VACIoUnA» I mWVm v áltl 16. &tcv .„,Wt ^ Beilagen ""Jsa*®" Maribor, dne 20. aprila 1016. List ijudstvy ¥ pouk in zabavo. dm&tve" ttaročnino{ inserate in rekiamadie. Za iaeerale se plačaje od caostopse petiivrste la enkrat 18 vi«., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prosiora "stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku »Mala nantasfig* stane beseda 5 vir.. Farte in zafcvak vsaka petiivreta 24 vat.. Izjave is Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Neaaprte reklamacije so polinins proste. Položaj. V glavnem je Avstrija v sedanji svetovni vojski že dosegla svo:e namene. Kaanovala je Srbijo, ki je z umorom prestolonaslednika Franca, Ferdinanda «ukrivila krvoprelitje; ponižala Crnogoro, prijatelji-oo Srbije, ki se je takoj ob začetku vojske postavila ob srbsko stran; izgnala Esada, ki se je tudi pridružil na£im sovražnikom, ter zasedla Albanijo do Valone; strla vojno moč Rusije, pognala Ruse iz lastne dežele ter zasedla velik del Rusko-Poljske. Majhen košček gaJiške zemlje, na kalteri še stoji sovraž niKOva noga, se bo dal z lahkoto pridobiti, če prej ne, pri mirovni!? pogajanjih. Le eno nalogo še ima-mo v tej vojski opraviti, pošteno naklestiti Italijane, jih trdo kaznovati za nezvestobo in zasesti Italijo v-saj do Taljamenta ter tako rešiti naše brate Slovence v Benečiji izpod laškega jarma. Upamo, da bo hrabra avstrijska vojska kmalu izvršila tudi to nalogo. Tudi Nemčija je izvršila svoje naloge v tej vojski, in za to je državni kancelar Bethmann-HoIlweg že ponovno izjavil, da sta Nemčija in Avstrija pripravljeni, razgovarj ati se s svojimi sovražniki o m i r o ¡v n i h pogojih, ako jih sovražniki predložijo. Toda angleški ministrski predsednik Asq,uith je na t'o Bethmann-Holhvegu odgovoril, da četverosporazum mirovnih pogojev noče naznaniti, ker bi to izgledalo, klakor da je četverosporazum premagan. Četverosporazum pa še ni premagan, jo rekel Asquith, in tudi ne bo, ampak vojeval so bo tako dolgo, da popolnoma in končnoveljavno stere in uniči prusko vojaško gospodstvo- V nečem ima Asquith prav, namreč da bi to, da predložijo mirovne pogoje, izgledalo, kakor da je četverosporazum premagan. To pa bi radi tega tako izgledalo, ker je četverosporazum sedaj v tem času res premagan. Začetkoma vojske so imeli uspehe Iiu-si in Srbi. Ti uspehi so se že davno spremenili v si- irv-:tr, orsze. Naši nasprotniki nimajo sedaj po sko ro dveletni vojski pokazat: nobenih uspehov več. V kratkih besedah se da trenotni položaj označiti tako-le Mi smo dosedaj zmagovalci. Vsi poizkusi. nam zadati kale udarec, se ponesrečijo, tako da se smemo smatrati v sedanjih postojankah za nepremagljive. Sedaj se gre še le za to, da svoje sovražnike, ki še nočejo ničesar vedeti o m i -r u, pripravimo tako daleč, da bodo p r i m o r a n i zaprositi za mir. Mi Avstrijci imamo svojo nalogo v tem oziru izvršiti proti Italiji in proti Rusiji. Proti Italiji jo bomo izvršili, kadar jo bomo hoteli. Italijan je sicer siten. sovražnik, a nevaren nam ni. Kar se tiče Rusije, bomo mi in Nemci gotovo začeli zoret proti njej postopati, ako še dalje časa traja vojska. Popolnega miru ji ne smemo dati, da si ne izleči pridobljenih ran ter nas napade s prenovljeno silo. Toda potrebno ni, da bi morali zopet pričeti v Rusijo prodirati, kajti naš namen je tudi izvršen, ako Rusija buta v naše postojanke ter sama skrbi za svoje nadaJjno krvavenje. Kako slab je četverosporazumov položaj, nam kaže najboljše najnovejše zadržanje Rumunije. Sklenila je z nami iu z Nemci ugodne gospodarske pogodbe, kakoršne sklepajo prijatelji s prijatelji. Rumun-ski državni zbor, ki je bil zaradi vseh moretfitnooti in pričakovanj, čeravno brez dela, še otvorien, se je zaključil. Rumunska. nevarnost je za nas, vsaj za nekoliko časa, zopet odstran jena. Močno se je pričakovalo, da bo R u s i j a vsled udarcev, ki jih je dobila na bojiščih, in vsled notranjih težav, delala v krogu četverosporazuma z a m i r. Toda vedno so se znašli novi vojni hujskači, ki so miroljubnim ljudem v Rusiji onemogočili vsak uspeh. Za to je trebalo Rusiji pokazati, da bodo za njo mirovni pogoji tem težji, čim dalje bo čakala. Državni kancelar Bethmann-Hollweg je v nemškem dr- Vojne pridige v postu L 1916- Z lov oljen je „e ozrle ter so vidole kamen že odvaljen; bil ]e namreč sil .o velik. in K0 éle v grob Jn go vidole mlade. niča sedeti na liesiii, ogrnjenega v belo oblačilo, in so ostrmelo. On pa jim reče: Nikar se ne ustrašite I Jezusa iččete Na-zareškega, križanega; vstal je, ni ga tukaj. Cflojte kraj, kamor so ga bili položllil Pojdite pa, povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga bote videli, kakor vam je rekel 1 Ko je bilo izraelsko ljudstvo v babilonski snž-nosti, daleč proč od svojega sv. iSiona, kjer so nekdaj obhaj-ali s takim sijajem svoje praznike s slovesnim petjem in z radostno godbo, takrat je pri njih u-tihnilo petje, je zamrla godba, Psalmist (ps. 13«) tar ko pretresljivo slika njih jx>ložaj: 0 „Ob rekah babilonskih, tam smo sedeli in plakali,' ko smo se spominjali Siona. Na vrb«, sredi babilonske dežele, smo obesili svoje harfe" (ps. 136, 1, 2). Babilouci so jim sicer pravili, naj zapojejo katero sionsko pesem. Toda odgovorili so jim, da tega ne morejo v tuji deželi, v gorečem hrepenenju po domovini: „Ako teli© pozabim, o Jeruzalem, bodi pozabljena moja desnica, Moj jezik naj mi obtiči na nebu, ako se ne spomnim tebe, Ako ne denem Jeruzalema v prvo svojega veselja" (ps. 136, 5. 6). Junaki I Vi ste zapustili svoj dragi dom, ki ste ga rosili s solzami žalosti in veselja, škropili s potom svojega obraza. Zapustili ste svoje ljube domače, po katerih koprni vaša duša z neodoljivo sUo. Velikonočni proi ovednik pa naj ubere strune, ki bi vzbudile v vaših srcih sveto pesem velikonočnega veselja: alleluja? Ali se ni bati, da tudi vi odgovorite, da ne morete peti velikonočnih slavospevov? In vendar ravno vi najbolj potrebujete velikonočnega veselja in miru v svojih srcil?, vam ga prav posebno vsi ;z srca želimo. Ali morete torej tudi vi občutiti velikonočno veselje? Da, z milostjo božjo ga boste tudi vi deležni, da lahko vzkliknete s psalmistom (ps. 117, 21»: „To je dan, ki ga je naredil Gospod; radujmo se in veselimo se v njem I" 1. V čem obstoji velikonočno veselje? Ne morebiti samo v kakih lepih zunanjih slovesnostih in pomenljivih obredih. Poglavitno je notranje veselje, ki prihaja tiho, mirno, ckI zunaj neslij?nx Le poglejmo, kako je bilo pri osebah, ki so prve doživele velikonočno veselje Kristusovega vstajenja! Sv. pismo nam žavnem zboru sedaj naznanil, da ji Rusko-Poljske ne bomo več vrnili, dočim je še prej bilo to vprašanje odprto. Srbsko, črnogorsko, albansko in francosko vprašanje pri mirovnih pogajanjih ne bo delalo velikih težav. To se razvidi tudi iz govorov angleškega ministrskega predsednika Asquitha in italijanskega zunanjega ministra Sonnina, ki sta se teh vprašanj dotaknila le mimogrede. Nemški državni kancelar jih sploh omenil ni. Srbska je končnoveljavno razdeljena med Av-strro in Bolgarijo; črnogorsko vprašanje še je odpiv to, a majhnega pomena; Albanija postane samostojna., vendar z nami v tesni in prijateljski zvezi; Nemčija Franciji ne misli vzeti novih francoskih pokrajin. Najtežavnejše je belgijsko vprašanje in vprašan je nemških kolonij. In to oboje je v prvi vrsti nemško-angleško vprašanje, vprašanje nemškega ali angleškega svetovnega gospodstva. Samostojna Belgija,, naslonjena na angleško prijateljstvo, je za Anglijo neprecenljive vrednostti Belgija in Nizozemska zapirata Nemčiji prosto pot na morje. Dokler je Belgija neprijateljica Nemči-e, čuti se Anglija varno pred Nemčijo. Nasprotno pa bi bi-i la za Nemčijo velikanska pridobitev, ako bi bila Bel-giia njej naklonjena ali celo v njeni oblasti. Mogoč« na industrijska Nemčija potrebuje svobodno pot do morja in ne tako debele deske pred morje, kakor jo tvorita Belgija in Nizozemska. Za to pri mirovnih po-" gajanjih ne bo nihče veliko vprašal za to, kaj misli belgijski kralj ali belgijsko ljudstvo o usodi svoje dr-^ žave, ampak to bo izklgučno vprašanje nemške in amgleške velemoči. Anglija pa še je dosedaj, čeprav je morala utrpeti že veliko ljudi, denarja in narodnogospodarskega premoženja v sedanji vojski, med vsemi četverosporazumovi državami najmanj prizadeta in oslabljena. Za to se je bati, da še vojske ne ba tako kmalu konec. Kakor z Belgijo, tako je tudi z niti ne poroča, da se je prikazal od mrtvih vstali Zveličar svoji deviški Materi Mariji. Vendar smemo misliti, da je božji Sin storil to svoji xVIateri, ki ga je spremljala do smrti na križu. In kako je bilo to snidenje? Pero je preokorno in beseda je preslaba, da bi se dalo tq opisati. Srce Marijino, Kristusu tako blizu v življenju, ločeno od Kristusa vsled njegove smrti, kako je hrepenelo po Jezusu! Po tridnevni ločitvi pa je hrepenenje izpolnjeno . . . Marijina duša se topi veselja in miru ob Jezusovi navzočnostL Brez zunanjih slovesnosti, kako lepa, veličajna, Velika noč! — Dragi, ki si takorekoč ločen od sveta, v. kakem j;odzemeljskem strelskem jarku ali na kaki sa>-motni straži! Nikak velikonočni zvon te ne vabi k Vstajenju, nikak velikonočni spev ne pride do tvojih ušes! Ali bi ne hotel obhajati Velike noči kakor Marija, brez hrupa in šuma, tiho, mirno? Glej, skoro; zapuščen od sveta, nisi zapuščen od Jezusa! Nasprotno! Ravno k tebi bi tako ra|d prišel vstali Zveličar. Le imej hrepenenje po njem! Jezus pride k tebi! Tako snidenje bi oviral le smrten greh. Toda tudi ta bo uničen v plamenu goreče ljubezni do Jezusa: s popolnim kesom nad grehi, s trdnim sklepom< se jih spoA^edati pri prvi priliki, ti Bog odpusti gre* he. Tvoja duša lahko hiti Jezusu nasproti, v njegovo naročje, v njegov objem. In Jezus bo duhovno hajal pri Tebi Veliko noč, on, ki pravi tebi prav po« sebno in prisrčno: „Zeljno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami" (Luk. 22, 15). Prijatelj, ali ni to zate srečna Velika noč? Marsikateri človek ba doma morebiti slišal velikonočni zvon, bo videl veli* konočne zunanje slovesnosti, a njegovo srce je pralno, brez božje ljubezni: mrlič sredi življenja, sreči Straa 2. nemškimi kolonijami, to je izključno vprašanje, ki se bo in mora urediti le med Nemčijo in A^rlijo. Bolgarija ima sedaj, odkar je naše razmerje do Rumunije zboljšalc, svoio glavno nalogo, da pazi na sovražnike pri Solunu. Te dni,, ko se je na Rumunskem vršil preobrat, so Francozi in Angleži pretili s prodiranjem izpred Soluna. Kdor je vedel, kaj se je godilo v Bukareštu, se je tem grožnjam le smejal. Sedaj pa po diplom aitičnem porazu četverospo-razuma v Bukareštu ni niti na enake grožmje misliti. Bolgari sami pa tudi ne bodo prodirali, ker Grčija ne želi, da mi pridemo z ofenzivo v njih deželo, pač pa, ako začne sovražnik ofenzivo in ga mi natol-čemo ter zasledujemo. V tem.slučaju smemo stopili tudi na grško zemljo. Turčija ima v sedanji vojski sila težavno stališče, ker do treh bojišč, močno oddaljenih od turškega središča Carigrada, nima železnic. Za to se tudi vsa vojaška podvzetja v Kavkazu, Mezopotamiji in Egiptu skrajno počasi razvijajo. Rusija je dosegla v Kavkazu uspehe, ker ima do tje železnice. Sedaj pri nadaljnem prodiranju pa tudi njej manjkajo železnice, kakor Turkom in za to tudi ni nič več slišati o novih ruskih uspehih v Kavkazu. Po našem nemerodajnem mnenju še nismo biku miru. Vremenik, na katerega se mora gledati, je razmerje med Nemčijo in Anglijo, in to še ne kaže — na mir. Zopetno prebiranje letnikov 1866 1897, Z Dunaja se uradno poroča: Da se že sedaj za poznejše potrebe zagotovi dovolj nadomestila za armado na bojišču, se bodo z razglasom, Id bo v bližnjih dneh izšel, pozvali rojotni letniki 1897 do vštevši 1866 k ponovnemu prebiranju. K temu prebiranju bodo razun tistih, ki so v razglasu izrecno odvezani od prebiralne dolžnosti, morali priti vsi črnovojniki omenjenih letnikov, brez ozira na to, ali so že dosedaj bili podvrženi prebiranju, ali če so že bili pri prebiranju. Cas za prebiranje je določen v dobi med 22. majem in 29. julijem 1916, Sposobni črnovojniki pa se najbrž ne bodo poprej vpoklicali, dokler ne bodo glavna žetvena dela končana, Črnovojniki, ki pripadajo 2. pozivu (42—SOletni) se bodo do nadalje uporabljali samo za zaledje, da tam v etapnih zbirališčih nadomestijo mlajše moštvo, ki je še sposobno za službo na fronti. Nadaljne podrobnosti o tem prebiranju bodo označene na tozadevnih razglasih. Spremembe v živinski kup- Cljl .. Vlada določila višje „primerne" cene. V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja"' smo v članku „Oddaja živine na Štajerskem" opozorili naše čitatelje na novo uredbo glede prodaje in nakupa živine. Ko se bo graška živinska vnovčevalnica popolnoma uredila, bo smela samo ista na Štajerskem živino nakupovati in dalje prodajati. Jasno še ni, ali bodo po tej novi uredbi živinski sejmi odprav- h 4* V t V S H, i fi D i- i" ti & A ljeni ali ne, «Ji se bodo nove uredbe glede prodaje in nakupa živine nanašale na vse vrste živine: pitano, plemeno in vozno živino, ali tudi na svinje, teleta in konje itd. Ko bomo o celi zadevi dobro poučeni, bomo natančneje poročali. Težko je tudi že sedaj- zavzeti stališče, ali bo nova uredba kmetu-živinorejcu v korist ali ne. Dne 12. aprila 1916 pa je izdala c. kr. štajerska namestnija važno odredbo, ki bo gotovo zanimala vsakega slovenskega živinorejca. Določila je namreč viš„e „primerne" cene za živino, kot so bile do seddj v veljavi. Naše dosedanje živinske cene so bile v primeri s cenami v drugih deželah ali pa v primeri s cenami na graškem in dunajskem živinskem trgu zelo različne. Vzamimo n. pr. samo debele vole. Dosedanja najvišja cena, ki jo je smel živinorejec zahtevati za 100 kg žive teže, je bila na Štajerskem 210 K. Ce si zahteval več, ali če si za par vinarjev dražje prodal, si smel vsako uro pričakovati, da le bo c, kr. državno pravdništvo zasledovalo radi draženja. V Gradcu pa se je smelo vole, ki so se na ostalem Štajerskem nakupili za 230 do 240 K ali pa še nižje, svobodno prodati na tamošn.em živinskem se mu za 300 do 332 K 100 kg žive teže in mnogokrat še dražje, ne da bi radi tega bil prodajalec ali kupec obsojen radi draženja. Razlika med cenami v ostalem delu dežele in onimi v Gradcu je tore; bila od lanske jeseni sem vedno 80 do 100 K pri 100 kg, to se pravi, ako je dobičkaželjni mešetar nakupil v naših o-krajih vole, je samo pri enem paru volov, ki so bili težki pribl žno 140*0 kg, 1 a h k o b r e z kazni zaslužil 1000 do llDOK. Se večja pa je bila do sedaj razlika med našimi „najvišjimi" ali „primernimi" cenami in cenami na dunajskem trgu. Poročilo z dne 17. aprila pravi, da so se prodajali na Dunaju voli celo za ceno 411 do 430 K 100 kg žive teže. Najslabši (suhi) voli so se prodajali ta dan po 290 do 380 K 100 kg. Cene graškega in dunajskega sejma pa še nad-kriljujejo cene na živinskih sejmih v Pragi. Di.e 10. aprila se je plačevalo na tamošnjem sejmu pitane vole po 421 do 440 K, srednje debele in suhe po 340 do 420 K, bike po 230 do 430 K 100 kg žive teže. Iz drugih dežel. n. pr. iz Ogrske, sicer nimamo poročil 0 tamošnjih živinskih cenah, a kolikor nam je splošno znano, smo imeli v naših krajih dosedaj sigurno najnižje uradno določene „primerne" cene za živino. Ali so imeli tisti ljudje, ki zaivživajo meso, kaj haska od tega? Kaj še! Tako najdemo v mariborskih uradno določenih „najvišjih" cenah, da stane boLjše vo-lovsko meso 1 kg 4 Iv 40 v do 4 K 60 v. Razlika med ceno žvline in ceno mesa je torej 1 K do t K 40 v pri 1 kg. Kmečki zastoprsAi in naše stanovske organizacije so vlado opetovano oi ozarjale na te nedostatne razmere v naši živinski trgovini. Vsi predmeti, ki jih mora dandanes živinorejec kupovati, so se podražili v ceni za 2- do 4kratno. Otrobi, ki so n. pr. stali pred vojsko 6 do 10 v 1 kg, stanejo sedaj 24 do 26 v. Ker se najdejo skoro povsod brezvestni in hudobni ter škodoželjni ljudje, ki so ovajali živinorejce radi draženja kar v velikem, so sodnije zadnji čas i-mele opraviti skoro samo z obravnavami radi draženja. Ako si prodal vole, za katere bi dobil v Gradcu 300 K za 100 kg žive teže, doma za 245 K in te je kak dobri mesar ali mešetar nato še ovadil, si bil občutno kaznovan. A še več! Zgodil se je slučaj, da je živinorejec, ki je svojega bika samo cenil 2 K 40 v 1 kg žive teže, a ga niti ni prodal, bil obsojen na denarno globo 200 K in v plačilo sodnijskih stroškov. Pa ne smemo si misliti, da so teh razmer bile mogoče krive sodnije, žandarji ali dotični šKodoželjni ljudje, ki so ovajali, ampak krivda teh razmer je tičala 20. aprila 1&16- v prenizko določenih „primernih" ali „nsjvifijih" o»-nah Končno je cesarska nf^mestnija vendar »videl*, da je treba spremembe cen in je z odlokom fit» v, i 1534 W. L. 81 1916 z dne 12. aprila določila sledeč* „primerne" cene, ki so stopile takoj v veljavo in s« pod nobenim pogojem ne smejo prekoračiti. Pitani ali debeli voli.......d§ 2 K 90 srednje debeli voli........do 2 K 60 v; suhi voli...........io 2 K 30 v debeli bifci in telice.......do 2 K 70 v- srednje debeli biki in ielice.....do 2 K 30 suhi biki in telice........do 1 K 90 debele krave..........do 2 K 50 t- srednje debele krave.......do Z K — v« suhe krave...........do 1 K 50 t' Te cene se bodo pri sodu i j ah odslej upoštevale kot pravilne cene pri ovadbah raidi draženja. Te priv merne cene po mnenju cesarske namestnije popolnoma odgovarjajo sedanjim pridelovialnim stroškom poljedelcev in sedanjim cenam mesa, radi tega mesarji nimajo prav nikake pravice, da bi odslej cene mesu zvišali. Razlike med najvišjimi cenami, ki so bile določene dne 23, oktobra 1915 in uradno določenimi cenami z dne 12. aprila 1916, so sledeče: pri debelih volih 50 K, pri srednje-debelih 40 K, pri suhih 30 K, pri debelih kravah 30 K, pri srednje-debelih in sit-hih kravah 40 K, pri bikih in telicah 40 do 60 K pri 100 kg žive teže, kar se sme smatrati kot dokaj lep usneh, ki pa še blizu ne odgovarja cenam na graškem, dunajskem in drugih trgih. Mast, žito in živinska krma« Tri reči bodo letos imele, posebno važnost ic veljajo: mast, žito in moka ter živinska k r~ m a. Svinjsko mast že sedaj za drag denar težko dobiš, olja pa še manj. Svinjska mast stane 6 do 8 K 1 kg, olje pa liter 7 do 8 K. Zaloge so tako pičle, da bo letos po leti in proti jeseni izredno veliko pomanj^ kanje zabele, bodisi masti ali olja. V mestih je mno* go družin brez masti. Na prehrano ljudstva ima te dalekosežne posledice. Star pregovor pravi: „Ce o-balo zabele, je treba malo jele." Vsaka hrana namreč mnogo bolj izda, ako je zabeljena. Varčujmo torej že sedaj' z zabelo. Ob tej priložnosti pa se obračamo do naših gospodinj s prošnjo, da posvetijo letos posebno pozornost svinjereji.. Sedaj se še lahko za te vse potrebno uredi: nakupijo prasci, nasadi obilo svinjske piče itd. Svinjereja bo letos vrgla naSim kmeticam tisočake. Enako bo letos glede žita. Preračunjeno je, ds bomo izhajali z našimi žitnimi zalogami komaj do mv ve žetve. Listi poročajo, da bodo letos za ž to nastavljene najbrž malo višje cene. Skrbimo torej, da se bo pridelalo v naših krajih dovolj žita vseh vrši* Skrbimo posebno za koruzo, fižol itd. Varčujmo tudi v tem oziru tako, da ne bo šlo nobeno zrno, noben prašek moke v zgubo, da bo pa tudi vsak rob naše zemlje zasajen s fižolom, krompirjem, bobom itd. Posebne važnosti pa bo letos tudi živinska krma, Letos n. pr. čutijo marsikje veliko pomanjkanje živinske krme, ker so z isto v poletju in v jeseni preveč jsotrotno ravnali. Cena senu bo letos zopet ure* dno velika. Da si ohranimo naš zaklad, našo živino^ skrbimo že sedaj, da bomo spravili na hleve letos do« volj živinske krme. Varčevanje se bo v tem oziru le* tos posebno izplačalo. Cene živini se utegnejo priho* dnje še povišati. vstajenja! Vojak Kristusov, ali ti ne obhajaš lepše Velike noči? 2. Ali pa poglej prizor današnjega sv. evangelija! Te pobožne žene so imele trdno vero v Jezusa, niso se bale Jezusovih sovražnikov in so hotele v svoji gorečnosti storiti Jezusu tak lep čin ljubezni, hoteč ga mazil ti. In kako velikodušne so bile! Ne navadno mazilo, ampak dragocene dišave so kupile! Svojo požrtvovalnost kažejo tudi v tem, da si še po noči ne dajo miru, ampak zapustijo v temi jeruzalemsko mesto in gredo' na Kalvarijo. Le to jih muči, če radi kamna ne bi mogle izkazati mrtvemu Jezusu svoje l.ubezni. Ko pa pridejo h grobu, je solnce ravnokar poslalo svoje prve žarke proti Kalvariji, kamen pa je bil odvaljen. — Prijatelj v vojaški suknji! Ali si podoben tem ženam? O, morebiti nisi bil, vsaj prej ne, ko si bil doma in se ti je dobro godilo. Kako trhla je bila tvoja vera, kako slaba tvoja ljubezen do Jezusa! Na tvojem srcu je bil tako silno velik kamen, da ti je zabranil vstop k Jezusu. Pa prišla je vojska. Gospod Bog ti je začel govorti x močnim glasom med vojnim gromom in ognjem, kakor nekdaj Izraelcem s Rinaiske gore. Večnost ti je stopila tako živo pred oči, da si s; oznal, da človek ni ustvarjen za ta svet, ampak da je bivanje na zemlji le priprava za večnost: s; oznal si, „da n;mamo tukaj obstoječega mesta, temveč iščemo prihodnjega" (Hebr. 13, 14). Po tem spoznanju si uravnal svoje življenje. Kamen, ki je obteževal tvojo vest, ti je odvalila v zakramentih sv. pokore in sv. Rešnjega. Telesa zopet oživljena vera in zopet ožarjena ljubezen do Boga. Od doma si Šel v vojsko morebiti v temi mlačnosti in brezbrižnosti za večne reči. Kaka svetloba je zdaj v tvojem umu, kaka odločnost v tvoji volji in kaka blaženost v tvojem srcu! Solnce božje milosti je poslalo svoje razsvetljujoče in ogrevajoče žarke v tvojo dušo. — Žene so bile tako lep o poplačane za svojo ljubezen do Jezusa! Videle so angela, ki jih prijazno nagovori, pomiri ter razveseli z radostnim naznanilom, da je Kristus vstal od mrtvih. Kako vesela prva Velika noč za te žene! — Prijatelj! Tudi tebi bo pojdačana tvoja živa vera in goreča ljubezen. Saj je „Jezus Kristus ravno tisti včeraj in danes in vekomaj" (Hebr. 13, 8). Vzradoščen boš z veselim naznanilom, da si tudi ti vstal s Kristusom k novemu življenju. Tebi velja poziv sv. Pavla: „Bratje, ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji!" (Kol. 3, 1. 2). O blažena taka Velika noč krščanskega vojaka! 3. Pa morebiti joiečeš: Vse to bi bilo prav, a zakaj moram vendar toliko trpeti v tej vojski! Predragi, ko tako govoriš, si podoben učencema, ki sta šla prvo velikonočno nedeljo iz Jeruzalema v Emavs, kakor se bere v evangeliju za Velikonočni ponedal-jek. Ta dva učenca sta prej verovala v Jezusa in ga ljubila. Toda ko je Jezus trpel in umrl, sta bila obupana; mislila sta, da vendarle nič ni z Jezusom. Velike noči še nista občutila v svojih srcih. Ko sla šla tako zamišljena in zafojiljena v žalost in obup proti Emavsu, se jima je pridružil Jezus in ju vprašal s sočutjem, zakaj sta tako žalostna. Sočutna beseda! Kak balzam za žalostno, potrto srce! Ko sta mu povedala, da je Kristusov križ vzrok njune obup, nosti, je jima razložil iz sv. pisma, da Kristusovo trpljenje ni nič nepričakovanega, nikak neuspeh, am- pak da je Kristus ravno s trpljenjem in s smrtjo odrešil svet ter ustanovil mesijansko kraljestvo. Svoj nauk je združil v besede: „Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v svojo slavo?" Kako blagodejno je vplivala ta beseda božja na njuni srci! Vzljubila sta navideznega tujca ter ga v Emavsu tako lepo prosila: „Ostani z nama, ker se mrači in se je dan že nagnil!" Pri lomljenju kruha sta ga pa spoznala. Ko je izginil, sta rekla med seboj: „Ali ni bilo najino srce goreče v naju, ko je govoril po poiu in nama razkladal pisma?" Razveseljena sta šla takoj v Jeruzalem oznanjeva.t Kristusovo vstajenje, Prej taka. žalost, zdaj pa taka vesela Velika noč! — Dragi, ako moraš veliko trpeti, ne daj se premag&tt žalosti! Ljubi Bog ve za tvoje trpljenje, on ti ga po* šilja, pa ne zato. da bi samo jokal, ampak da bi bil v trpljenju preizkušen, kakor zlato v ognju, in pripravljen za večno preslavljenje. Cuj sv. Pavla visoko pesem o trpljenju: „V vsem trpimo nadlogo, pa se ne plašimo, stiskani smo, pa ne oma,gamo, preganjani smo, pa se ne čut mo zapuščene, ob tla smo meta-ni, pa ne glnemo, mrtvenje Jezusovo vedno nosimo o-krog na svojem telesu, da se tudi življenje Jezusovo očitno pokaže na* naših telesih . . . Zato ne izgubimo poguma, ampak če se tudi ruši naš zunanji člo-\ek, se pa naš notranji prenavlja od dneva do dneva. Zakaj naša sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja neizmerno visoko, večno čast" (II. Kor. 4. 8 si.). Junak in učenec Kristusov! To so na-uki sv. pisma. Ali se ob njem ne bo ogrelo tudi tvoje srce? Ce je mračilo trpljenje dozdaj tvoj vid, da nisi spoznal Jezusa, in se še nisi veselil ž njim, odpri sedaj oči! Prišel bo trenutek, ko boš tudi ti o sebi re- ■ Huda bo kstes radi košnja. MdšKih kpsee*bo dom, radi, tega ne bo druge ddponMfei, nego «d» se naše vrle mladenke in žene že od s:*wnla-;i na( rej pridno vadi o rabiti koso. Potem jim fcšn.a ne bo slalie od rok in bodo ponosno za.- ele «a travniku tisto Znano: „Kosa je rjava v Ba si prihranmu» mnogo krme. za zimo, uporabimo odslej napre. razno neškedl i ve zelene odpadke s j^ja, vn^ov w zdov. Posebno se izplača rezih seda spomladi do drobno ve sicer težavno praviti vsak» reč letos v veljavo, a z dobro voljo bo šlo-vse. • V'eliko delo za blagor domovino bv>mo vršili, »-ko se bomo ravnili po teh nasvetih. Slovenski vojaki se zahvaljujejo za pridige. g Italijansko ©rnovojnik Martin T r ž a n, doma z Dobja pri Planini, nam piše (¡ne aprila z iMijaiH&e fronte: Olj koncu postnega časa se Vam moram zahvaliti za toliko lepih vojnih pridig, kaiere ste tiskali i» nam pošiljali» na naše bojne poljane, ka&or tudi •.? zaledje. Posebno se pa prav prisrčno zahvalju-jem ,preč. gg. dušnim pastirje» za toliko požrtvovalnost, za toliko doštoto in za teliko tolažbo, katero ste nam pošiljali. Znabiti 'bi že tu ali tam kateri omaihevol ali obupoval, ali prišla je sobota ali nedelja m .z njo naš dobri prijatelj „Slov. .Gospodar", kateri nam je prinesel pridigo polno tolažbe in upanja. Oh k^ko je vsaki veren vojak željno srkal ta sveži, poživljajoči duh v se! Kitko so marsikaterega te prelepe, poduka in ;lolažbe polne besede zopet na novo poživile in pokre-pčale za rmdaljno življenje v teh razburjenih časih! Kje pa naj dobi vojak tolažbe, ako ne v božji besedi, katera ga svari, uči, tolaži in spodbuja in ga take vodi vedno po poti resnice. Seda' ravno ve krščanski vojak pridigo prav\ceniti, katere znabiti prej ni prav cenil. 'Sedaj šele, ko se je le malokedaj more udeležiti. Daj Bog, da bi rupno sedajno vsako zrnce božje besede, katere ste sejali v naša srca po „Slov. Gospodarju", padlo res na rodovitna tla naših src in tako obrodilo stoterni sad za večno življenje. Vsem 5č. gg. dušnim pastirjem, kateri so se potrudili za nas. pa kličem; Bog plati! Pa s tem še ni končano. Rad, prav rad bi šo nekaj prosil, ali skoraj si ne upam, kajti utegnil bi se uresničiti pregovor: „Ce ponudiš bližnjemu prst. že Te grabi za oelo roko," Ali pogum in korajža velja! Torej ven z željo! V j>ostnem času smo se pač preveč navadili te duhovne hrane, namreč pridig v „Slov. Gospodarju," Kako se jih naj sedaj kar naenkrat odvadimo? To bi bilo pač pretežavno. Prav lepu in ponižno prosim v imenu vseh, kateri so mojega mišljenja,, objavljate v listu še tudi za naprej tolažbe-polne besede. Oh, kako srečne se bomo počutili, ako bomo tudi še nadalje ob nedeljah preskrbljeni z božjo besedo in sv. evangelijem! Zato kličem zopet v imenu vseh svojih tovarišev že naprej čč. gg. sotrudnikom: Bog povrni Vaš trud z najlepšim plačilom v sv.' nebesih! Vsem bralcem našega „Slovenskega Gospodarja" veselo alelujo! boiišč Rusi vznemirjajo naše in nemške čete z napa-: di na posamezne frontine točke, sedaj tu sedaj tam. j A brezuspešno. Sicer nobenih posebnih dogodkov. — 4 Duma (.državni zborj je zaključena. Rusija nezadovoljna z Anglijo, kel z veseljem in s hvaležnostjo: Ali ni bilo potrebno, da sem to trpel in tako šel v svojo slavo! Zato pa povabi kljub trpljenju Jezusa k sebi, rekoč: Gospod, ostani z menoj, ker se mrači» in se je dan že nagnil! Gospod bo ostal pri tebi, in ti boš ž njim obhajal veselo Veliko noč, trnje trpljenja se ti b*o spremenilo v cvetje \eselja, kakor emavškima učencema, tako da boš lahko rekel s sv. Pavlom: „Poln sem tolažbe, preobilno veselja imam pri vsej naši nadlogi" (II. Kor. 7, 4). O milosti polna, blagoslovljena taka Velika noči • Preljubi,vojaki! Tako torej tudi letos obhajajte veselo Veliko noč! Niti pogled v negotovo bodočnost nai ne grem vašega veselja! Vedno smo v božjih rokah, ali živimo ali urorjemo. V dvorni kapeli najšega najvišjega vojnega i oveljnika, presvitl(*ga cesarja, jo zdaj pred božjim -robom pomenljiv napis: „Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?" Smrtni premagala Kristusa, smrt mu ni škodovala, ampak Kristus je šel skoz smrt v svojo slavo. Ako bi previdnost božja komu odločila konec Življenja, ne boj se! Premagal boš s Kristusom tudi smrt. Ni glavno, kako dolgo kdo živi, ampak to je odločilno, kako kdo živi. Živi tako, da boš lahko rekel ob svojem zadnjem vzdihljeju, kakor sv. Pavel: „Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil; zato mi je prihranjena krona, pravice, ki mi jo bo dal Gospod, pravičen sodnik" (II. Tim. 4, 7. 8)! Skjrb za tvoje drage domače prepusti Njemu, ki skrbi za ptice pod nebom in ra lilije na polju! V jeseni leta 1003 je umrl v 30. letu svojega življenju po kratki mučni bolezni grof Alfonz Paa.r v I^eonišču v Ljubljani. Pri njegovi bolniški postelji je bila njegova pred kratkim mu poroče- •Ob-cieli italijanski fronti neprestano manjši bo-; Ji. I\fBr: postanejo Lahi preveč predrzni, tam jo dobe I pošteno po prstih. Kmalu nastopi-12. mesec italijam»-\ ke vt sike. i Italijanski .zrakoplove! napadli Trst. VV i o ideljek,, dne 17. aprila, sta priplula na«t ! Trst iva sov r;«žna letalca in sta. v bombami ubila 2 | civilni osebi, 5 pa je bilo ranjenih. Naši zr-koplovei j so pregn di sovražne do Gradeža in so tam z bombo zadeli'italijanski itorpedni čoln Boji pri .Doberdobu in pri Gorici. (M 15. aprila se vrše na Doberdobu in sicer pri Selcah -m. et l.oji za predaje postojanke. Italijanski napadi so bili vsa&okr t odbiti. Pri Zagori blizu Gorice so naši dne 18. aprila, odbili italijiainski napad. Sovražnik je imel -občutne izgube. Mrzli Vrh. V (četrtek, dne 13. aprila, so se naše čete na .\[rz'- ■ '-'rim polastile prednje italijansko postojanke < 'O smo tudi vse sov ražne protinapade. Pri Bovcu je naše topništvo zei s uspešno obstreljevalo i-talijanske postojanke. Dne 1 > aprila pa so Italijan; z vso srditostjo obstreljevali tolminsko obmostie. Boji v južnih Tlrolah. Lahi na ceh tirolski fronti srdito napadajo. Torišča glavnih bojev so: obmejna gora Gol d i L a -n a (izhodno od Bolcanai), S u g a n s k a dolina (izhodno od Tridenta) in P o n a 1 e - c e s t a (zahodno od Gardskega jezera). Dne 17. marca so Italijani po srditih in neprestanih napadih razstrelili zahodni del gore Col di LaA in so udrli v popolnoma razrušeno postojanko. V Suganski dolini so naši dne 17. aprila prepodili I t a 1 i j a n e iz prednjih jarkov. Pri tem je bilo ujetih 11 italijanskih častnikov in €00 mož. Uplenili smo tudi 4 strojne puške. Naši so Laliu s tem krepko zastavili pot v gornji del Su-ganske doline in proti Tridentu. Dne 13. in 14. aprila so se vršili vroči boji za naše obrambne postojanke ob Ponale-cesti. Vsled silnega sovražnega ognja so naši prepustili Lahom jarke, ki so že tudi pred dnevi bili v njih posesti. Blizu švicarske meje se vršijo v gorovju Adamello mjanj viižni boji. Na pariškem posvetovanju četverosporazumovih i zastopnikov je prišlo, kakor jioroča „Pesti Hirlap", j med Asquithom in ruskim zastopnikom Silinskim do j mučnih prizorov. Astjuith je povdarjal, da se mora jj odločiti usoda Evrope v Evropi sami in da morajo ziv-| to ruske armade izdatneje nastopati v Evropi. Nato na žena, princezinja Windisch-Graetz. Težko je bilo bolniku se ločiti od sveta v najlepši dobi, v najlepših nadah. Vendar je prenašal udano v voljo božjo grozne bolečine ter molil s Kristusom: „Moj oče, ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; vendar pa ne, kakor jaz hočem, temveč kakor ti!" S takimi vzdih-ljeji je izdihnil mirno in udano svojo dušo ob globoki ginjenosti zdravnikov in bolnikov, ki so bili v njegovi bližini. Mlada vdova je bila seveda zelo potrta vsled te velike izgube, vendar pa je rekla na Dunaju svojim domačim: „Ne imela bi poguma, da bi si ga (Alfonza) želela nazaj v življenje, ker tako lepo umre človek samo enkrat." — Jiunak, če padeš ti na polju časti in slave, bodo tvoji diragi sicer žalovali. A to bo jim najlepša tolažba, če bodo prepričani, da si tako lepo umrl, da bi ne imeli poguma te želeti v življenje nazaj. V tem slučaju bi ti obhajal še vese-lejšo, večno Veliko noč, kjer „bo Bog obrisal vse solze od oči in smrti n;e bo več, tudi ne bo več žalova^ nja, ne vpitja, ne bolečine, ker poprejšnje je minilo" (Skr. Raz. 21, 4). — Vsi pa, ki se po izpolnjeni nalogi vrnete v ljubo domačijo, pa boste obhajali Veliko noč doma še veliko lepše, kakor prejšnja leta. Ko so se vrnili Judje iz Ba.bilonije, so si začeli takoj zo-■ et zidati svetišče, da so mogli obhajati slovesno svo-n praznike. In s kakim veseljem so jih zdaj obhaja^ li! Ko jim je duhoven Ezdra pri slovesnem shodu prebiral sv. pismo od jutra do poldneva, so se jokali ginjenosti. Tako bo tudi vaše velikonočno veselje doma še veliko večje in popolnejše. Ne bo vam treba več prebirati samo velikonočne propovedi. ampak iz ust svojih domačih duhovnikov boste slišali s solzami veselja in ginjenosti besede božje veselo oznanilo: nlleluja! Dr. M. Slavič. je izjavil Silinski v imenu ruske vlade, Rusija ne mo* re trpeti, da bi se ji določal način vojevanja v Londonu in pri zeleni mizi. Angleška in Francoska bi bili morali spoznati že davno, da se zmage ne izvoju-jejo z dlplomatičnimi spisi, temveč s krvjo in z železom. Sploh odklanja vsak vojaški nasvet od one stra-n'i, ki doslej ni prinesla dokaza, da vojaško nadkril-juje druge. Rusija se ne more bojevati le pred domar čimi durmi, kakor Angleška. Ona se bori, kjer se ji zdi koristno in kjer more priboriti si kaj. Asquith je odvrnil, Angleška je žrtvovala že o-gromno za Rusijo. Uvedla bo celo splošno vo.U o dolžnost. A Silinski ga je zavrnil, Angleškif se bori za svoje napake, Rusija za pravice. Angleška bi se bila lahko ognila, splošni vojni dolžnosti, ako ne bi bila zasledovala tako nesrečne politike na izhodu. Srbski pogin je angleška napaka, ker njena diplomacija ni vedela zahraniti pristopa Bolgarske k osrednjim državam. Tudi nesrečna solunska pustolovščina gre Angleški na rov.-š. Razprava, katere sta se udeležili Srbija in Francoska v 'prilog Rusiji, Italija in Belgija pa pa angleški strani, je bila tako burna, da so jo morali prekiniti. Francosko bojišče, Nemci so dosegli na izhodni strani Moze dne 17. aprila zopet znaten uspeh, a do odločilne bitke še ni prišlo in še menda tudi ne bo tako kmalu. Omenjenega dne so namreč zasedle saške čete dve postojanki ob zahodni strani vasi Douaumont in so pri tem ujele čez 1700 Francozov. Vsega skupaj so ujeli Nemci v dosedanjih bojih za Verdun 711 častnikov in 38.155 mož. Turška bojišča. o? Rusi so baje svoje prodiranje v Kavkazu ustavili, V Mezopotamiji so Turki dne 15. aprila pri ob-kfaljjenli angleški trdnjavi Kut-el-Amara zopet naklo-stili Angleže, V noči od 14. na 15. aprila so sovražni letalci metali Jiftmbe na Carigrad in Odrin. a. so na-pravili le maj^ škode. Laški zunanji minister govoril. Dne 16. aprila je govoril laški zunanji minister iSonnino .svoj večkrat naznanjeni govor. Govoril je mnogo, a povedal malo. Nekdanje samozavesti ni bilo več v njegovih besedali. Kje so časi, kjo so laški ministri in govorn iki med hrupnim pritrjevanjem govorili, da si gredo po Gorico, Trst, Ljubljano in da še odtod naredijo kratek sprehod na Dunaj? Kje so časi, ko so sanjali o laškem Jadranskem morju in o laških zastavab, ki plapolajo po Istri in Dalmaciji? Dne 16. aprila je Sonnino ponižno naznanil kot laški vojni cilj: Mi se hočemo z vsemi svojimi močmi bojevati za skupno stvar in obenem zavarovati največje in najnujnejše koristi naroda. Signor Sonnino,, kaj ste v dobi splošnega draženja {.«stali tako poceni? Srbi na maceclooskein bojišču Od vsega početka je bilo jasno, da bo srbsko vojaštvo, ako se na Krfu odpočije in nanovo oboroži, šlo na bojišče, ki je Srbiji najbližje, torej v Valono ali Solun. Vse drugače se glaseče vesti so bile samo čenče nepoučenih ljudi. Sedaj prihaja vest, da je srbsko vojaštvo na Krfu pripravljeno, da odide na bojišče in sicer na. macedonskd bojišče, kjer bi tvorilo novo levo krilo solunske angleško-francoske armade. Grčija pa še noče dovoliti, da bi srbsko vojaštvo smelo stopiti na njena tla. Toda Grčija se je sedaj še vedno morala, udati. PoslecEca za Bolgare bo, da tudi oni podaljšajo macedonsko fronto. Rumunski preobrat. Ni še dolgo, ko smo se bali, da bo Rumunija dovolila ruskim četam prehod po svoji zemlji, da nar padejo našega bolgarskega zaveznika. Tedaj je bilo razmerje zelo napeto, kajti mi ne bi čakali ruskega prehoda, ampak v zvezi z Nemci in Bolgari bi takoj vpadli v Rumunijo, da jo kaznujemo, Rumunija si je premislila in Rusom odpovedala. Sedaj pa so bili Rusi hudi in so ustavili ves uvoz v Rumunijo. V stiski se je Rumunija obrnila do Nemčije in do nas. Mi smo bili pripravljeni, ako tudi Rumunija izvaža k nam svoje izdelke in ako pripusti med nami in med Bolgarijo ter Turčijo prost blagovni promet. Rumunija je privolila iji sklenila z nami, Nemčijo in Bolgarijo nove gospodarske pogodbe. S tem se nam je Rumunija tudi jtolitično zelo približala. Angleži niso za mir. V zadnji številki nismo mogli več objaviti zanimivega govora angleškega ministrskega predsednika Asqjuitha, v katerem je odgovarjal na govor nemškega državnega kancelarja Bethmann-Hollwega. As-quith je navedel doslovno besede nemškega državnega kancelarja, dr/ bi dokazal, da je bil namen kance-larovih besed ta, da bi naj ftetverospora28. uri zjutrj blagoslovi.,en je ognja in krstne vode, nato sv. maša. Vstajenje se vrši ob (i. uri zvečer z običajno procesijo in zahvalno pesmijo. Na Velikonočno nedeljo ob 0. uri zjutraj tilia sv. maša, nato ida-goslovljenje kruha, ob 7. uri sv, maša z blagoslovom, ob 5410. uri vhod prevzv. g. knezoškofa, nato pridiga, po isti pontifikalna sv. maša s podelitvijo a-postolskega blagoslova. Popoldne ob 4 uri pridiga in slovesne večernice. * Pogreb č. g. Ivana Markcšek se je vršil 13. aprila na tezensko pokopališče. Vodil ga je preč. ; g. kanonik in stolni župnik Fr. Moravec, kateri mu j e v stolni cerkvi, kamor se je zanesla rakev, govoril slovo. Na zadnji poti je spremljalo ranjicega nad 30 duhovnih sobratov, gojenci mariborskih srednjih šol, zastopniki društev, pri katerih je pokojnik sodeloval, in velika množica drugega občinstva. Katoliško delavsko društvo se je udeležilo pogreba s svojo zastavo. Svetila blagemu mlajdinoljubu večna luč! * Duhovniška vest. C. g. Josip Lončarič, kaplan v Kapeli pri Radencih, je imenovan za provizor-j;¡ f iri Sv. Jederti nad Laškim. — Za ka lana h Kapeli pride č. g. Friderik Strnad, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni. * riesar odlikoval slovensko mater. Iz Šmarja pri J e 1 š a h se nam poroča: Tukajšnja v-dova Marij;-, Markuš ima sedem sinov in pa zeta, ki je stotnik, pri vojakih. V petek, dne 7. aprila, je doletela to priletno mater zvanredna sreča in veselje. Dobila je od presvitlega cesarja krasno podobo Matere božje z Jezusom v naročju. Na podobi je cesarska, krona z inicijalijami presvitlega cesarja Franca Jožefa. Podoba je srebrna pa pozlačena in je vredna 100 K. Zraven tega še je prejela v denarju 500 K. Po kratkem, jedrnatem nagovoru vlč. g. dekana Ivana Bolranec je blagorodni g. baron Miiller, c. kr. okrajni glavar v-Celju, v pričujočnosti večih gospodov v občinski pisarni izročil ta imeniten dar bla-gi ženi, ki je bila od veselja do solz ginjena. * Odlikovanja. Cesar je ] odelil srebrni križec s krono na traku hrabrostne svetinje Valentinu De-leja, računskemu podčastniku I. razreda pri pešpol-ku štev. 87, doma iz trga Rečica. — Dne 30. marca I je bil na laškem bojišču odlikovan član mariborskega „Orla", praporščak Andrej Klemenčič iz Stare-Novevasi pri Ljutomeru, z veliko srebrno svetinjo. Pridobil je isto vsled junaških činov, katere je izvedel s hrabrimi Dalmatinci. katerim je v zadnjem času dodeljen. Cela, organizacija, mu k odlikovanju najsrčnejšo častita! * Podpišite četrto vojno posojilo? Domovina nas vabi, da podpišemo četrto vojno posojilo. Podpisuje se od 17, aprila do 15. maja. Kdor ne rabi denarja, am^ak le obresti, naj si kupi držafvno posojilo, ki se bo na po lagi izžreban.? povračeva-lo v letih 1922 do 1950. Kdor pa ima veliko denarja, naj si kupi zelo ugodne zakladnice., ki se bodo vrnile že leta 1923. Zakladnice se lahko kupujejo začenši s 1000 K, državno posojilo pa s 100 K. Sicer pa 0-pozarjamo na današnji inserat, kjer so objavljena natančna določila. * Izredno odlikovanje ogrskih Slovencev. — Prekmurske „Novine" poročajo: „Ivo so Rusi mesca januarja pri Toporovcu v Bukovini pričeli napadati naše čete, je posebno m,nogo trpel naš zalavski 20. domobranski peš, olk. Dva dni in dve noči so bili naši neprestano v strašnem ognju. Čez' dva dni nato pa so naši prodirajoče Ruse v osmih vrstah odbili in po-hili. Samo ; red eno našo stotnijo je ležalo GOO mrtvih Rusov. Za to junaštvo je cela stotaija do zadnjega moža bila oblikovana začenši od srebrne svetinjo II. razreda do zlate." — Živeli junaški ogrski Slovenci! Slovenci povsod junaki. ,* Kaj delajo ogrski Slovenci. „Novine" poročajo: V Kiištancih je na brani ] onesrečil dveletni deček Viljem Fernlin. Plezal ja po brani, ki je bila na steni naslonjena, a se je prevrgla. in ga ubila pod "eboj. — V Sombotelju se je v bolnišnici obesil rusk/ ujetnik. Ni znano, kaj ga je gnalo v nesrečo. * Kako se ogrski Slovenci poslavljajo pri odhodu na bojišče. V pre'murskih „Novinah" pišejo o-grsri slovenski vojaki sledeče slovo: „Mi odhajamo na bojišče; Mariji se damo v obrambo i milo mislimo na naš ljiibleni slovenski kraj, gde smo odprvim za-glednoli sunce. Bog zna sam, kje mo jo zadjokrat vi-dili. O ti domovina draga, kebko si nas že po vseh krajeh razposlala! Razposlala si nas v smrtne nevarnosti v šterih smo postali hrabri junaki, priprav-leni vmreti zate. O ti ljüba domovina ino narod naš slovenski, moli vsigdar za nas Jezuša i prosi Mari- jo, naj nam pomagata v vsakšoj nevarnosti. Zdaj pa z Bogom, lepi naš slovenski kraj, z Bogom vsi naii dühovniki, z Bogom starišjo i bratja, z Bogom žene, z Bogom rodbina i vsi i oznanci, to vas prosimo vse vkiiper, molte za nas, k;i nas Bog pripela nazaj domo. Ce pa nej domo, te pa gor v sveto nebo." * Kako se je „Slovenski Gospodar4* priljubil našim vojakom. Trdnjavski predtopničar Jurij Kuko-vič, doma iz Teliarij pri Celju, nam piše dne 7. aprila iz Boke Kotorske: „Slovenska Gospodar" je zdaj moj največji prijatelj. V mirnem času sploh nisem maral za noben list, a sedaj, ko nas „Gos, odar" tako pridno i 11 zvesto obiskuje, mu hočem ost ti vedno zvest. Celih 18 mescev mi že nosi novice iz ljube slovenske domovine v skalnate kotorske hribe. Tukaj sva samo dva. Slovenca iz Štajerske. „Slovenski Gospodar" in „Straža" sta nama" največje veselje in e-dina zabava. Veselo Alelujo vsem zavednim 'Slovencem in Slovenkam! J. K. * Pozdrav z Lovčena. Cetovodja Roman Bende, ki je bil radi hrabrosti odlikovan s tremi svetinjami, je bil • okiican v Crnogoro v ta mošnjo deželnouprav-no službo. Z Lovčena nam je poslal dopisnico s sledečimi vrstami: Z romantičnih brd pravljičnega Lovčena vsem prijateljem in znancem v domo ini najlepše pozdrave! Iz Cetinja pridem v neko okrožno poveljstvo, odkoder Vam pišem več. Tu je jako ugodno vreme. * Iz Bovške doline. Srečne in vesele velikonočne praznike želi Oddelek strojnih pušk vsem prijateljem in znancem, starišem, bratom in sestram, vsem beguncem iz Bovca in okolice, kateri se nas bodo še gotovo si ominiali. Bili smo nekaj dni pred vojno tukaj in videli, kako žalostno so zapuščali svoja domo-vja. Janez .Jernejcič, četovodja; Franc Kirar, desetnik: ivan Melik, poddesetnik; Franc Beg, J. Wandele, Karol Marolt in častniški sluga Franc Dajč-man. * Velikonočne pozdrave pošiljajo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, Kakor tudi vsem cenjenim bralcem „Slovenskega, Gospodarja": Fr. Zoreč, .Tos. Vrabl, Ludl. Kociper, M. Pokrivač, Roman Sagaj in Jakob Kores od c. kr. težke ruske topniške baterije štev. 1. * Pozdrav od težkih topni čarjev. Mnogo srčnih pozdravov za Velikonoč od slovenskih tom čarjev 30.5 cm možnarske baterije na južnem bojišču. Mi možio in fantje se borimo za cesarja in domovino in obljublamo, da verolomni Italijan ne bo nikoli tlačil Avstrije. Jurij Holz, Sv. Jurij ob Ščavnici • Matjaž Metličar, Sv. Kungota pri Ptu'u; Peter Kolenc, Velike Lašče: Ivan Drolc iz Kamnika; P. Podobnik iz Radolce; Franc Mlekuš iz Kor tnice; Jožef Toplak 'v. Podvinuev pri Ptuju; Ivnpi Pačnik, iz Mislinje nri Slovenjgradcu; Martin Svent iz Dobrine ri Celju: Ivan Zagovec iz Rajhenburga; Jožef Vrabič iz Trsta in Alojz Baumkirhner iz Planine. * Ptujski slovenski pionirji pozdravljajo. K Veliki noči pošiljamo slovenski pionirji iskrene pozdrave in voščimo vesele velikonočne praznike vam očet e, matere, žene in dekleta in želimo, da bi se tudi Vi s ominjali na nas podpisane: štabni narednik Alojz Berlič, doma iz Gereeje vasi' pri Ptuju; četovodja Josip Zelenko, doma iz Podvinc niže Ptuja; poddesetnik Konrad Pukl, doma iz Gornjih Hoč pri Mariboru; joddesetnik Flor i j an Turnšek, dom\ o:l Sv. Vida niže Ptuja; pionirji: brata Fric in Franc Zu-panič, doma iz Gerečje vasi pri Ptuju, Jakob Weiss 7. Trnič. na Dravskem polju, Jurij Predan, doma na Pohorju pri Mariboru, Fric Selinšek, doma iz Zato-lič na Dravskem polju, Franc Jurič, doma iz Gornjih Pleterij na Dravskem polju in Leo old Doler, doma iz Velenja. * Slovenski topuičarji iz Pole. Vesele velikonočno praznike želimo vsi slovenski topuičarji od sinje Adrije svojim domačim, Jernej Smonkar. častniški natakar, doma iz Doliča pri Sv. 1- lorijanu; Vinko Ivramer, desetnik iz Petrovč pri Cel.11; Ant. Kaluža, iz Dola pri Hrastn ku; Alojz Verzelak iz Kavč pri Velenju; Alo„z Cestnik, iz Ločic na Vranskem; Anton Blatnik iz Haselberga pri Rajhenburgu; Ka-rol Novak. * Slovenski mladeniči se bojijo samo Boga. Vojaki od 47. 1 eš,>olka pošiljajo vsem zaved !m Slovencem in Slovenkam velikonočne pozdrave in pravijo: Mi slovenskoštajerski voja' i se L'ojimo samo Boga, a sovražnika nobenega. Poddesetnik A) ton Ku-kovec od Sv. Ane v Slov. gor., Anton Kodra'iz Ma-kol in Jožef Ulil iz Maribora. * Poizvedovanje za vojnimi ujetniki. Posredovalni urad za vojne ujetnike na Dunaju nam sporoča, da se lahko odslej gleile naših vojnih ujetnikov v Rusiji obrača vsakdo na deželni 1 omožni urad Rude-čega križa, ki je v stalni zvezi z glavno posredovalnico na Dunaju. Na Štajerskem se torej naj obračajo sorodniki vojnih ujetnikov, kateri ne vedo za bivališče ujetnikovo, na „deželni j »omožni urad Rudečega križa pri c. kr. namestniji v Gradcu." Navesti se seveda mora natančen naslov ujetnika in vsi drugi potrebni podatki. Najbol e je, ako se za odgo-or priloži dopisnica z izpolnjenim naslovom. Dopisovanje z ruskim Rudečim križem v Petrogradu je strogo prepovedano * Skrb za Invalide. Na Dunaju se je ustanovila družba, ki ima, nalogo, da da:e brezplačno nasvete in pomoč invalidom. Ako invalid ne more prit"« do svojih pravic, n. pr. do polne preskrbovalnine, ki 20. april» 1916. ..SUA fü.NShi tx.iSfOUAft.» i .1 Stran mu gre, na] se obrne na to družbo. Naslov je: Gesellschaft zor Fürsorge für Kriegsinvalide, Dunaj, 1., Augustengasse 21." * Kdo ka] ve? Pogreša so Matija K u ,k . Ddl e zapuščurn .... Dalum Lntln lomi podp s. — Ako testament m lastnoro no podpis n m >rata b ti podp-i-ani (ml «I • 1,1 r \ Velikonočni pirhi prepovedani. Štajersko ces. namestništvo razglaša, da je tudi letos, si čno kakor v lanskem letu, pre ove la.no barvati jajca o velikonočnih . r \znikih. Barvati, prodajati, oziroma kupo-v: ti velikonočne pirhe je torej tudi letos zelo strogo pre ovedaeo. Toz adevne prestopke bodo kaznovale politične oblasti. Velikonočno streljanje prepovedano. Štajersko ico namestništvo naznanja z ozirom na bližajoče se velikonočne praznike, da je tuJdi letos prepovedano vel končno streljanje z mornarji. Iz emna dovoljenja v r osebno ozira vrednih slučajih" podeljujejo I ol t čne okrajne oblasti sporazumno s pristojnimi vojaškimi oblasti. * Davek na vojne (Io">ičke. Izšla je nova cesarska naredbn, ki določa izvanredi o obdačen:e vo nih dobičl (ov tvrdk, trgovskih in obrtnih družb, kakor tudi - osimeiznih oseb. Obdačili se bodo samo tisti čisti vo'ni dobički, katere so si . ridobile razne tvrdko. o-brtne in trgovske družbe ter posamezne osebe z a časa sedan :e vo ske. Vojni dobički tvrdk, trgovskih in obrtnih družb do 10.000 K na leto se ne bodo obdačili istota'co se ne bodo obdačili vojni dobički posameznih oseb, ki znašajo mani kakor 3000 K na leto. Ob-dnčenre vomih dobičkov tvrdk, trgovskih in obrtnih družh se bo pričelo z 10% pri 1.0.000 K čistega letne-ga dobička, pri posameznih osebah pa s 5% pri 3000 K čistega dobička. V prvem sluča;u se bo izvršilo ob-d"čenje čistega vo'nega dobička od 10 do 35%, v dru-Rßm pa od 5 do 45%. Tako Wo n. pr. plačala posame- cesars zna oseba, ki ima na leto 10.000 K čistega vojnega dobička, 5% .davka, če ima 50.000 K čistega dobička, 13%, če. ima 100.000 K čistega dobička 10.5% davka, če ima, 500.000 K letnega čistega dobička, bo morala plačali 33% davka itd. Javni uradniki ne bodo obda-čeni, pač pa tisti zasebni uradniki in uslužbenci, Rojil? letni čisti dohodki znašajo več kakor 4000 K. Izvzete od tega obdačenja so dedščine. Ta nova cesarska naredba je stopila v veljavo s 16. aprilom" l. 1. ¿višanje ikzc Hitu düüüiu uc!. pi.o ua Štajerskem Po poročilu gra kih listov je dobil deželni odbo" štajerski dovol^enie od osreanje vlade, da sme zvi šati za prvo polovico tekočega 1-ti deže ne doklade na pivo za 4 krone za hektoliter. * Vremenska prerokovanja. Ce se ob Jurjevem krokar lahko v žitu skrije, mlatič v jeseni mnogo ccp-cev razbije. — Kolikor dni so žabe pred svetim Jurijem regljale, toliko dni ¡ o svetem Juriju bodo molčale. — Sv. Juri kaže duri. —• Svetega Jurija luža, o kresu suša, — Svetega Jurija dež in svetega Perra suša, raduje se kmetovalcu duša. — Sveti Jurij zakuri in odpre nam duri. — Svetega Jurija dan -e pravi čas, da nam rž pokaže prvi klas, — Ce na veli' i petek dežuje, dobro se leto "nam napoveduje. — Prezgodaj toplota, potlejšnja mrzlota. * Staro prerokovanje. St rc prerokovanje, ki je med vsemi narodi znano, pravi: Kadar bo Velikonoč Marka dal, Anton Padvanski binkoštoval, Sv. Janez molil Rešuje Telo kleče, Tedaj bo vpil cel svet gorje. Letos bo sv. Marko na velikonočni torek, sv. Anton na binkoštni torek, sv. Janez v soboto po Te-lovem, torej nam to staro prerokovanje za letos ne napoveduje gorja. * Kako je s setvami? Dunajski listi poročajo, da je stanje setev v celi državi, na Avstrijskem kakor tudi na Ogrskem, zredno ugodno. Zimsko ž to je povsod izborno prezimilo in se je že zelo krepko, razvilo, tako da, sta n. pr. pšenica in rž že mnogo krep-kejše zrastla, kot v prejšnjih letih ob sedanjem času Po poročilih, ki so došla poljedelskemu ministrstvu, se je jeseni in ¡ o zimi obsejalo toliko polja, da bo splošno menda samo za 10% manj zimskega žita seja nega kot prejšnja leta. Ta razlika pa e vsled dobrega ¡ rezimovanja popolnoma krita. Poleg tega pa se je sejalo letos | osebno mnogo jareiga žita. Na O-grskem so se ozimne tako izborno razvile, da pričakujejo letos bogatejšo in I olj rano žetev kot druga leta. ITgodna poročila prihajajo o stanju setev tudi iz Rusko-Poljske in iz Rumunije. * Kmečke pritožbe. Od vseh strani nam prihajajo priiožbe, da se napredek kmečkega stanu sedaj zelo zanemarja. Po listih je n. pr. bilo Citati, ka^- se je tudi v uradnih razglasih razlagalo, da dobijo živinorejci potrebnih otrobov za živinorejo pri vojno-žit-no-promet'nem zavodu. Mnogi so potom občin prosili za te otrobe, a jih niso dobili kljub večkratnim reklamacijam, drugi pa se zopet pr tožuje o nad slabo kakovostjo otrokov. Enako je glede raznih semen. Mnogi so na vse strani prosili in naročili defceljno seme., a ne dobijo niti odgovora, V tem oziru bi moral dežel- ¡ ni odbor ali pa, Kmetijska družba nastopati kot varu- < hinja in pos, eševateljica kmetijstva. * Pomanjkanje moke. Iz Haloz se nam poroča: j Mi Haložani ne pridelujemo žita, temveč le vino, in ' sme vsled tega navezani' brez male izjeme kupovati j zrno ali moko. Res dobimo krušne karte, pa kaj nam ) te pomagajo, ako moke ni mogoče dobiti. Trgovci v i okolici dobe le vsakih 8—14 dni i o kako vrečo moke ! in takrat trgovec ne ve, kaj bi napravil, ali bi jo hi- j tro razpečal ali imel samo na ogled. Pogledali bi la- j l?ko vsi, a dobili ne in ako jo že kdo dobi, nima veli- ; ko od tega, ker je dobi tako m,alo, da se iz nje niiri en kolaček speči ne more. In kaj .je kolaček, kjer je ; več ljudi, ki težko delajo? In tak kolaček naj bi ime- j 1«, družina za celi mesec? Za Haložane se ne da to- I liko krušne moke, da bi prišel za vsako obilelj na 1 mesec 1 kolaček. Vsled tega ;e prebivalstvo primor ar no iti v Ptuj, s tem zgubi cel dan in slednjič še tamkaj nič ne dobi. Zgubil se je daa, raztrgali dragi čevlji, a dotični je šel lačen in brez moke domov. To je zlo! Prosimo slavno okrajno glavarstvo, naj nam Haložanom, ki ne pridelamo nič žita, da potom trgov- j cev v okolici več moke, da nam ne bo treba cel dan j zamuditi s tem, da gremo v Ptuj. Delavcev nam itak manjka, a. mi še moramo tratiti dragi čas Z dolgo po- j tjo v Ptuj. V Gradcu vse na karte! VIidni komisar za mesto Gradec, ¡ L Underrain, . e odredil, da se more v Gradcu od dne 20. aprila n rej mleko kupiti edino na podi gi mlečnih kart. S to odredbo se iroče zagotoviti potrebno mleko za otroke, do;eče matere in bolnike. Doječe matere in otroci, ki še niso dve leti stari, dobijo na dan 1 1'ter mle' a, otroci od 2 do 6 let pol litra mleka, bolniki pa toliko, kolikor jim haš zdravnik predpiše. Liter mlek;¡ . e sme stati več kakor 40 vin. Dovolj toba!.!! Glavni ravnatelj avstrijske tobačne režije je te dni izjavil odposlanstvu trafikantov, ki se je pritožilo radi pomanjkanja tobaka, da je v Avstriji toliko surovih tobačnih zalog, da se bodo naše potrebe pokri'e za leto 191G in 1917. Težava je le pri tem, ker se surovo blago ne more sproti v potrebni množini izdelati in dati v promet. Sedaj pa se ! je že potrebno odredilo, da bodo tovarne mogle svoje ! delo zmagati in se bodo tako tobakarji zadovoljili. Ukrenilo se je tudi vse potrebno, da se bo letos v Avstro-iOgrski nasadilo mnogo tobaka, tudi tu^ih, h-nih vrst. Nove najvišje cene za, pridelke leta 1910. Češki listi so doliili poročilo, da se bo v nujbližnjem času zasegla letošnja žetev, t. j. poljski pridelki, ki se bodo letos pridelali. Pričakuje se, da bodo cene za letošnje žito z ozirom na sedanje razmere nekoliko drugačne od lanskih cen Kmetijska zastopstva na Češkem so vložila na poljedelsko ministrstvo nujno prošnjo. da se naj k določevanju najvišjih cen za žito m druge pridelke, ki se bodo zasegli, pritegne tudi zastopnike kmečkega stanu, pred vsem pooblaščence gospodarskih zadrug, kmetijskih družb itd. Se enkrat slana. Zadnje dni preteklega tedna je po višjih hribih in gorah, n. pr. na Pohorju, zapadel sneg in zrak se je naenkrat močno ohladil. Nevarnost je, da bo nastopila slana. Da si obvarujemo sadje in vinograde, še enkrat opozarjamo, da naj se povsod, kjer je le mogoče, pripravi takoj obilo dračja in se naj v hladnih nočeh zažge, da se tako z dimom obvaruje sadonosnike in vinograde pred u-ničujočo slano. Župani in člani žetvenih komisij naj vse j otrebno ukrenejo. — V mariborski okolici so vinogradniki že v soboto, dne 15. aprila, zjutraj zažigali dračje proti slani 4 Mlečnost krav. Pri nas smo doslej še veliko premalo gledali na mlečnost krav in na znatni upliv, ki ga imajo biki od dobrih mlečnih živali na svoj zarod. V Magjairova.ru na Ogrskem, tam kjer je v bližini veliko posestvo nadvojvode Friderika, so 1. 1901 osnovali za kmete, ki imaio simodolsko pasmo, neko kontrolno društvo, ki je natančno pazilo, koliko da i-nia krava mleka čez leto. Prvo leto so imele krave povprečno po 2304 l'tre, lani 3644 litrov. Za bike v starosti 15 do 18 mescev od najboljših mlekaric napravijo vsako leto javno dražbo. Letos je bilo prodanih 19 bikov. Najcenejši je veljal 1200 K, najdražji 5620 K, povprečno vsak 2493 K. Ravno take uspehe vijd mo na Danskem in na Nemškem. Pri enem samem biku so dognali, da je imelo čez 100 telic od njega povprečno | o 40t7 do,500 litrov mleka več na leto, klakor so ga imele stare. Primerilo se je taki i, da je imela mla-d"ca čez 1200 litrov mleka več kakor stara. To niso slučaji, temveč pametno gospodarstvo. Tudi pri naših kravah bi se dala množina mleka zelo pomnožiti, ko bi gledali bolj na mlečnost. Zamenjava ktiiechiii k »ij za voiaške br pe kobile. Žijpan iz mariborske okolice nam por ča, da se ie pri klasiiiKacip koni v lin^ah dne (i n!a njemu zitrdilo, da bi vojaška oblast bila priprav Ije a v posebno uva?e*aua vieiinh slu a . /.a .e-njati bri je in pripu-če e voiaške kobil«1 za k a ov elj-Pro^mo št vilka ! rojjla- naj občina potrdi, razvidnice in dan Sil za vpnsihneg-» Zasebni poštni zavoji vojakom na bojišče. Trgovinsko ministrstvo naznanja, da je odslej naprej prepovedano, pošiljati zasebne poštne zavoje vojakom na bojišče na sledeče vo=ne pošte: štev. 25, 31, 5^, 59, 67, 77. 80, 90, 96, 97, 107, 108, 13C, 143, 154, 155, 158, 160, 201, 232, 504 in 506. * Tri solnca. „Horacke Listy" poročajo: Dne 2. aprila med 4. in 5. uro ¡ opoldne je bilo ;videti na nebu na straneh ¡zapada očega solnca še dve drugi sol-nci, s kosi širokega kroga, v čegar središču je bilo pravo solnce. Pojav je trajal do solnčnega zapada in je imel mnogo občudovalcev, ki so si ga različno razlagali in ga spravljali v zvezo s sedanjimi s etovni-mi dogodki, V resnici pa nimajo take in enake prikazni na nebu prav nobene zveze z dogodki na raznih bojiščih. * Zenstvo po vojni. V Nemčiji vsestransko razpravljajo o predlogu, da se j o vojni tudi za ženske uvede obvezna domovinska služba. Vsaka zdrava ženska mora eno leto služiti v javni državni službi, ki je i r merea ženskemu spolu: v bolnišnicah, v kuharskih šolah, otroških vzgojevališčih. vzornih gospodarstvih itd. V Nemčiji prenehalo 8009 časopisov. Od začetka vojske do dne 1. a rila t. 1. je prenehalo izl-a-jn ti v Nemčiji zavsem 300G" časo isov, deloma t er • rimanfeuje delavcev, deloma, pa z^r Idi tega, ker so ce"e za časnikarski i apir v Nemčiji s loh «ilno narasle. Poso'íinica v Mariboru (Mar dni t?or ) sorejemi pojave za 76 četrto ^ojno poso ih. Dopisi. * Maribor. Dne 17. aprila je umrl trgovski pomočnik Franc Lepej, sin krojaškega mojstra Lepeja. — 181etni Oton Radich in Josip Bagary sta pri tvnl- ki Meniš „izmaknila" za 2000 K sira. Obsojena sta , bila: Radich na dve leti, Bagary pa na 15 mescev težke ječe. — Včeraj, v sredo, dne 19. aprila, popoldne smo imeli v Mariboru prvo nevihto s točo, ki pa ni naprajvila nobene škode. * Hoče. Naša mala občina Pohorje je dala ler po število vojakov, da branijo ljubo nam domovino: 40 krepkih fantov iD 21 mož. Želimo, da bi se vsi zdravi vrnili. * Sv. Marjeta ob Pesnici. Naš znanec Avguštin Zavernik nam piše z ruskega bojišča: Že 10. mesec se klatimo po Galiciji. Tukaj imamo seda.j precej mir, ker vreme ne dopušča nobenih bojev. Leži že par tednov tako gosta megia, da se kjbmaj par metrov naprej vidi. Pa tudi Rus nima dosti korajže gibati se. Ce se nekoliko prikaže iz svojih* jarkov, dobi takoj po buči svoj del. Posebno ima strah, pred Slovenci, ki so zmiraj v vsakem vremenu in položaju korajžni i_n_ srčni kot levi, kar se je že neštetokrat pokazala ^li stojimo kakor skala in se ne umaknemo, dokler se pretrtka le še ena kaplja krvi po naših žilah. In tako zvesto hočemo tudi za naprej braniti našo domovino. Velikonočne pozdrave! Avg. Zavernik ter Ro^erčan J. Jiirša. * Gornja Sv. Kungota. Anton Kolarič, sin tukajšnjega posestnika, piše svo.,im starišem z koroško italijanske bojne črte, da je še zdrav. Na prazniktsv. Jožefa so že zgodaj zjutraj začeli grmeti topovi od v-seh strani, kakor aa bi se mislil svet pofdreti. Lahi so cepaM kakor muhe; seveda sovražne krogle tudi nam niso przanesle. A ko so začeli naši veliki topovi grmeti, so morali laški piskerčki obmolkniti. Boj ie trajal oel dam in celo noč. Ostal sem nepoškodovan, kar se imam zahvaliti sv. Jožefu in Sveti Družini ter tudi Vam, ki za me doma molite. Naša s; loŠna želja je, da bi Italijane premagali in se že skoro srečni in zdravi vrnili v ljubo na&o sloveu-sko domovino. Št. Ilj v Slov. gor. Bralno društvo priredi na Belo nedebo, dne 30. aprila, predstavo iger „Krčmar pri zvitem rogu" in „Čevljar." Nastopijo mladeniči naše Mar. družbe. Začetek ob uri popoldne. * Št. Ilj v Slov. gor. Na Kozjemu je umrl 74-letni posestnik Anton Janiš. Bil je do zadnjega čil in zdrav. Rajni je bil veren mož in je pri vseh volitvah volil z našo stranko. Svetila mu večna luč! * Sv. Trojica v Slov. por. V soboto, dne 15. a-pril% je umrla v 61. letu svoje starosti Matilda Ko-vačic, soproga tukajšnjega učitelja g, Jakoba Kova-č.ič. Rajna je bila izredno blaga in vrla žena. Pogreb še je vršil v torek, dne 18. aprila. Pokoj njeni duši! * Sv. Jurij ob Sčavnici. Nedavno se je Ivan Lasbaher iz Grabonoš drugič oglasil po 12 mescih iz ruškega ujetništva. Njegova Idopisnica ie potrebovala iz Rnsije v domovino 33 dni. * Stara cesta pri Ljlutomeru. Dne 11. aprila je umrl Jakob Srajner po daljši in mučni bolezni, star 72 let. Zalibog ni mogel noben sin biti pri njegovi smrtni postelji. Eden se bojuje na Tirolskem, drugi pa dela v rudnikih. N. v m. p.! * Mala Nedelja. Naša posojilnica je leta 1914 pristopila k Zadružni Zvezi v Ljubljani in izkazuje od onega časa leto za letom lepše uspehe. Stanje njenih hranilnih vlog se je podvojilo, pridobila si je že toliko vlog v las,tnem okolišu, da dolguje le še ma1-hen znesek Zvezi, Ako se bodo vlagatelji še vnaprej tako kot v zadnjem času posluževali domače posojilnice, bo še v tem letu prišla do tega. da bo lahko s svojim denarjem izhajala in ne bo potrebovala pomoči od drugod. Posojilojemalci so tudi zadovoljni, ker je posojilnica znatno znižala obrestno mero za posojila. Okrog posojilnice se zbirajo vsi farani naše fa-re brez razlike in je na ta način isti zagotovljen lep razvoj in napredek. — Umrla je zdravnikova vdova in mati nadučitelja g. Antona Porekarja, 801etna Jožefa Porekar. N. p. v m.! * Velika Nedelja. Crnovojnik Fr. Kosi p' svoji ženi z italijanskega bojišča, da je še vedno in zdrav ter se krepko bori z izdajalskim Lahom. K. Kosi pravi, da je posebno vesel, ko dobiva na bojišče „Slov. Gospodarja." Pošilja vsem znancem velikonočne pozdrave. * Celje. Kakor se čuje, se namerama nastaniti v našem mestu dr. J. Brešar, zdravnik v Podčetrtku in brat bivšega nadkomisarja celjskega okrajnega glavarstva ter vodje celjskega okrajnega zastopa. »Celje. Celjsko okrajno glavarstvo nam piše: Ker pri dražbi dne 30., oziroma dne 31. marca. 1916 ni bilo primernih ponudb, se vrši zakup občinskih lovov po javni dražbi za idobo šestih let, to je za čas od 1. julija 1916 do dne 30. junija 1922 in sicer: St. Lenart nad Laškim trgom s površino 1272.9633 ha v četrtek, dne 27. aprila, ob 12. uri dopoldne, v obč. pisarni v Laškem trgu. S t. Jurij na južni žel. o-kolica v obsegu 449<3.3245 lra, F r a n k o 1 o v o v obsegu 1644.1002 ha v petek, dne 28. aprila, ob 10. uri dopoldne v Celju v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva. Izklicna cena za občinski lov Št. Lenart nad La5kira znaša 102 K, za občinski lov St. Jurij ob j. žel. okolica 600 K in za Frankolovo 100 K. Vsak dra-žitelj mora pred pričetkom dražbe založiti enak zno-sek, kakor zna-ša izklicna cena, v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih kot vložnino. Zdražitelj mora takoj stroške dražbe, potem znesek v visokosti izklicno cene enak enoletni zakupnini v- gotovini ali v vrednostnih papirjih kot vložnino ali varščino založiti, a nadalje še plačati enpletno zakupnino ter založiti ko-lekovino za pogodbo po lestvici II. Omeni se, da bo v slučaju, d;t, se vsled morebiti tekočih vzklicev (pritožb) ali v smislu nadajjnih določb te postave s končno sodbo površ.e občinskega lovskega ozemlja razširi ali skrči, tudi zakup zvišan, oziroma znižan. — Dražbeni akt mora c. kr. okrajno glavarstvo Celje potrditi. Marenberg. Na Belo nedeljo, dne 30. malega travna, se vrši mesečni sestanek za Mladeniško in Dekliško Zvezo pri podružnici Sv. Janeza predpoldne v društveni sobi. * Crua pri Prevaljah. V nedeljo, dne 27. mar ca, smo spremili k zadnjemu» ¡ očitku pridno deklico, članico Dekliške Zveze, Lenčko Potočnik, kateri „e že vvnr jlei šem cvetju svo.ega življenja, stara komaj 19 let, kratka, a mučna bolezen pretrgala nit življenja. Zelo jo ¡ ogrešajo stariši, ki so že lani dali kot žrtev na oltar domovine najstarejšega sina, ki je bil izvrsten organist. Tudi cerkveni zbor je ž njo '.zgubil najboljšo pevko. Dekliška Zveza žaluje za svojo zvesto članico, kiatera je že odkar ie Zveza ustanovljena, pridno in marljivo sodeloval/i s svojimi prijateljicami. Da je bila zelo priljubljena v vseh krogih, je kazal njen sijajen pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo obilo občinstva. Naj v miru počiva! Zadnja poročila, d osla v četrtek, 20. aprila. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 19. aprila. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Severnoz;:jhodno od T a r n o p o I a smo uspešno razstrelili mino in zasedli zahodni rob kotline. Sicer nič novega. Italijansko bojišče. Izv^emši 5ki e pri C o 1 d i Lan a, ki se še nadaljujejo, ni prišlo do nobenega pomembnega vojnega delovanja. Balkansko bojišče. Nobene spremembe. Namestnik načelnika generalnoga štaba: pl. Holer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo Berohn, 19. aprila.. Francosko bojišč«. Izhodno od Moze so naše čete v izpopolnitvi predvčerajšnjega uspeha danes po noči zavzele ka-menolom južno od dvora Hautremout., Velik del tamo-šnje posadke je padel v srditem bajonetnem boju. Cez 100 mož je bilo ujetih, uplenjenih pa v/č strojnih pušk. Francoski protinapad proti novim nemškim postojankam severozahodno od dvora Thiaumont se je izjalovil. Manjši sovražni infanterijski oddelki, ki so se skušal; na različnih mestih približati našim jarkom, so bili z infanterijskim in ognjem ročnih granat odbiti. Nemške patrulje so udrle na Combres-višini v sovražno postojanko in so ujele 1 častnika in 76 mož. Rusko bojišče. Na severnem delu bojne črte živahno delovanje artilerije in patrulj. Balkansko bojlSče. Nič novega. Avstro- a na godba Med avstrijskimi in ogrskimi ministri se vršijo nekaj dni v tednu na Dunaju, nekaj dni v Budimpešti pogajanja zaradi nove gospodarske nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Nagodba se mora skleniti leta 1917. M lo na karte. Nemška vlada je odredila, da se sme za osebo na mesec prodati ne več kot 10*0 gramov finega mila in 500 gramov drugega mila ali milinega praška. Darovi Dijaški kuhinji v Mariboru. Slavno Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 Iv, g. šolski svetnik Franc Jerovše"k, c. kr. profesor, 20 K, č. g. Franc Skof, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, 10 K, g. Leopold Petovar, veleposestnik v 1-vanjkovcih, 10 K, g. J. Mavrič, nadučitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah, 10 K. Vsem darovalcem izreka odbor Dijaške kuhinje najtoplejšo zahvalo. Prihodnja številka Pondeljkove „Straže" izide v torek po Veliki noči. , * P. n. Kg. kateketom se uljudno riaiffahja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru na razpolago ve- liko izbiro raznovrstnih obhajilnih podob. Na zahtevo se pošlje tudi vzorce, ki pa se naj vsakokrat tajkoj vrnejo, da se lahko pošljej/b še drugim gospodom. Vse podobe imajo že besedilo. Za razne gospode tiskati razna besedila je letos popolnoma nemogoče, ker nimamov tiskarni na razj olago skoraj nič ved osob-ja. Naj se torej vsi p. n. gospodje blagohotno zado-volijo z enotnim besedilom. Cene so kljub veliki draginji le povprečno za 20% višje od lanskih. * Velikonočne razglednice. V prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobijo iavanredno krasne velikonočne razglednice. Ustnica uredn&tv& Laško — D »mljs: R;, oh*>jauja vedu.j je tako pn3'op.n «i a * lis in Ne taki «tui»ji ce dajj objarlj ti, ser bi dopu bil g -Kito z*pl«n,ea Ja i»o zadtvo la e ¡.oliki« ni oblast*. — Vojak j/, Bi čue< Ij';a je iicer vaša pesem, a jo žal ®e nicrtmo obj»*;ti, ker iinaro romalo prsstoia Pož^TsirJj. ui 1 — Bv Ks»*crij: Pri o t'1" I — Vesoslar Manile: H :iial A ss t-.k-at prepozno — ion* * Po orja Prihodnjič. Loterijske Številke. Grad*!!, dne 12 aprila l»iS: 74 19 10 87 f> L'uc, dne 16 aorla 191«: 2 25 41 69 83 sj^I cvseewnAW K^HSEassasE&sssgm^ i Vin 7 črasli da v najem 1. ok to bra t. 1, dr. Kioavojel v Št L«, uarta. ¡¿69 ftu iim po najboljši ceni smrekovo skorji, kostime* fn i re .v Us. flač« «e tak.'j Jos Saj elan k, trgovec v Šf Jerneja, pošta Sr. Di*b-Liče. 267 Sprejme se ttkej oseba nsjira-j 24 !et itara tei urteua trgovine mešanega blaga, ali p», ¿e je že fcedaj -am< stojno kako trgovino vodi a. Prevzeti >e trgov'na, g ti na io tibakar&a tik f.riie cerkve na deželi. B ago kupuje la*t ife sam Položiti je v šč.ne v>aj 80.': K vrednostnih papi'iih al; p» * potemni. Og'asiti s», je pri g. Luka Se mca, trgovec, Šmarje pri f.evniji Krojiikeaa pemočnka s>r?jm*tn ukoj r stilno delo tvan Fanlič, St.denoi 1 pri Mariboru. 279 Produm n e kisijeao močno lego /s, hlode $agsti ter jermen 6. m. dolg in sicer ra pre oso titi. Ve": se ii e p-i JanesKoroi-u Bi «erjane, p žta Sv, Jurij ob Šiav-nici. 278 IIUII.BM-I1WB-.BIII MIV i i ■■ um Ženitvena ponudba Btarejče dekle z gct .viao 3.00 T, bivia gojcnfca gospodinjske $ le, veiča -!sak»g4 dela ia gospodinjstvi, žili «topiti v zakon s po leti im od 40 d.j 60 ali tndi s arej-i m moškim, kateri ima ¿riblilno ea>)ro ptemcifnje bed si v kateri V'li utroii. Pomdhe na up>-;v-rištvo .Slov. Goepodarja" pod „Ž? titev 372". Sprejme se nočno del le £ debele ta 'sako delo Naslov 8 Maribor Teren it. 13. na d?sno 273 S>wi ima na prodaj Ju ija Sekol v krnici pri Bv. B.-.ibari niie Mi-r bora. Vpraša se od 25. do 30. apr la v gotti ni Šau,;erl. 264 Pprejme ss Bf]:B!n"c\ ki ruznmi v a potiska dela. Vpraša s» na n^ra^ništvp ptd „Pridna najemnica" št. 274. V na em ¿"Jim zeti kako gostilno z ek>,D»mijo ali s stodeccex t isle vod». Nasiov: Anton Prsto»nik, Wiesengasie 8, Studenci p; i Ma b ru.______271 Trgovski sotrudn'k, proda'alba in nčeoec se spte'meio takoj * trgiv 'M « mršuiiin blagom Mart na Og rutec. K n i« 26' Učenca sprejias taloj Jcief ¿eiuljič k. ojač na E; ti«i, p> iu 8 Asa na E.remberg«. 23i ISiera prida« daklB, katera ti bila «ot dekla vajeua v*ega domačega dela. Imam. cekt j pol,a krfc»a in prašiOa. Tnba je pa indi eden dan t tedne prt ti posode pomi ati, fevlje csnsžiti in 2 s. bi poa^ravitl. Plaiilo K mes'i'»o ti tpdi « ir.Boma več. Vprsša se pri M, Hu i tr, trgovina, Polšrnk pri Litiji Krijnisk« 2BS Pi8e8!--o, 6V8 oralu», 2 zanika, 2 njivi, d. rasel gotd, aidana hiša z dvema soliaaa, 1 kuhinjo, 3 obokane kleti, hle» ita 2-8 t. ravo, zidan iu obo-ac, 3 bi) v« ki z» svinj», se radi d užitkih ?«'/mer proda Ce- a 0.000 K. Jur j E-roko Prciinska v*g 22., i ¡pniji, Teharje pri Celja p. 4to?e. — Oodam tudi zd avtg» *leti.ejR (Seč** kalti fošleri obitel.i, ki je brez otrok, ra ?v je«». 236 Lep» hna nip'odaj na 8podrjem Š ajeisuim v trgu kjer je sodnija. lr travna je za trgo»i«m ali psn-zionisia, je z optki» ktl a, ioa 2 veliki 1 majhai-, 2 pod trpini sobi, 2 kuhinji in v pii h ?i Crua 60CC K. Kdor t. ie n it« naj riSe na naslov: Janez Kiaj"«, poilno-leieife Podsrf da, 6 a »r ko d nje g* bo izvedel nataniae prgi je. 202 Pr da se »¿In po« sivo. V bližini Maribora, posestvo ibstijeie i* z date biše, kuhV.je, hleva, tnti^-»ke.a hle a, dr uroiee in ki.ti, sad nr sni a '/• V« °ra » zri-g^ 1 ene r>j ve se ii jroate r ke proda po iriv nizki ' eni Več pove Marja Vera; v Maril tru, Bodnij-ska ulica !7 f„S'avi;a ') 26T „Solzna Aystr ja/ Kdor mi pošlje v kovert'i za 1 K in 0 v ¡.ovih nepcribl;«iiib t. Schiiht-PerHo — Bnjfio-PeU Cenejši in najooljši način pranja: Dobiva se povsodi! Zarcoči perilo nekoliko ura ali preko noči s prairim praškem „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakoi običajne. Samo malo mila — najboljše Schicbtovo milo znamka »Jelen« —• še je potrebno da se najlepše perilo dobi Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši SjhuM ."».al o . * Ženska h v ' Dobiva se povsodi! ?o« D bra gaseitojia feohsrie«, ka tera z»a za doia^e in goitil» dobr» tikati, »a «prejme pod d-> britri poj.oj j.ri Fiano BiiSeu-a t Ljutomera. 2 i Sprejme se ■ ¿•''k i li—?> let »ta-ra pri g. Srajc Marija, ši»ilia Rafe " M&ie pcartva v k a na is«i sh bi est n i* k i legi. s» i «če v r a ka . Do sisi ;<9 ( navedbo een» na B>5o!rč * is. 229 up.-av;-;štvo SI-..». G,*p urja Kuharica, vsiča f»s|'0dii))(itvii in ,ro jedelstv». želi ifiserie aiaibe. Načaio na ieto 2882 kr. a «s proda pod iah itui plačilnim. p"-go^i »a 80.000 K. Več v up**» si&tva pod .Hiša 80 000 Slsr bor". 19 Hiša ca voglu novozid«na 2 r>adw.opr.ü s prodtja'D'eo, v mesto, S t d»»fc» prosta za s anaruo se doni «s ieto -2 0 K Lab k p go i. Cm? S'á CO K. Naíiov v upr»vniSt pod „Dsvka pr-.;sto št. 19i. Mi; bor*, ~~ Vila iD'ozidana«Ssobansi, i predsob-, 4 kuhi. je s vodo. Veliki »rt « Ma iftorn La k pogoji Ceaa t soč kr a. Veé yove u^ra- »! í pod „Vila 172.* Prodam hiSo v Giber o pn Cs-.in po j .feo ogoJnimi , og« Popuiuila daje J in K- itoccaj, posestnik v Š . Jurjn ua juž. e f niči. lf>- i« alpski selfóé&i iínsmaei -ibaljs« boieCitiü utfhtv'cc- ! 'M&tns lekarni; „pri f. k. ttm* Friderik Prull, rt: ,3-iM-áp v 'vsfisi;-, I i - - i it- Pozor kmetova Ns zamudite takojšnega nakupa zanesljivih kaijivih s-men. na primer: domaČe detelje, nemšh detelje (Incerne), pese rumene in rudeče, trav sploh vseh seiuen kakor tudi vrtn h in cvetličnih od znane tvrdke Mautbner ki se dofeijo pri domač, tvrdte Ivan Ravnikar, Celie C-o po'rti ja ibio, da nas ie naša bhg. in diibn ui mika, g Mjia Matild Kovačičroj.A^tauer v s,h »o dae 15 rp,il» im6 oh i/j5 dr.« v 6 I tu s oje i-taro ti v r,a. 6. Slačain >sti. Ako bi ta obni zbor ob 3 uri ne bi! sklepčen se pol ure pozneje v istem prostoru in o istem dnevnem redu vrši drug občni zbor, kateri bo ve ljavno sklepal ne glede ta število navzočih članov. 2 5 Načt lstvo. Dobri delavci se sprejmejo. Plačilo za uro 40 do 55 vinarjev. Delovni kraj: Kapfenberg. Delovna d)ba 10—11 ur. Stanovanje v baraki Kuharja daje tvrdka. Ži-ež se po ceni oskrbi. Vožnja po železni i pros'a. Odhod na Velikonočni torek popol ine iz Celja in z ¡stim vlakom iz Poljčan. Na^nan-ti se e v Celju, Lisce 46 ia v Poljčanah v G orni h Poljčaoah št. 27. 277 VABIJLO 11» redili olienl zbor Hranilnice in p »sojilu^ce v Še. llju t:.,- v Slov. goricah reg. zadruga s neom. zaveso ki se vrši v nadelo dne 7. maja 19^6 ob 3. uri popoldne v u^dnih prostorih. Dnevni rad: 1 Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Nadomestna voliti v dveh članov načelstva. 4. Odobn!ev rač. zaključka zal. 1915. 5. Razdelite.' čistega dobička. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši ie po določilih zadružnih pravil pol u e po neje 1 stem me^tu in z blim dnevnim redom drug občni zoor, ki sme brezpogojno sklepati. N a 6 e 1 s t v o Žveplano zdri?i!n9 Kopdiaša VARAŽOINSKE TOPUCE (H^-5-0) Žele niška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo. SatOilavui raiiaokiivn! ž/ep|eat vre t-c +58° Cjizija se f.riporoi * p i proti mu, re* mafizmu, išijašu eto. Pitno zdravljenje pri tri kratnih boleinih v • run, goltaneo, nrst , jetri'», želodnit ia or^«ei»v% Kmet e h;-a-i nlte i > »oso ilnlc« «a lil ah, re,'. /. diu^e z neomejeno zav.zo kateri se v rži v nedelio, dne 30 «prila ly 16, po rani si >tbi bož 1 v ža ntčia DNEVNI RED: 1 Čitanje in cdobr> nje zapit-n ka o z dniem občnem zboru. 2 Poro i o načelstva ia r adairstva. 3 Od briiiv ra unss.eia z^kl za leto 1915. 4 S uAain st'. Ako bi ta rbčni zvcr 'b nave eifni časn ne bil sklpp Č!=n, vrši po § H2 zalrjtnih pravil p | .jre ozne e 1 a sten pro,štora iq z ist m dnevnim reioia dr g obini ib r, kateri sme brezpogojno s^^jati 3-5 K^$fanjew las - kUDU)^ proti gotovini tvrJka Vinko Vabič, Žalec p 1 Celju. Obvezne poauloe za oddajo do k mci jul ja za cele vigone z navedbo postaje, kjer se blago naklada in cene za 100 feg v poslati takt j. 252 Vsako mnoiino k hiniskih in mesarskih ICOft; kupi po najbjljših cenah trgovina F. Confiden; . Za vodna. Celje. 2 1 mifŠEl '- -v ■■ ' ^s&fci.'-.- ilifSM! li", in čo nemuJomi -tr, • ■ - trH-ak --'a R^-l • • k'-'i» - - '■ají.« rtu .-»ga tta iflitóga »••afiko ^ndio'poStitiíikíi oaiUiv íobiün: iHt 0 -re 'ki«^ 18HO i oitai pit 4" 0 <>&■-.* iti/ «ns» m t j Mr-eftni ob?-i i» iraah p «račk osi? 'obitnih iist -uno fe k/e- IsJ žr«ri«Qj va»ko teto, «íaí viXOHIK (i'jbíte i^ratno pravico do -ue e srečka 1 snaika la frafiíi^y osn^Ha-nti «tiljfai. Pojanail» ia ;gr»loi i »črt iviéilj* •fo»r»¡i.)ffp =s 3reíkj/na ¿ist^jst/a 15, Ljajijiii. « m 0 i h íiS ¡US Podoi;sani naznan a;o v globoki ž 1 st sem 8orjd ukora, prijatc.ljemj n znancem tož o v»8t o smrti prt-ljnbe in preduore matere, taiče, stare mat; ra s^e Jozafa Po^ekir, ned. žap at.Nki ce k/i. Srčai hvala vsem toUža.&oin ia s irem jevaic^m. Mila nedelja pri Ljntoineru, 12. aprila 1916 A t n Pore^ar aalal, jsdaj jtiti k iti o. kr. prost, strel ih v. p sin; J iefa P re(ar nd>»H«n-i Rizlag b6i. Anyda P^reiiar r j Asb one', oiiiaha. Anton P1 e;sr «. kr. i-no'-'jai loadejeta.k u boinen pol.n. V adio Pcrekar, A gela Ptrskar, eu il proseov. mit. kaad. 8. leta, C ii P„rrkar V t r Kere». r, četrto-olec 'ra.ješolee. J is p Razlag, črmvojnU, vnuki ia vuukinje. 268 S - PROSPEKT. . _________________„,, , .. "SCÎP mSm>»*BCSB88SBl.-. SfS? • Cefrîo avstrijsko vojno posojilo. rSÏÏS^r sssssekiee! t Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914, drž. zak. št. 20 zadevajoč izvršitev kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanreda« vojaške priprave oovodom vojskinih spletk se izda kot h g^^BKSSSS^S^^S^-^sr' četx»t«o siirstoijsMo; vojno posojilol^g § L štirilesetletii davka prosti 572%m amortizačni zajem in II davi a pioste 57a%ne, dne 1. junija 1923 viailjive zakl&daue. Skupni iznos posojila se bode določil na podlagi uspeha, katerega bode imela javna subskripcija. i^vv^v:^ iSMž .. .:::■' ' I- ' Izplačevanje obresti in povračilo glavnice državnih zadolžnic se izvršuje Davka prosti 51/2°/o ni amortizačni državni zajem je razdeljen v serije po brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka proti tema, da se 5,000 000 kron in se izdaja v kosih po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 dospeli obresti kuponi, ozir. državne zadolžnice izreče c. kr. blajajni državnih kron. Datirani so kosi dne 16 apiila 1916, imajo vtisnjen posnetek podpisa dolgov na Dunaju. Obrestni kuponi zastarajo v še t h letih, izžrebane sfei od- c. kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana državnoz-borske kontrolne komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistvena vsebina pa je dodana tudi v dt žalnih jezikih. Zadolžnice se gla^e r;a imetnika se obrestujejo po letno i. s. od 1. junija 1916 začenši v polletnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta po dospelosti. Opremljene so zadolžnice z 23 kuponi, kojih prvi zapade 3. decembra 1916, ia s talonom, s katerim se svoječasno pri blagajni državnih dolgov morejo pr< jeti nadaljni kupo: i, ne da bi se za iste zahtevalo kake stroške pc vedane zadolžnice v HO let h, računano od dospelostnega roka Promet z davka prostim 5 720/0nim amortuačnim drživnim -vamom ni podvržen efektno- prometnemu davku. S««^ II- Davka proste 51/2°/one zakladnice se giase na imetnika in so izdane y kosih po 1000, 5000 in 50.000 kron; datirani so z dnč 16. aprila leta 1916 in imajo vtisnjen posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in prutipodpiža predsednika in enega člana državnozborske komisije za državne dolgove. Iz- ali prisiojbine. Obresti od 16. aprila do 31. maja 1916 se povrnejo obračun- ; dani so v nemškem jeziku, bistveni obseg vseb.ne je dodan tuck v oeželnih skim potom. I jezikih. Državne zakladnice se obrestujejo letno po 5 72% s^cer začenši» Zajem bode vrnjen v nominalni vrednosti in poravnan v letih 1922 do i 1. junijem 1916 v poletnih cbrokh dnč 1. junija in 1. dec mbra vsakega leta 1956 potom žrebanj, za koje so se določile približao enako povra ilo obrestij po dospelosti, vrnjene bodo dnč 1. junija 19ii3. Kosi so opremljeni s 14 hu« in kapitala vsebuioče anuitete. Žrebanje se vrši po serjah (5,000.000 K) de- i poni, kojih prvi zapade 1. decembra 1916. Izplačevanje obrestij in povračilo cembra vsakega leta, prvo žrebanje v decembru 1921; izpačilo se izvrši gia niče se izvrši brez davčnega, prisiojbmskega ali kakega druzega odbitka 1. junija, ki sledi žrebanju. Izžrebane serije se bodo vsako leto kmalu po žre- proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, o dr. zakladnice izroče e kr. b'agajm banju razglasile zajedno z zaznamkom onih serij, iz katerih bi bili razvidni \ drža-nih dolgov na Dunaju. Obresti od 16. aprila do 31. maja 1916 se po-zastanki. išf i ravnajo obračunskim potom. Obrestovanje v povračilo zapadlih državnih zadolžnic prestane z onim Zahteve iz zakladnic zastare glede obrestij v 6 letih, glede g'avnice v 30 dnem, ko zapade glavnica ; letih, računano od dospelostnega roka. C. kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da od i. junija 1926 Promet s 6 72% mori zakladnicami ni podvržen efektno-prometnemu davku, začenši žrebanje vsako rat ojači ali pa še neporavnani znesek zajma izplava t Dunaj, dne 16. aprila 1916. brez žrebanja, pri čemur se mu je pa držati trimesečnega odpovednega roka, 1 (X x a * " 4 Odpoved je prijaviti v uradnem listu „Wiener Zeitung". \j, Kl*, ilHBtSCni. XDlniStOr, S «» Subskripcija se začne il. aprili 1916 io se zaključi v pondeljek 15. maja 1916 ob 12. uri opoldne. Podpisovanja sprejemajo sledeča mesta: C. kr. poštno hranilnični urad na Dunaju in vse njegove hiralnice (c. kr. poštni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, Avstro-ogrska banka glavni zavod na Dunaju in njene podružnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, in njena ekspozitura^ LuMinu, dalje: Anglo-avstrijska banka, Dunaj, Dunajsko bančno društvo, Dunaj, C. kr. priv. splošni avstrijski zemljiško-kreditni zavod, Dunaj, C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj, Splošna depozitna banka, Dunaj, Nižje-avstrijska eskomptna družba, Dunaj, C. kr. priv. banka avstrijskih dežel, Dunaj, Banka S. M. pl. Rotschild, Dunaj, Union-banka, Dunaj, Jadranska banka, Trst, C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj, Banca Commerciale Triestina, Trst, Banka za Tirolsko in Predarlsko, Inomost, Banka za Gornjo-Avstrijo in Solnograško, Lineo, C kr. priv. bančna in menjalnična delniška družba „Merkur", Dunaj, Bieliško-Bialska eskomptna in menjalniška banki. Bielic,. Češka eskomptna banka, Praga, Češka industrijska banka., Praga, C. kr. priv. češka Union-banka, Praga„ Gališka banka za trgovino in obrt, Krakov, Industrijalna banka za kraljestvo Galicijo in Vladi- mirijo, z veliko vojvodino Krakov, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Deželna banka kraljestva Češkega, Praga, Za podpisovanje veljajo naslednja določila: 1. Subskribcijski kurz znaša za 401et'no davka prosto 5%%no amortizacijsko posojilo 93%, za davka proste 5!4%ne, dne 1. junija 1923 vračljive zakladnice &5.50%. 2. Podpisovanje se vrši na temelju zgl obrazcev, ki se dobe brezplačno pri predoznt .: ;.ti mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno in sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K.....četrtega avstrijskega vojnega posojila v štiridesetletnem 5%% a-mortizačnem državnem posojilu, v davka prostih 5%%, dne 1. junija 1923 vračljivih zakladnicah ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve. Obenem vplačam znesek K ......" Vsaki subskribcijski posredovalnici je pridržano jKrverilo, da določi po svojem prevdarktu visokost zneska vsake posamezne dodelitve. 3. Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani subskribciji in se znamovalci o tem obveste. 4. Nabavna cena je pri subskribciji zneskov do K 200.— plačati v polnem iznosu takoj pri prijavi. A-ko znaša subskribirani znesek več kot K 200.—, je plačati 10% takoj pri prijavi, 15. junija in 15. julija 1910 vsakokrat t>o 20%, 16. avgusta 1916 25% in 15. septembra 1916 ostanek do polne svote. Ker teko obresti od kuponov šele od 1. junija 1916, izplačale se bodo znamovalcem za poprej vplačane zneske 5)4% obresti od kosov od dneva vplačila do 31. maja 1916. Pri plačilih po 1. Juniju 1916 mora znamovalee plačat» obresti od 1 junija i916 do plačilnega dne. Na Dunaju, v aprilu 1016. —■ ----------—--,.,........ . „ , , ' '^nVfcrPffa'? 5. Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko, kolikor se more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad z interesi drugih znamovalcev. 6. Zadolžnice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskribcija. 7. Do tedaj, da se izdelajo prave obveznice, prejmo znamovalci interimske liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti definitivnim pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste. Za subskribcijo pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (c. kr. poštnih uradih), pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. poštno-hranilnič-nega urada. 8. Avstro-ogrska banka in blagajna za volna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega zajma, kakor ročna zastava, posojila do 75% nominalne vrednosti po obrestni meri, ki je znižana za % procenta, namreč po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri. Ta ugodna obrestna mera pa ostane v veljavi le, dokler traja sedanji privilegij Avstro-ogr-ske banke, to je do 31. decembra 1917. Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni oficijelni eskomptni meri tudi na druge vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega povabila Za podaljšana posojila take vrste s« enako dovolijo ugodnosti znižane obrestne mere in sicer do 31. decembra 1917. Deželna banka kraljestva Galicije in Vladimirije, t veliko vojvodino Krakov, Kmetijska kreditna banka za Češko, Praga, C. kr. priv. moravska eskomptna banka, Brno, MoravskoOstrovska trgovska in obrtna banka, Mo- ravska-Ostrova, Avstrijska industrijska in trgovska banka, Dunaj, C. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gra.d»o, Osrednja banka čeških hranilnic, Praga, Dunajska lombardna in eskomptna b^n,ka, Dunaj, Osrednja banka nemških hranilnic, Praga, Zivnostenska banka, Praga, in pri njih tuzemskih podružnicah ob uratfnih urah, običajnih pri vsalci posredovalnici. Podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drugih avstrijskih bank, hraaiilnic, zavarovalnih zavodov. zasebnih bankirjev, kreditnih zavodov in njik zvez •• • •- !■ ' i " ' ' ' ' £ j Na zahtevo se pa pri dovoljenih powojilih. kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokratne eksomptne obrestne mere zagotovi stalna obrestna mera letnih 5% do Sl.< decembra 1917. Dalje bosta Avstro-ogrska. banka in blagajna za vojna posojila dovolili strankam pod p raj označenimi pogoji, ako so dokazano tekom vplačilnih termi- ■ nov, določenih v tem prospektu, najele posojilo pri tca-i kera drugem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, po-' sojilnici itd.) ali pri kaki bančni tvrdki v svrho zna movanja tega vojnega posojila, za plačilo takega posojila v višini, do katere v trenutku prošnje dokazano še ni poravnano novo posojilo proti fiksni obrestni meri 5% in po tej fiksni obrestni meri podaljšali do 31. decembra 1917. 9. Vlada bo skrbela za to, da se bodo po Avst-< ro-ogrski banki in blagajni za vojna posojila v smi»' slu točke 8 do dne 31. deoembra 1917 dovoljene ugodnosti po preteku te dobe dovolile od strani Noten* banke ali kakega drugega zavoda, ki ga določi v larda glede davka prostega 5%% amortizačnega držav* nega posojila do 30. junija 1921 in glede davka pro-* stih 5K% državnih zakladnio do 30. junija 1919, 10. Vojno-posojilna. blagajna je na podlagi § 6, točka 3, cesarske naredbe od dne 19. septembra 1914, 1914, drž. zak. Štev. 248, pooblaščena, da s polnim v poštevanjem v omenjeni cesarski naredlfl se nahajam jočih poslovnih načel dovoljuje posojila tudi proti za< -stari takih hijotekarnih terjatev, ki nudijo postava® varnost (§ 1373 spi. mešč. zak.). în ta'icînifc: KrWJSIm tSnürovao trmezT--*. (Hnevtcvri »tiaJk? Jete*!»» SFtsK tfnkmni« rr, OtrU» v MarfBnos. /