilj. Bogatine opominja na siromašne in lačne, kajti vsak ma'llman s ie tak© majhno Imovino mota pomagati pri siasttvl bede In lakote.__
Borzna poročila.
Curih, 14. novembra Pari« 9 92. London 17J0, New York 445.875. Bruselj 73, Milso 22JO, Amsterdam 236.65. Berlin 177.75, Stockholm 106.25. Oslo 101.30, Kopenhagen 86.12.
Stran 3
»SLOVENSKI  NAROD«, torek, 14. novembra 1913.
Stev > g
Razorožitev glavnega brloga Zelene garde
Rekord stotnika dr. Dolarja, sedanjega predsednika Narodne
ManbOr, 13. novembra Dosedanji Dreoaeunik Narodne Odbrane v Mar.boi-u, profesor dr. \ntan Doku je bil v tisti kritični dobi stotnik m eden izmed osmih poveljnikov katerim je general Maistei sele uk pred adarom zaupal svoj razorožit v eiu nacrt. Dolar je bii poveljnik 2. bataljona. Pripadal mu je del mesta na levem bregu Drave zapadno od črte. ki jo tvori potek Aleksandrove ceste m Mlinske ulice V njegov delokrog so med drugim spadale nemške straže na obeh m os tih, na izhodih mestnih ulic proti Kamnici, v barakah v Mestni hranilnici, na pošti, rotovzu zlasti pa v dravski vojašnici, kjer je bi1 glavni štab Schutz-wehrovcev.
Pa pustimo besedo dr. Dolarju Tajnemu iz njegovega poročila generalu Maistru:
To noč seve častniki nismo legli spat. Podrobno sem razdelil posamezne naloge, o polnoči zbudi] kuharje, da so skuhali kavo, nato amo zdramili moštvo ki se je po zajtrku v največji tišini opremile m točno ob določeni url s poveljn ki se razšlo po svojih nalogah. Jaz sem vodil oddelek, ki je imel zavzeti dravsko vojašnico, it jer je bua glavna opora nemške Schutzwehr. Prav nam je prišlo, da je bil tam nastanjen maj'hen naš oddelek pod poveljstvom vojaškega upravitelja, hrvat- |
skega stotnika Krummenaokerja. Ca nam je dal nekatere informacije in se tudi sam udeležil razorožitve
afi nismo mogli vedeti ali Schutzwehr res presenetimo. Zato smo postopali s potrebno previdnostjo, da ne preli jamo po nepotrebnem' krvi, niti nasprotnikove, še manj pa nase- Z* rezervo amo imeli postavljene strojnice No, nI bilo treba. Tiho smo odprli spodLja vrata v vojašnico hitro mahnili preko dvorišča po stopnicah od sobe do sobe V veliki sobi. ko smo vstopili z nasajenimi bajoneti, je ravno sedeio več mog pripravljenosti okol* dolge mize in kvartale drugi so ležali. Pozvali smo jih, da nam izroče orožje in da mimo ostanejo v sebi, dokler ne dobijo dovoljenja, da smejo oditi domov. Niso se upirali. Pa bi tudi seve nič ne pomagalo. Nato pridemo v sobo, kjer sta bila nemški stotnk Hausenblaas in poročnik Gugl Emil. Sklicujoč se na pismeno povelje generalov, da jih razarožimo iu pozovemo, da 'zročita orožje. Stotnik je izročil samokres, ooročnik pa bajonet. Povem   uma.   da  se   jima   ne  bo  nič žaiega
storilo, če ostaneta mirno v tej sobi in se ne skušata odstraniti Postavili smo pred njiju duri 2 stražnika z nalogo, da ore-prečita vsak poskus bega Tako smo jih pustili m nato pregledali sobo za sobo m razorožili vse.
Razorožitev dravske vojašnice sem takoj teietonicno javil generalu Maistru. Vesel sam bil   ko mi je povedal, da je bila moja vest prva,«
Takoj nato je siedUa razorožitev častniške pripravljenosti na rotovžu. Ko so j in po skoro romantičnem iskanju Končno le našli — Izdale so jih v kotu hodnika v traktu pri »R^tovaki kavarni« naslonjene puške, se j m je nudila zanimiva idila »vsi nrmf i častni*) so spali -»panje pravičnega, njih brownlngi pa so čakali na mizi. da Jfh poberemo in n»to predramimo nju posestnike k nepričakovani resničnosti.«
Tako je bil razorožen glavni stan in s tem preprečena tudi glavna nevarnost za Mar-bor Kakor amo že omenili je ta udar zahteval le eno žrtev na nemški strani in še to po lastn: krivdi. To je bil že omenjeni poročnik Gugl, ki je kljub izrecnemu opominu, naj se ne gane iz sobe. poskusil pooegn ti ter šiloma ogražal naše stražo. ta je nia primorana rabiti orožje To Lastno krivdo Guglovo je potrdi] tud njegov tovariš stotnik Hausenblaas.
Opozorjeni na zanimanje, ki ga vzbujajo oa* spomini na tisto — za se velike več ko te zs Maribor — usod epom o dobo uporabimo prihodnjič še nekatera najbol zanimiva poročila Iz tiste novembrske noči.
Tomšič ostane na svojcu
mestu
Zanimiva pravda za mrtve — Slovenska čitalnica zakon ti varuh Tomšičevega spomenika
»Sveti in nedotakljivi so bili taki kraji že poganom.« Maribor, IS. novembra Boj za Tomš ča — in sicer za njegov grob in za spomenik — je prežel nepričakovano na drugo pravno in načelno polje Težko je bilo že odkrito govoriti, doklei
je obstojala vsaj še domneva, da je izmed vseh grobov in nagrobnikov posebno na novem delu pokopališča, na takozv. >win disehe Friedhof« edinole Tomš Č nekomu, ki ima pravico razpolaganja naenkrat postal tako na potu, da mora na vsak način ven iz pokopališča. Tomšičev grob se je s spomenikom vred smatral kot predmet brez gospodarja (herrenloses Gut). Ker pa je Anton Tomšič le vendar še preveč znan tudi v zgodovini slovenskega naroda, zlast: pa rta obmejnem ozemlju, se je od mero-dajne strani vsaj njegov spomenik vzel pod zakonito zaščito. Ampak ven iz pokopališča mora izginiti. Zanj je dovolj dobro tudi dvorišče banovinskega muzeja.
Pr.bližno in v glavnem tak je bil stvarni položaj še sredi tega tedna. Toda med tem se je ta stvar nepričakovano zasukala. In sicer tako zasukala, da je postal baš ta naš preljubi, tolikanj sporni Tom-
f Šič tako rekoč živ predmet oziroma, kot pravi šolski zglea za pravno vprašanje uporabe opuščenih cerkvenih pokopal*** u iia za vprašanje dejanske zaščite kulturoo-historičnlb spomenikov     Novi položaj Pbmšičem je postai stvarnr in pravno tak i a — če tisti ki hočejo Tomšiča na vsa*
način ven iz tega pokopal iiSca in pri te svoji trmorr'ftvosti vztrajajo tudi še Tda — pride do prav zanimive pravde za -mrtve.
Za danes na kratko: Za Tomšičev spo menik in grob se je našel zakoniti varuh Slovenska čitalnica v Mariboru! Pa še nekaj več: Začasnemu skrbniki
se je snoči to je v soboto. 11. t. m od -za ta slučaj stvarno in pravno najbolj po klicane in oprav.čene strani dalo ustm. zagotovilo, da glede Tomšičevega groba lahko ostane pri že svojčas (24 maja t. LJ danem  ™- le gflede posestne prr
vice  do  spomenika  samega  je  snoči obstajalo še deljeno mnenje (namreč, da bi spomenik pravno pripadel  posestnici po kopališča za primer seveda če se sporne n k  še  nadalje pusti  na pokopališču). Besedo ima zdaj Slovenska Čitalnica!
Božična akcija za revne obmejne otroke
Na anketi ni bil doseien sporazum glede enotne
razdelitve daril
Maribor 13 novembra. Bliža se tisti veliki dan, ki prinaša ža rek veselja tudi v bedne domove naše obmejne dece Božični prazniki. Mar-borsk: podružnici CMD se bosta tudi letos spomnili naj bedne j ših. Pričeli sta marljivo, vztrajno akcijo, ki je pokazala doslej že lepe uspehe Nedvomno pa bi imela akeja še lepše uspehe, ako bi bila razdelitev daril združena v enotnih rokah, tako da bi ne bilo razlike med obdarjenci. V tem oziru smo Že točno označili svoje stališče Da bi se v zadnjem hipu dosegla večja enotnost vsaj pri razdeljevanju daril )e bila te dni v Mariboru posebna anketa ki so se ie poleg predsednika CMD inž Mač-kovška in tajnika dr Grudna udeležili tudi predstavniki vseh onih organizacij kj zb rajo prispevke za božično obdaritev siromašne obmejne dece. to ie moške in ženske podružnice CMD v Mariboru, kluba rotarcev in Združenja trgovcev. Prizade-
vanja, da bi se sfle ne cepile so ostala ža-brezuspešna Tako moramo računati s tre mi ločenimi akcijami Posledica bo. da bo do nekatere šole bolj obdarovane druge pa manj. Razen tega zbirajo svoje pri spev ke tudi posamezne šole. kar pa ie iz vzgoi nih ozirov plemenito in hvalevredno.
Sodeč do dosedaniem  poteku  zbiraln> akcije, bo tudi letos dosežen izredno ler uspeh, morda naileoši kar tih ie bilo do slej  Morebiti oa bi se v zadnjem trenut ku le mogla urediti zadeva tako   da b< mogoče našo siromašno obmejno šolsk< ieco kolikor toliko enakomerno in po mož nosti enako obdarovati Hvalevredne so si cer ambicije posameznih krogov ki hoče j' razveseliti mlada srca naših malčkov zs božične praznike vendar no bi združen^ enotnost pod preizkušenim vodstvom naš' nMD zaeotovla naš1 obmejni mladini še večje božično veselje.
P^hsrjS Se nima te!c2^na
Kdaj bodo uresničene svo{e?asne napovedi in obljubo
Maribor   13 novembra Naše vzhodno Pohorje ie duživelo zad nja leta temeljito spremembi svojega zu nanjega lica  Leto za letom    vstajajo na njegovih    obronkih nove planinske posto janke, množi se število privatnih weekenJ skih hišic, po vrhu Pohorja je speljana mo derna avtomobilska cesta. Za vse ie po skrbljeno vrh Pohorja, za udobnost in do bropočutje. za civilizacijski stik z mestom za uživanje prirodnih lepot in privlačnosti Iz sezone v sezono pa se zrrerom boli ću ti pomanjkanje primerne telefonične zveze, ki naj bi Mariborčanom in drugim pla ninskim gostom omogočila poslovne In pri vatne stike z drugimi civilizacijskimi središči. Odstranitev tega nedostatka b' nedvomno zelo povzdignila sicer krasno raz vijajoči se tujski promet na našem Ponor ju.
Lan! je bila napovedana izvedba načrta
po katerem naj bi se ustvarila telefonična zveza Maribora s Pohorjem preko Postar-
slcega doma   Mafpref naj b' dohfl telefo nično zvezo  Pošrarski  dom  ns Petkovem sedlu, odtod naj bi se razširita napeljava na ostale pohorske postojanke v bližini, pa tudi na številne weekendske hišice Tele tonično zvezo naj bi dobili predvsem Ma riborska koča Pohorsk' don.  Sokolska pla ninska koča in Ru^ka koča  Za čimprejš njo ostvantev tega načrta se *e zavzela 1a □i tudi naša Tu jskoprometna zvez*   ki ie stavila povsem konkretne preriloee  Žal so bila dosedanja  posredovanja brezuspešna Sedaj pa je v teku nova akcija ki naj po speši uresničenje tega varnega m neodlož Ijivega načrta, ki je za nada'm ji razvoj tujskega prometa na vzhodnem delu naše ga Pohorja perečega pomen« ter neobhod ne važnosti Tej akciji se bodo priključili vsi činitelji, katerih prizadtvania gredo za čim uspešnejšo popularizacijo na'cga Po horja. katerega bodočnost in razvoj je od viaen od nadaljnje iapopo'nitve tujskopro 3 metnega področja v naši državi
Mcrlfesrske in okoliške novice
— Bazne novico. Na cesti med Kapelo In Slatino Radenci sta neznanca napadla Srečka Lasbaherja, stanujočega v Mariboru, Pipuseva ulica 22, ki se je vračal a kolesom z nekega obiska na postajo Slatina Radenci Napadalca sta ga vrgla s kolesa v obcestni jarek ter ga mikast la, tako da je Lasbaher dobil občutne poškodbe po vsem telesu. Za napadalcema poizvedujejo orožniki. — Zidarskemu pomočniku Martinu Cokanu, stanujočemu v Vetrinjski 5, je Izginila v neki gost Ini na Ruski cesti aktovka, v kateri so bile razne jestvine In vino. — žrtev neznanega tatu je postala tudi Joeipina Jovanovič. ki ji je iz neke gostilne zmanjkala košara, v kateri je bile perilo v vre''" ^' 7tT  "* T
Ivan-
Šakih Izginilo 800 din vredno koV> ki ima evidenčno številko 2-136432. — Na Vod nikovem trgu jO doslej se neznani in neiz-sledeni žepar izmaknil trgovčevi soprogi Ani BUdefeld denarnico  ki je vsebovala 170 din gotovino. — V Kopališki ulici je treščil s kolesa zidarski pote Anton Tarzan Is Pobrežja Prj padcu al je poskodo val levo nogo. — 8 podstrešja js padel ko obležal s težjimi poškodbami po vsem telesu kovač Anton Vuk. stanujoč v Naatpn ulici na Pobrežju. Vuk sa zdravi t bolnici -» Iz gozr'a posestnika Ludvika Pečovn ka pri Mariji Brezju so tatovi lasek aH nad 40 mlađih borovih dreves. V svead s tat vino so orožniki ovadili sodišču 2 osumljen ^  on katerih so našli na dvorišču boro sa  Tata sta se obvezala« da bo
sta poravnala Škodo — V Janževi gori sta nek 231etni Ivan S. in 19.letni Prane L prišla v Trobejevo gostilno in zahtevala vino. Ker pa je bila že pozna ura in sta
bila vrh tega se vinjena, njuni želji ni bilo ustreženo. To je mladeniča tako razbu rilo. da sta razbijala steklenice in kozarce ter poškodovala vrata. Končno sta b la vržena iz gostilne Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki.
— Krvav« fantovska bitka. V neki sro-■itilni v S večini je nastalo prerekanje med vinjenimi fanti. Beseda je dala besedo ir so se naposled zabliskali tudi noži. Padale -*o bunke na levo in desno. Sredi bitke je >bležaJ  v mlaki  krvi      <?estniški srin Ivar
zavija n Svečlne, ki mu je neki udeleže iec fantovskega obračunavanja zasadil no;
'■> trebuh Sav jo so nemudoma odpremi i v mariborsko bolnico, kjer si zdravnik prizadevajo, da bi mu rešili življenje. P? *udA ostali udeleženci so dobili poškodbe vendar nI bil drugi nihče težje poskodo
-an. Orožniki so plovne I vce že izsledil1 *er jih ovadili mariborskemu državnemu
ožilstvu.
— Samokres nj Igrača. V Zgornjem Du ileku se je neki 191etn kolarski vajenec Ivan Jug igral s flobertno pištolo Pri tem pa je tako neprevidno ravnal da se je pištola sprožila ln je projektil zadel kletnega Dominika Kocbeka v lice Težko poškodovanega Kocbeka so prepeljali v ma-••iborsko bolnico.
— Krvav incident na Tržaški cesti. Bilo je okoli polnoči v noči na ponedeljek, ko 3ta se srečala na Tržaški cesti dva vin je ia moSka, ki sta si drug drugemu zapove-lala, naj gresta spat. Neki mesarski pomočnik Franc D. je potegnil nož ter ga zasadil 271etnemu zidarskemu pomočniki tgnaclju Pajku iz Spodnje Dobrave v hr-">et. Pajk se je zgrudil na tla in obležal v Tilaki krvi Reševalci so ga prepeljali v oolnico. napadalca pa je policija, aretirala
— Čudno naključja. V mariborsko bol lice so se zatekli 4 ključavničarski pomoč oikt Id so zaposleni vsak pri drugem moj *tru Vsi 4 pomočnik! pa so dobili te dni
ežke poškodbe na glavi, ker je vsem pn etel kos železa v glavo.
— Nočno lekarniško službo Imata tekoči eden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu
v Frankopanovi 18, tel. 27—01, ter Koni »ova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1  tel. 21 79.
— Draginja »Delavska politika« poroč* 9 številki 130: »Z mlekom se tudi pri na* iiranl pretežna   večina   delavskih otroV ^poredno z zvišanjem cen dmgim živi jen i -kim potrebščinam pa se je podražilo mle ko, ki ga prodajajo sedaj na trgu ta pr % din liter. Vsak privošči revnim kmetom la Čim bolje vnovčijo tako poljedelske pri ielke kakor tu* mleko Prav posebno p* -d privoščili to kmetom zlasti delavci č« oi se pri nas vodilo računa tudi o delav
klh mezdah, ki pa so ostale lata. kot pre »edanjo draginjo, da na govorimo o aniža nju mezd ln   zaslužku dela cev, slasti v tekstilnih tovarnah, kjer se ponekod obra uje samo po tri dni na teden Val dragi ije hitro narašča, kupna moč širših plast {onzumentov pa pada Kljub temu. da se >osamezntki trenutno s*'eer okoriščajo f neupravičenim visanlem cen  kar zaenVrs najhujše občutijo delavci m nameščenci pr bodo posledice kmalu hudo prisegle tud male obrtnike in kmete, če se ne bo pravočasno   prepržio   neu^'tno dviganje cen. Odbor za pobijanje dragti Je eakajc velike n**1"-"* <
• — Ob priliki trgovinskih Pogajanj, ld «o bla pred nedavnim med našo drža u in Nemčijo v Beogradu, Je bil, kakor nanj poroča tukajšnji »Putnik«, dosežen tud popo1- »norazum glede turističnega pro meta- Najvažnejše točke so ostale ne iz nremeniene. Teko zn*ša rnes^^na kvoU RM 1,400 000 osebna kvota na razpolage potnikom RM 400. Tudi tečaj, po katerem se bodo vno'-* vali nem*klm pof n kom če ki ter kreditna pisma pri nas ostane e 14.50 neizprer en. Seveda bo odvisno or1 raznih činiteliev. ako se bo mogla navede na kvota szkorsttti Trenutno je Uda;-potnih listov v Nemčiji omejena-
— Ljudske univerza v Mariboru. V pe tek 17. t. m. predava, znani pubMciat, organizator >S lsčks sloge«   in sodelavec predsednika dr. Mačka dr. Rudolf B čaiuv o temi »Vojno gospodarstvo m kmečka po titikac Prikazal bo vojno gospodarstvo na podlagi Izkušenj preteklosti ter bo osvetlil problem sedanjosti s posebnim odrom ns nevtmlne države agrarne jugovzhodne Ev rope. Naknzal bo smernice kmečke politi ko v dob' vojnega gasfi'11*"***1« » označJ možnosti, ki se nudijo za uveljavljanj načrtnega gospodarstva.
— K poročlhi o sk>ve.«r»| otvoritvi prvegr sokol skega p!ani->qkega doma na Pohorj dodajemo, da je napravil načrte inž. Pi pan, ki je vodil tudi gradbena dela. katere je izvršila tvrdka inž Jelenec A inž Sla; mer Ključavničarska dela je Izvršila tvrč ka Akrinjar št Dolenc.
— O** »^-ta noč In da« S© groba v*St-Preminil je šef Vin pro?ovne sel je in: Prane Debevec star 53 let Blagega poko; nlka ohranim^ v trajnem, svetlem sp^mr nu. f ''ij^čirr aas> globokL sožalje.
— Tržne cone. v smislu poroč la štev. 46 mestnega tržnega nadzo tva v Mariboru so na mariborskem trgu veljavne sledeče cene: svinjsko meso s kostmi 11 do 13 svinjsko meso ialuščeno 13 do 14, riba 16 do 18. Zelenjava: krompir merica 9 do 10, čebula 3 do 3, česen 6 do 8, kislo zelje 4, hren 8 do 9. luščen grah 10. Sadje:
abolka 2.50 do 5, hruške 3.50 do 7, suhe slive 8 do 12  rrozdje 6 do 10, lusčen: ore-
ii 24 do 26, kost m 2 do 4, liter 150 do 3. pečen kostanj 6. Žito; pšen ca liter 1.75. rž 1.50. ječmen 1.25 do 1.50. koruza 1.50 Jo 2, ovea 1 proso 1.50 do 1 75, proseno pšeno 4, ajdovo pseno 4, fižol 5 do 9. Ribji trg: belice 8, morske ribe 10 do 24, morski
akl 24 do 32 Mlečni izdelki smetana 10, surovo maalo 26. čajno maslo 30 do 32 domači sir 8 do 10. Perutnina, kokoši 20 do 30, par piščancev 30 do 65. gosi 40 do 45, purani 36 do 65. race 14 do 18 din Senenl trg: sladko seno 100 kg 90 do 100 din. rže na slama 50 din.
— Brezuspe&ni so ostali vsi apeli delavskih organizacij, da bi se prebrodila kriza v naš. tekstilni industriji. Obmejni položaj zahteva da mora biti ravno delavstvo polno zaposleno. Zaradi tegra je treba tudi zagotoviti naši tekstilni industriji dovoljno koiičino surovin.
— Strokovnjaki. Spet se blža konec le ta, ko poteče raznim inozemskim strokov njakom   ki so »neobhodno potrebni«, do voljenje zaposlitve   Potrebno bi bilo. da se preizkusi ta »neobhodnost«. in da se ne izdajajo nobena zaposlitvena dovoljenja. Ti
i nožem sk »strokovnjaki« imajo pri nas dober kruh naši ljudje pa so brezposelni n brez kruha.
— Slinavka se je pojavila pri Sv Juriju v Slovenskih goricah Veterinarska oblast je storila vse potrebno, da se nevarna bolezen ne razširi.
— Kako je z bencinom. V Mariboru se še zmerom čuti pomanjkanje bencina. Ves ta čas pa je neomejeno ustregel svojim strankam z bencinom g. F. Božič na Tržaški cesti Bencinska Črpalka na Grajskem trgu daje bencin le v manjših koli *inah.
— Ob priliki proslave SOletnlce maribor podružnice SPO pn   Mariborski koCi
*o spregovorili predsednik podružnice SPD Mariboru dr Bergoč. podpredsednik dr c osi na. nadalje dr Pretnar v imenu osred-Tiega odbora SPD. univ prof. dr. Zavrnik imenu zagrebških planincev mapistrat-u direktor Rodošek v imenu mariborske nestne občine to Pohorskega doma dr
fraiovec za celjsko podružnico SPO S »vojlmi planinskim* duhovitostmi pa so bri-ilrah inz Jelenec, Lojze Stražnik n L 'orzut.
— Na lovu za ukradenimi arami Mari-•orska policija intenzivno nadaljuje rreista vo v zvezi z veliko tatvino ur v Jurči *evl ulici. Sedaj je bil aretiran tudi 181et-
ii hlapec Ferdinand Kramar, ki mu je Pe-*lar Izročil pet ur v prodajo. Eno uro so lašli še pri hlapcu a Drl raznih strankah 13 drugih ur Ljudje so kupovali ure. ne ^a bl vedeli da sc ukradene.
— Smrt neznanca. V neki gostilni v Ulici kneza Koclja se je nenadno zgrudil iek1 mofikl Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je pa umrl. Njegove identitete %e niso ugotovili, ker ni imel pri sebi no-oenih listin.
— OJN"S bo Imela drevl ob 20. sestanek. ia katerem bo poročal banovinski tajnik TrSič iz Ljubljane. Vablieni tudi starejši
M a rrt tn somtSlieniki JNS.
— V dvorani Delavske zbornice bo jutri v sredo predavanje uč teljice Milice Stu-oanove o slovenskem izšel je niSkem vprašanju.
— Basne vesti. Na Smolnflru pr! Rušah le išel med delom v transmisijo 351etm žagar Karel Ovčar ki ga je nevarno poškodovala po vsem telesu ln mu raztrgala >bleko Ovčarja so odprr nill v maribor s ko br Ico. — V stanovanje delavca Andreja Babenka v Rand pri Pesnici se je vtiho* pH neznanec, ter mu odnesel čevlje vredne okoh 300 din. — Na Glavnem trgu le neT-" kolesarka podrla na tla 131et.no uč-nko Elizabeto Germ, ki si je pri padcu poškodovala levico. — V Tomšičevem
>voredu Js neki osebni avto za vozil v kolesarja Ivana Stelcerja, kl si je pri pad. m zlomil levo nogo. Stelcerja so odpremih i bolnico — V železniški čuvajnici na križišču ob KraMa Petra cesti v Studencih st pola vil neki 321etm Ludvik A., U je yr02D kretničarju Ivanu Adamu. Poklican:
>hcijskl stražnik je možakarja odvedel na *tra*nlco. Toda med potjo se je mozakai iprl stražniku, tako da je moral stražnik jporabiti svoj pendrek. Ker se je mozakai tudi dejansko lotil stražnika, so ga zapri-in bo epilog zadeve pred sodniki.
_ Svojevrstna tatvina. Trgovec VIkto
laninšec iz Misltaja je prijavil orožnikom la je iz njegove hiše v Stražah Izginil poc
neki sobi Orožniki so uvedli obširne p reska vo ter dognali, da je pod ukrade, neki nizarski mojste   Vin cene Pirš  ki je sta aoval v omenjenem stanovanju, ta ki so sra zaradi neplačane najemnine sodno de-iož ran. Nekaj dni po deložaciji pa je Pirš s ponarejenim ključem spet odprl prazno stanovanje ter izruval deske v sobi ki jih ie zat»m uporabil v svojem novem stano vanju. Pirš je pri ^asM^anju priznal ta t vi no in se bo zaradi tega moral zagovarjati pred sodniki.
— Neverjetne ali resnično prf neki ka renski razpravi pred maribo skim okrož Um sodls* °m je bil zaslišan kot priča neki moški, ki je uslužben v delavnicah dr *avnih železnic v Mariboru Pri zaslišanju oa je možakar Izjavil predsedniku, da ne
azume našega jezika m to kljub t^mu, da e že 20 let uslužben pri železnici ..
— Rasne novice. V Racah si ie v samo norilnem namenu prerezal žile na re-nic; 23 letni posestniški sin Josip Petrov č, ki so ga odpremili v mariborsko bolnico, kjer so mu zdravniki s takojšnjo operacijo redili življenj«. Vzroki posku*enega samomora niso s cer točno znani, vendar domnevajo, da je v ozadju nes. ^čna ljubezen, — V bolnico so prepeljali tudi 72 letnega upokojenega železnčarja Alberta He-nerja, stanujočega v PipuŠevi 28, ki si je pri padcu na cesti težko poškodoval glavo. Pri ma^aniu stroja v tukajšnji tekalni tvornici Hutter & drug je pr šel po nesrečnem naključju z desnico v transmisijo 20 letni Štefan SnuderL ki mu ie transmisija odtrgala prst na roku. Tudi >nuderl se zdravi v bolnici. — S kolesa Mektrikarja Karla Podgorška, stanujočega v Vinarju 7 je lzgJnila Izpred neke trgo--ine na Graiskem trgu aktovka, v kater 'e bilo razno orodje, vredno okoli 200 din - Ob aktpvko ie oršel tud j šei zdravu* ")UZD g- dr  J  Seknia, ki mu je nek
Hkovec ukradel aktovko, ko ie nreska1 imrlega Hermana Murk«a   — Na Rušk cesti je padla nntaVarlca Terez li Kovačeva tako no-—«5no ? k^^a. da si 'e pad'MJ zlomi1- mvro =ki l
t so Kfcva*ev»    h 'n! °-
Mariborsko gledališče
Torex  14. ob 20.: HJoavci Premiera. Sreda, 15.: Zaprto.
Četrtek, 16. ob 20.: Navihanka. Red C.
Premiera  S ha we vin  »Hinavcev«, ki bi
se bila morala vršiti že v soboto 11. i m pa je morala biti zaradi obOieiosti v ansamblu odložena, je dokcena na torek. 14 t m Skrbinakova režija je poskrbela ludi za grl zelo primerno opremo po ua«. i tu ing arh. Hlaua Novost za naše gledališče bo tudi nastup gdč. V ituste Semeceve iz Celja.
Iz L jute mera
— Golarjeva proslava. SokoisKo aruštvo v Ljutomeru proslavi 60letnico (ksnačina pesnika in pisatelja C^eika Golarja z uprzorit\djo 3 dejanske komedije >V do-ve Ro&iake« dre vi ob 20. n jutri ob 16
popolune   Med  ooniori  bo   igral orkester.
— Odlikovan bivši ljut°iuerski postni upravnik Bivši upravn k pošte v Ljutomeru Franc Urbič, sedaj vižji poštni kontrolor je bil odlikovan z redom sv Save V. stopnje m dodelj* n radijski postaji v kraljevem dvorcu na Dedinju.
— Deca se seU taraUj verouua. Ker je aveden sedaj na šafarski šoli verouk v slovenskem jez-ku ki ga poučuje uc:telj-stvo, ker je kaplanu zabranjeno poučevanje, se je iz okoliša šafaiske šole vpisalo okoli 30 učencev v štrigovsko šolo čeravno ti učenci niso spremenil, svojega prvotnega bivališča in jih je največ iz ne-posreone bližine šole v Safarskem.
— šfostnice Štrle v zrak. Ker je bil v zadnjem Času preko mostu na Sča\-n ci pri Razkrtžju veuk promet kamionov na-tovorjenih z jabolki, so se zlomile strohnele m os tn Lee ter Strle v zrak. Ta most je bil že tudi e riki-a t na programu, da se
bo na istem mostu zgradil nov, a še do tega ni prišlo in bo moralo priti najpozneje v prihodnjem letu.
— Pomanjkanje bencina. V zadnjem času v Ljutomeru sploh ni dobiti več bi nci-
na. Tako so morali nekateri lastniki motornih vozil svoja vozila poepra /-ti, me-^to, da bi jih imeli v prometu. Ta pojav e pač nekoliko čuden, če človek pla->a vse pristojbine za motorna vozila, naposled pa se ne more voziti, ker ne dobi oencJia. Poleg tega pa je Se sedaj ugodno vreme za notama vozila ter je zlasti sadna trgovina v polnem razmahu, ko rabijo tudi prevozničarji bencin. Apeliramo na merodajne kroge, da preskrbe bencin, ker ga lastniki motornih vozi nujno potrebujejo.
— Se o umoru v LogSrevcth. Dodatno k našemu poročilu še to: ko sta se sp:la Franc J ures in Franc Mavric, oba posestnika v Logarevcih. sta se v ta prepir vmešala tudi njuna sinova Franc J ure 3 in Franc Mavric ter drugi vaški fantje, med njimi tudi znani Kralji. Poss^ni^ki sin J ure 5 Franc je dobil rano z ■ložem izpod leve lopatice ler je čez pol ure iz . rinil. Orožništvo Je aretiralo Mavrica mlajšega in dva Kralja, posestniška sinova. Vsi zanikajo, da oi bil kateri ISJBAOd DjUl zabodel Juresa. ki je baje tudi sani iznel nož v rokah med pretepom.
— Dostava poste. Poštna dostava se Jo kljub ukinitvi vlaka 8712 nekoliko poj I i-vila, da dobivajo sedaj poŠto in dnevnike vse pošte preje, kakor pred ukinitvijo vlaka, ker se poŠta ki pride s prvim vUi kom že zjutraj takoj razdeli to odpravi na okoliške pošte. S tem je zadeva dnevnikov rešena, ni pa še rešena glede vlakov, ki sta ob pravem času pripeljala učence v meščansko šolo to k popoldanskemu pouku v  soboško gimnazijo.
— Važen odlok za naše konjerejee. Banska uprava je izdala odlok, a katerim odre ju je. da morajo vsi banovinski in državni veterinarji brezplačno zdraviti konje, ki so letos na orožnih vajah oboleli. Kp.kor nam je znano, je res prišlo z orožnih vaj nekaj bolnih konj. Konjerejci naj zahtevajo zdravljenje pri državnem veterinarju.
— Železnica Ljutomer - Gornja Rad;nna je postala državna. Po kupoprodajni pogodbi z dne 14. junija in notarskem zapisniku ki je bil podpisan na Dunaju, je dovolilo okrožno sodišče v Ljubljani pri Železniško knjižnem vložku lokalne železnice Gornja Radgona - Ljutomer vknjižbo lastninske pravice na omenjeni železniški promet z vsemi premičninami ln nepremičninami na ime ln v korist držnvnega erarja. železnica je bila last družbe Lokalna železnica Radgona-Ljutomer.
Iz Pcljčan
— Zatiranje «amOrodn»c V želji da se 'imbolj zatre samorodnlce bo kr. banska uprava tudi letos v okviru proračunskih možnosti podpirala zatiranje Podpora se bo dovolila le do največ 600 tzkrčenih tr-sev samorodnic m za uspešno precepi jene trse do največ 1000 komadov. NagTa-■*n - ■ - jf od komada. Prošnje je u.La v. —-j ia sresko načelstvo do najkasneje 2. februarja 1940. Kasneje dospele prošnje se ne bodo več upoštevale Zaradi pomanjkanja kreditnih sredstev kraljevska banska uprava letos ne bo dovo-jevala travnih semen po znižani ceni za iredltev umetnih trav sč.
— Izpraznjeno učiteljsko me»to zaradi upokojitve učitelja Antona St je na šoli v Poljčanah prazno m**'o \ -yf\ kai opozarjamo interesente.
Iz D~!nje Len!..ve
— Zborovanj« sremkejra ti^tTeltakega dra-♦tva JII za srei Dolnjo l^endavo. V soboto, 19 t m., bo ob pol desetih v ljudski Šoli v Crensovcih zborovanje sreskega učiteljskega društva JITU zh Dolnjo Lendavo. Dnevni red: 1 ) Otvoritev in situarnsko poročilo 2.1 Načrt in razdelitev dela S.) Dopisi. 4.1 Proračun za tekoče poslovno leto. 5.) Predavanje g. učit. Gumllarja o socialnem ln kulturnem razvoju Prek mu r-ja. «.) Predlogi in slučajnosti. Učitelji, ki še niso člani omenlenega učiteljskega društva, vljudno vabljeni. Učiteljice bodo ustanovile svoj odsek za razpravHanle o načrtih za Izven šolsko delo pozimi. Odsek bo namenjen tudi izobrazbi učiteljic. V odseku bo podana možnost za razgovor o stanovskih zadevah Zato pridite na dan zborovanja ob osmih v Crenaovce! Začetnice so /ljudno vabljene.
Rac? -'ranic HvlI v ftvlci
Švicarska vlada bo uvedla s 1 okto-om prodajo živil samo proti izkazn'ram. Naslednja živila se ne bodo smela več pro ?to prodajati: sladkor, riž testenine, grah. fižol leča, oves pSenica !n moka. mast ta ^je. Brez nakn--nic bodo prodajali: mleko la meso, sadje maslo sh krompfr, socivje relehja c l ke-nzeive.