Geslo: Za vero in narod — za pravico in resn.co — od boja do zmage
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER COLO.
ŠTEV. (No.) 73.
CHICAGO, ILL., TOREK, 12 MAJA — TUESDAY, MAY, 12, 1925.
LETNIK XXXIV.
35-letnica dr. sv. Jožefa v Jolietu.
VELEPOMENLJIV DAN ZA JOLIETSKE SLOVENCE IN K S. K. JEDNOTO. — SLAVNOSTI SE JE UDELEŽILO VELIKO ROJAKOV IN ROJAKINJ IZ DRUGIH NASELBIN.
Brazilije 8') mi-je bil lijonov lir odškodnine za izgu zanimiv. Spretno ka- bo na imetju italijanskih držav-preč. g. jako dobro. Ijanov med bivšo revolucijo v je stvarno pribijal fakt za fak- Sao Paulo.
— Washington. — V boju «? tihotapci tvegajo obrežni stražniki svoje življenje, a tudi njih družine so izpostavljene
-*	nevarnostim pred zavezniki kr
Joliet, III. (Izvirno). — Zad- velanda, Ohio. Njegov govor šiteljev prohibicijske postave, njo nedeljo je imela zopet en je bil, kot je vsak njegov go- Dobilo je že več članov straže svoj veliki dan naša največja vor globoko mojstrsko zamiš- grozilna pisma, za kar name-slovrnska katoliška naselbina v ljen. Trajal je skoro približno ravajo izstopiti iz službe
An leriki jolietska. Velepomen- eno uro, a vsem, ki smo gu j _ Rim. _ Italijanska vlada
ljiv dan je bil, ko je obhajala poslušali seje zdelo komaj par zahteva od slovesno cela naselbina prvo minut, ker krasen govor je bi! o5-letnico kakega slovenskega v resnici društva v naselbini. In to čast kor zna je imelo slovensko pijonirsko
društvo sv. Jožefa štev. 2, K. tom, kako je protiverski nauk ; _ Havana, Kuba. _ Mc
S. K. J. pod katerim pokrovi - brez vsake podlage. Posegel je Swiney, stenografist je iz ne-teljstvom se je vršila slavnost s svojimi besedami v naravo in 'pojasnjenega vzroka oddal tega velikega dne.	z nje privedel temeljite doka- štiri strele iz revolverja na
Pripravljali so se vrli dru- ze, kateri ovržejo vsak dokaz Henry E. Morrisa, poslovodjo štveniki tega društva za to slav- nasprotnika, ki Ifoče tajiti podjetja Swift & Co. in ga u-nost, kakor se spodobi, da se Stvarnika Boga. Dalje je opo- smrtil. Morilec ie prifet Moris tak važen velepomemben dan minjal resno naše rojake na zapušča vdovo in dva mala o-proslavi, kakor je primerno, zmernost, zlasti pri uživanju troka.
Povabili so vsa slovenska ka- pijač. Koliko se jih umori te-j _ Manila. _ Od tukaj po-
toliška društva v okolici, kate- lesno in duševno s tem. Čestital ročajo o neprestanih potresnih ra so se tudi po možnosti od- je društvu v lepih besedah k sunkih na filipinskih otokih, zvala za to velepomembno 35-letnici in njegovim pijonir- kjer se je polastila panika pre slavnost.	jem ustanoviteljem. S krepko bivalstva več mest, ki se boje,
Težko pričakovan dan nede- in odločno besedo je posvaril ^a je p0tres v zvezi z ognje-lja 10. maj je napočil. Oblačno vse tudi pred slabim kvarlji- njkj Več domačinov je zapusti-nebo je pozdravilo najprvo na- vim časopisju. Rekel je: da naj- jQ domovje in prebiva na pro-selbino in marsikateri je mislil: več ljudi danes pokvari brez- stem, voda je tudi silno narast-oh nebo, kaj ne boš tudi ti da- versko čtivo, katero narod vz- |a jn napravila že veliko ško-nes obleklo svojo solnčno p raz- gaja brez Boga. Potem se pi ^e.
nično obleko in se veselilo z čudimo, da je med nami toliko , _ Chicago, 111. _ Zvezni
nami? In nebo je uslišalo te ti- zločinov. Kako naj bo drugače, prohibicijski agenti so navalili he želje. Ko je bilo čas za slav- ;je govornik povdaril, ko vzga- na kavarno 1143 S. Kedzie ave. nostno parado se je na nebu jamo narode brez Boga. Njego- jn zasegij žganja v vrednosti odmaknilo sivo oblačno zagri- fve lepe besede so segale vsa- «12 000. Lastnika in natakar-
njalo in zlato solnce je smeh- kemu globoko v srce.__'ja so aretirali.
Ijajoč poljubilo s svojim prijet- j Kako se je slavnost nada- _ Washington. _ Mrs. Gil-
nim majniškim dihom naselbi- ljevala po slovesni sv. maši pa ,bert Hitchcock, žena bivšega no. Zjasnili so se tudi obrazi 'poročamo jutri.	senatorja iz Nebraske je na
domu po dolgi bolezni
KRIŽEM SVETA. REV. KORNELIJ PETRIG, i
OF M.-UMRL.
Iz Jugoslavije.
-o—
—o-
Zopet je zazijala tuja zemlja in mrzlo pogoltnila enega naših, in sicer enega, ki jih i-j mamo tako malo — Rev. Kornelija Petrič-a, O. F. M. Res je; zadnje čase bolehal in bil pri-!
STOLETNICA ROJSTVA JAN VOLČIČA, KATEREGA DELA NA POLJU NABOŽNE LITERATURE MED NAŠIM NARODOM SO VELIKA. — DRUGE ZANIMIVE
VESTI.
Stoletnica.
Dne 27. m. m.
je poteklo
ičič, najplodovitejši
, ....... .	i 100 let, ko se je rodil v Gabro-
siljen v bolnišnici iskati pomo- vem pri škofjj Loki Janez VoI_
ci. A nihče ni mislil, da ga bo z bolniške postelje tako hitro položilo na mrtvaški oder. Saj bolezen, radi katere je šel v bolnišnico ni bila za smrt. 4Cma-lu se je bil toliko opomogel, di je vstal iz postelje in šel na bolniški vrt. Zavratno pomladansko vreme je bilo zanj usodno. Prehladil se je, dobil pljučnico in ta je v par dneh končala njegovo življenje. Še prejšni dan so bili sobratje pri njem in ga našli veselega in živahnega, polnega upanja na skorajšno okrevanje. Drugi dan se jim je iz bolnišnice telefoniralo. da umira. Zjutraj 8. maja se nam je brzojavno sporočilo. 2e dobre pol ure pozneje smo dobili brzojavno
spisovalec
slovenskih molitvenikov in nabožne literature sploh.
Že kot kapelan v Horjulu je začel sodelovati pri "Zg. Danici," kjer je priobčeval dopise, pesmice in nabožne razprave v letih 1852. do svoje smrti leta 1887. Prva njegova knjiga je izšla leta 1853., pod naslovom "Žganju slovo !" — Toraj predhodnica "Svete vojske." Leta 1871. je izdala Mohorjeva družba njegovo važno knjigo "Domači zdravnik." Po smili župnika Janeza Škofica je Volčič nadaljeval in končal "Razlaganje kršč. katol. nauka," nada- |ge lje je obdelal v 10. snopičih življenje preblažene Device in
tere starodavno zidovje je Še sedaj, po 2000 letih tako trdno, da prej odjenja kamen kakor malta. Škoda, da so delavci o-kostnjak s krampi razbili. Občudovanja vredne so močne, debele kosti tedanjega rodu. ! Debelost lobanje znaša 10 mili imetrov ter so lobanje naših jsodobnikov v primeri z njo i pravcate jajčje lupine, i	-o-
Beograd
Bivši šef francoske vojne a-viatike, ravnatelj letalne družbe "Franco-Romaine" general Duval je došel v Beograd ter je takoj po svojem prihodu iz Bukarešte posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča v zadevi vzpostavitve zrakoplovne pro-Beograd-Pariz.
-o-
Požari.
Matere Marije in njenega pre- v torek 14. aprila ob 1. ponoči
začelo goreti gospodarsko
vest, da je umrl. Pretresla nas:čistega ženina sv Jožefa. je je, tim bolj, ker smo vedeli, da janez Volčič je prišel 1. 1875. je gojil samo eno vročo željo,t za župnika v gniarjeto, kjer je
ostal do svoje smrti dne 14. grudna 1887. Zadnja njegova knjiga "Zgodovina Šmarjetske fare
vrlih društvenikov, ker videli | so. da jim je tudi nebo naklo- j njeno in da se hoče z njimi ve- j seliti tega velikega dne.
Iz drugih naselbin so najprej dospeli VVaukegančanje dr. sv. Jožefa, štev. 53, K. S. K. J., dr. Marija Pomagaj štev. 79, K. S. K. J., dr. sv. Ane štev. 127, K. S. K. J., ki so dospeli skozi Chicago nekako ob 0. u-ri zjutraj. S tem vlakom je dospel tudi gl. predsednik K. S. K. J. brat Anton Grdina
RAZNE VESTI.
svojem
iz
(preminula.
— Moskva, Rusija. — Sov-
---jetska vlada je potrdila pogod-
Ameriška vlada poslala noto ^ katero je esklenil odbor za Franciji. — Tragedija v an-(OCidajo koncesije z neko angle-gleški kraljevski rodbini. — ško družbo za izrabljanje zla-TihotaPcem stopajo na pr- tih rudnikov v Okhotsk okraju ste. — Umor v dunajskem v vzhodnji Sibiriji, za dobo gledališču.	;3(J let.
—°—	— Pinerolo, Italija. — Prin-
vlada |cezinja Yolanda, hči italijanske v kraljeve dvojice in soproga prišel grofa Calvi di Bergolo je dne
Washington. — Naša je poslala Franciji noto,
w. _____,	teri jo opominja, da je	___________^ _____
Clevelanda, Ohio. Na postaji so'čas, ko se mora zganiti in po- prvega maja porodila sina, ka-sprejeli waukeganska društva j kazati, da je pri volji poravna- teri je pa že 7 maja umrl. in gl. predsednika brat Josip 'ti svoj dolg Ameriki. Sicer se _ Chicago, 111. — Clara Ca-Zalar gl. tajnik K. S. K. J., br. jVest zanikuje, a v splošnem pa zunaSf stara 4 leta, je prevrnila Martin Kremesec gl. porotnik \e prevladuje mnenje, da se |onec vrele vode 113 sebe in je K. S. K. J. in več drugih čla- nekaj mora storiti, v rešenje |naslednji dan za zadobljenimi nov dr. sv. Jožefa.	problema dolga inozemcev, zla- opeklinami umrla.
Slavnostna parada se je za- sti Francije, katero se po izja-	_
čela nekako četrt čez devet. |vi nekega člana tozadevne ko- z begom tihotapcev, a plen je Društveniki dr. sv. Jožefa so se misije ne bo več čakalo.	;ostal v rokah pravice. Preteče-
zbrali v društveni dvorani, ka- j Predsednik Coolidgeovo sta- ,no soboto v zgodnji uri je plula terim so se pridružili tudi dr. lišče je, da bi se ravnalo s Fran- proti obrežju v bližini Cape sv. Frančiška Šaleškega štev. cjj0 \e v prijaznem tonu, a bo- May tihotapska ladja, na ka-29, nakar sta oba društva z za- doči kongres bo stvar vzel v j ter o je patrolni čoln oddal ne-stavami z godbo na čelu odko- pretres in se najbrže ne bo gle- kaj strelov in tudi tihotapci so rakali na postajo, kjer so spre- dalo kakšen ton se bo vzelo, odgovarjali z ognjem, tako je jela došla chicaška društva sv. pač pa takega, po katerem se bilo oddanih na obeh straneh Štefana štev. t, dr. sv. Alojzija bo Francijo prisililo, da pride,kakih 400 strelov. Ranjen ni; štev. 47, dr. Marija Pomagaj, na dan s programom po kate- bil nihče, v rokah stražnikov je štev. 78, dr. sv. Ane štev. 170 rem namerava poravnati dolg ostalo 100 zabojev žganja, in dr. sv. Martina štev. 178. Na- Ameriki in pokaže tudi resno Dunaj. — V nekem dunaj-kar se je parada obrnila nazaj voljo, da istega izvrši.	skem gledališču se je odigrala
ter vred z vsemi imenovanimi j Southamton, Anglija. — Od žaloigra, katere žrtev je bil društvi korakala od postaje po tukaj poročajo o tragediji, po Todor Dimitroff, macedonski No. Chicago cesti do cerkve sv. kateri je prizadeta rodbina an- patriot. Na vesti je imel dva u-; Jožefa, kjer so jolietska dru- gleškega kralja. Soprog prin- mora, in sicer dveh voditeljev štva napravila špalir drugim, 'cezinje Marije, kateri je tudi Macedoncev, katere je mašče-ki so vkorakala prva v cerkev stric viscomta Lascelles je bil ivala Macedonka 26-letna Man sv. Jožefa, kjer se je darovala slovesna sv. maša z leviti, kate- _ ro je daroval pomožni župnik samomor z lovsko puško, kaj še v eni roki držala samokres
~ ~ ~	smrt poročilo ne
samo eno vročo da bi se mu v domovini iztekli dnevi in v zemlji domači da truplo leži. Ni se mu izpolnila, 1 dasi so jo še njegove umirajoče ustnice šepetale.
Rajni je bil rojen v Velikih Laščah na Dolenjskem, 1. 1879. Po ljudsko in srednješolski predizobrazbi je L 189Ž. stopil v frančiškanski red 11a Trsatu pri Reki. Po redovnem novicijatu je nadaljeval gimnazijske študije na Kostanjevici pri Gorici pod vodstvom svojega velikega rojaka Rev. Stanislav Škrabca, ki ga je navdušil za lepoto slovenskega jezika. Tiste čase je precej pisal. Po končanih bogoslovnih študijah je bil nastavljen pri slo^ veči božjepotni cerkvi na Trsatu, kjer je preživel najzgodnejšo redovno mladost. Majhen, a krepak se je z mladeni ško silo in navdušenjem vrgel v pastirsko delo v cerkvi in zunaj nje. Tu se je dobro priučil hrvaščine. Nato je prišel za ka-teheta na deško šolo v Novo mesto, kjer je najdelj deloval. Bil je na glasu kot jako dober katehet. Po dolgih letih so ga poslali v isti službi na uršulin-sko šolo v Mekinjah pri Kamniku, kjer je bil obenem duhovni oče. Za tem je bil nekaj časa pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ter obenem kaplan in katehet v Mošnjah. Ko je v Novem mestu zopet zazijala vrzel, jo je on izpolnil. Toda mej tem se mu je srce že odtrgalo od nekdanje tako priljubljene dolejnske metropole. Za-t ~
poslopje Ivana Sikovška, posestnika v Zadovinku pri Krškem. Pogorela sta mu kozolec in hlev za govejo živino. Poginila sta mu krava in tele, je izšla po njegovi smr- izgorela dva voza in vse poljsko ti. Knjigo je izdal s pokojniko- orodje, vsa krma, vsa slama, vo sliko Krajec v Novem mestu, jmlatilnica na vitel, čistilnica in Dve leti pred svojo smrtjo 1. |Veliko lesa. Škoda znaša naj-1885. je Volčič svetoval, naj bi manj pol milijona kron, zava-se ustanovila bratovščina Mate- rovalnina je pa malenkostna, re božje in sv. Jožefa za sreč- ,Ljudje domnevajo, da je zane-110 zadnjo uro med duhovniki, jtila požar zlobna roka. — 16. češ: "Po naši smrti bo malo japrila ob 7. zjutraj je pa iz-kdo drugi molil za nas, ako si .bruhnil radi iskre iz železniške-sami tega ne preskrbimo, ka-|ga stroja velik požar v Dobovi
kor nas žalostna skušnja uči.
-o—-
Novice od Velike Nedelje.
2e precej časa je pri nas smrtna kosa mirovala. A dne 31. m. m., so ležali kar trije na mrtvaškem odru in sicer: Kajnč Peter iz Drakšlna, Skuhala Marija, kmetica iz Trgo-višča in Raj h Liza iz Senežic.
pri Brežicah. Vnel se je hlev in za njim druga gospodarska poslopja, ki so last dobovske župnije in stoje sredi vasi.
-o-
Smrtna kosa. V Kamniku je 13. m. m. nenadoma umrl g. Ivan Exler, lesni trgovec in posestnik. Pogreb je bil v sredo 15. m. m. Ker je bilo pa to še premalo, so ipopoldne. Naj v miru počiva! povrh še v Vičanskem vrhu e- j	Detomor.
nega ubili. Neki Zupec še sko- j y Bistriškem potoku pri Zg. raj mlečezobi smrkolin, se je (Dupljah pri Kranju so našli vračal zvečer od nekod, kjer jtruplo novorojenčka moškega je kopal. Ko je prišel do vini- jspola. Zdravnik je ugotovil, da čarije, kjer je stanoval Sam- |je bil otrok živ rojen in da so bulec Blaž, je začel izzivati sjga vrgli v vodo. Truplo kaže tistim "aufbiksom" in "aufrau-iznake, da je bilo že najmanj
fom," nakar je prišel iz hiše zgoraj imenovani Sambulec ter se je začel prepirati s pijanim izzivačem. Konec vsega je bil, da je udaril Žunec Sambuleca z motiko po glavi in mu prebil lobanjo. Sambulec je proti jutru izdihnil ter zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Mladi morilec si pa že hladi svojo prevročo kri v Mariboru,
en mesec v vodi.
najden' na svojem domu mrtev cia Carnicua in ga ustrelila, s prestreljeno glavo. Izvršil je Morilka je bila aretirana ko je
cerkve sv. Jožefa Rev. M. Butala ob azistenci kot dijakona preč. g. duhovnega vodje Rev. J. J. Oman in kot subdijako-na preč. g. župnika Rev. J. Plevnika.
Slavnostno pridigo je imel ob tej priliki preč. g. duhovni vodja K. S. K. J. Rev. J. J. Oman slovenski župnik iz Cle-
ga je gnalo v pove in najbrže bo tudi vzrok samomora za javnost vedno skrivnost. Princezinja se za časa tragedije ni nahajala na domu.
— New York. — Ob obali Jersey se je vnela pravcata bit-
s katerim je izvršila umor, v drugi pa britev, s katero si je tudi hotela končati svoje življenje. Ta umor pa, kakor se čuje z druge strani, nima v res-, niči političnega ozadja. Govori se, da je bila črnooka Macedonka zaljubljena v Dimitrof-i
ko med obrežnimi stražniki in fa in izvršila umor v ljubosum-tihotapci, katera se je -končala Inosti.
čel se je baviti z mislijo na A- fcjer čaka na poroto, meriko, dokler ga v aprilu leta' 1920. res ni potegnilo čez morje. Dodeljen je bil Rev. Beni-gnu Snoj, O. F. M. slovenskemu župniku v New Yorku, odko der naj bi pastiroval Slovence v Brooklynu. To službo je vršil ves čas, dokler mu ni bolezen onemogočila vedna pota semin tja. Upali smo, da se bo v bolnišnici kmalo zopet popravil, na kar smo ga mislili poklicati na farmo, kjer bi se še bolj u-čvrstil in zopet stopil na plan. Te načrte nam je pa Bog prekrižal. Klanjamo se božji previdnosti, njemu pa želimo slajši mir v tuji zemlji, kakor si ga je sam mislil.
širite "a. s. in edinost"
Okovi razbojnika Čaruge v muzeju.
Iz Osijeka poročajo, da se je tamkaj uvedlo akcijo, naj bi se okovi, s katerimi je bil vklenjen znani ropar in razbojnik Jovo Caruga, prenesli v osije-ški muzej.
-o-
Grob iz keltskih časov na Ko-
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO. ITD.
Naša banka ima svoje lastne zreri s pošto in zanesljivimi bankami v starem krajn in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali ai zadnjo pošto točno in brez vsakesi odbitka.
Naie cene za pošiljke ▼ dinarjih in rah so bQe včeraj sledeče: Skupno • poštnino:
časov roškem.
V Št. Jurju na Vinogradih so pri razkopavanju starega zidu naleteli delavci na starinski grob iz keltskih časov in sicer na kraju, kjer so že pred dvajsetimi leti našli zanimive izkop-nine, ki se nahajajo v celovškem muzeju. Mrtvec je bil pokopan v obzidani grobnici, ka-
jatilHH
500 —	Din .....	... S 8.80
1.000 —	Din .....	... $ 17.25
2.500 —	Din .....	... $ 43.00
5.000 —	Din .....	... $ 85.50
10.000 —		... $170.00
100 —	Lir .....	... $ 4.90
200 —	Lir .....	... $ 9.45
500 —	Lir .....	... $ 22.75
1,000 —	Lir .....	... $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. a.» nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat mv nja. dostikrat docela nepričakova&c ie absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaz«,» po cenah onega dne. ko mi sprejta*-mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠAREK
AVE> NEWJ?
-AMEK1KANSK! SLOVENEC" IN "EDINOST "
Prvi in najstarejii slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanoviien vrta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. laJaaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. ' — PUBL I^S H JE D BY: —
Edinost Publishing Company
; sl9 — West 22nd Street,	Chicago, DL
Telephone: Canal 0098.	|
Se nekaj se mora vzeti vpoštev. Gotova mera sreče je od- 'vso jim plačaj visna pred vsem od posameznika. Ako posameznik ne skrbi, Mati Božja, kar je v njegovih močeh, za lastno srečo, mu je nobena vlada- ] Zahvaljujem vina in nobena vlada ne more nuditi. "Vsak je svoje sreče ko- Mrs. Verantovo vač," velja tudi pri vladavini in vladi. Pomagaj si sam in — 'za postrežbo in
vladavina ali vlada ti bo pomagala.
Bog in ljuba
tudi družino in Svetetovo, gostoljubnost
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
« A ROČNI NA.
4 *J BSCRIPTION:
Cleveland — Newburrjh, O.
V gozdu stoji star hrast.
pa se je podal v Ameriko, da
si prisluži vsaj vsakdanji kruh.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, «jorajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj in po] pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second das matter October 11th 1919. >. 111., under the act of March 3rd 1870-
at Post Office at Chi-
J. M. TRUNK:
7.a Zedinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto .......$4.75	.	________„ •	... . . ,
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 Mirno in ponosno zie na manj- Dobil je deio na prog. in se ga
For United States per year .......................$4.00 še svoje sosede. Potegne veter držal. Ker je bil dober delavec.
For United States per half year ..................$2.oo in vse na okolu se zmaje. Bre- ga je kompanija postavila za
For Chicago. Canada and Europe per vear........$4.75	,. . . - ,....... * ,,	..	v ~ .
For Chicago. Canada and Europe per half year ....$2.50 ze, lipe, javon in druga	delovodjo (bossa). Dolga leta
--vesa se priklanjajo, hrast pa je delal v tej kapaciteti in o-
miglja samo s svojimi peresi, pravljal svojo službo vestno in
t Tam sem iz severo-zapada zanesljivo. Nikdar ni bil bolan,
se počasi in potuhneno vzdigu- nikdar brezposeln. Kupil si je
je z obzorja mali oblak. Leno hišo, prijazen dom, blizu cer-
in tiho se bliža sprva, pa čim kve in šole. Z vsakovrstnimi
| bliže prihaja temvečji postaja ljudmi je občeval, mogoče več
in črnejši. Utrga se prvi blisk z mlačnimi in odpadlimi 1 i-
in se poizgubi nazaj v oblak, toliki, kakor pa z dobrimi. Nje-
Blisku po kratkem premolku govo delo ga je pripeljalo v ta-
sledi daljni zamolkli grom br ko družbo. Pa ni se zmenil za
rrrruuuuu! in zopet vse tiho.
Oblak prihaja bliže in bliže, se
temni in širi. K malo se vtrga
drugi blisk, za njim tretji in za
bliskom grom. Gromenje in
bobnenje postaja z trenotkom
glasneje. Oblaki niso več mirni.
Zbegani, vedno bolj zb'gani,
se valijo sedaj :em sedaj tja.
Nevihta bo! 2e je potegnil nio-
. kakor tudi za sprejem.
Lorain je jako prijazna naselbina. Seveda niso še zacelje-ne vse rane, ki jih je zadal temu mestu lansko leto hudi ciklon, vendar polagoma se tudi te rane celijo in bo kmalu zopet vse pozidano nazaj in popravljeno.
Delavske razmere so bolj srednje. V livarni se dela po enih departmentih komaj po tri dni na teden.
Vsem skupaj še enkrat hvala \
Leo Mladič, pot. zastop.
%
Sv. Jurij v So. Chicago.
Nekateri tožarijo, da je So.
Še vladavina in vlada.
Vladavina sama na sebi ne more prinesti podložnim popolne sreče. Prej kaka vlada, ako je poštena. Pa tudi najbolj-> . vlada najmanj ne more zadovoljiti vseh. Razmotrimo ne-k. j konkretnih slučajev.
Vzemimo najprej Zedinjene države. Vladavina je baje najpopolnejša. Vlade — stranke na vladi se kar spreminjajo.
Nezadovoljnosti ne manjka, mnogi bi radi prekucnili tudi vladavino samo. Miljoni mislijo, da je samo treba iti v Ameri-k- in sreča jim je gotova. Ko so tu, jih je mnogo zelo nezadovoljnih, in zabavljajo čez Ameriko, da se kar kadi.
Na Angleškem je prišla pred nedavnim na krmilo stran k , ki je najmanj pošteno zastopala delavske interese. Od IMacDonalda se je mnogo pričakovalo, a je šlo?? Ce bi bilo,
bile pomedle iz pozorišča. ni moglo iti, dokler je bil
na
prišli 1*1 i, da
oolasti
so v je ti bo šlo.
ga nove volitve ne
V	Rusiji ni šlo in rizem.
Prišli so pod Kerenskim socialisti, ni šlo, ■munisti, boljševiki ... in noče iti in ne gre. se še to in ono izvrši, so prazni.
Na Francoskem je po imperialistih prišel Herriot. Mislil, , da se bo treba samo vsesti na stol in bo vse šlo. Ampak it- slabo vspel, ter moral zapustiti vladni stolček. Francoska republika že dolgo ni bila v takih škripcih.
V	Avstriji so socialisti še zdaj najmočnejša stranka. Nekaj časa so bili na vladi, a ko so imeli še absolutno večino,
J*
vse smešenja in napadanja njegovega prepričanja. Ostal je trden v veri sam in tudi vzga-jaT svojih osmero otrok v praktične in dobre katolike. To je bil res pravi hrast po duhu, kakor po telesu. Pred par leti ga je prvič napadla boleren, nekak mrtvoud. Zboljšalo se mu 'je, da je šel na delo zopet. V čan veter, da so drevesa kako«' sredo, 29. aprila je hodil po hi-prestrašena glasno zašepetala. si, naenkrat pa je omahnil in Breze in lipe sklanjajo svoje'takoj padel v nezavest. Sreča glave in se gibljejo, da opleta- za njegarda je tri tedne popred jo veje kot bi mahale z roka- opravil svojo velikonočno dolž-mi in napovedovale hudo uro. nost. Drugi dan ob o. popoldne Hrast pa stoji malo se zmeneč pa je izdihnil svojo dušo v Go-za vse to. Debele kaplje pada- spodu.
jo. Sprva po redko potem pa Tužno so zapeli zvonovi na-gosteje m gosteje. Bliski šviga- Iznanujoč smrt farana. Ljudje jo po nebu hitreje in hitreje, :so se povpraševali, kedo je u-da gromi in treska v enomer. mrl. Vsakdo se je začudil, Zdajci zatuli in zažvižga bes- da bi tako hitro za enem padel
Chicago le preveč Pa čemu bi šel tja? A drugi so pa zopet drugačnega mnenja. In to se je ravno pokazalo v torek 5. maja. Kar nepričakovano se je pred župmšcem ustavil velik avtomobil. Kedo neki prihaja? Posetil je naselbino v torek popoldne Mr. Anton Grdina, gl. predsednik K. S. K. J. v spremstvu z Mr. Josipom Zalar, tajninom K. S. K. J. Pri tej priliki se je tudi Izrazila misel, ki se bo tudi u-resničila, da drugo nedeljo v septembru, to je 13. septembra 1925., ko se iz stare domovine povrneta Mr. Anton Grdina,
zadevi. Potrebno je, da čitatelji vidijo in zvedo, koliko je bilo resnice v Matija Pogorelčevem dopisu in od kod izvira njegovo sovraštvo do mene. In Če bi jaz ne odgovarjal njemu v časopisu, bi morda javnost smatrala, da se sam sebe smatram za krivega.
Od Elyskih kakor tudi od rojakov od sosednjih naselbin sem bil naprošen, da se spodobi dati Pogorelcu tak odgovorr da se mu ne bo nikoli več kaj takega zljubilo pisati po časopisih ter poštene rojake sramotiti ter napadati, sicer je človeku njegovega kova težko dopovedati kaj, ker sam sebe smatra za modrijana, vendar nima še toliko moškega razuma, da bi vedel razločiti, kaj je za v javnost, in kaj ni..
Leta 1888. sem prispel kot oddaljena, [nilad dečko iz stare domovine j v Tower, Minn., kjer sem se bil j seznanil z Matija Pogoreleem, bil je v svojem obnašanju ves drugačen, kakor je sedaj, bil je pobožen, ljudje so ga smatrali, da bo ta fant nekoč cel svetnik.
Delal sem tu v rudniku nekaj let in pa v trgovini. Potem sem se podal v "Business College" kjer sem se izšolal za trgovsko obrt, za katero sem bil tudi prejel ' rdiplomo." Podal sem se zopet v Tower, da si poiščem primerne službe, bili so takrat slabi časi. plače majhne, a delo se je dalo samo o-
gl. predsednik K. S. K. J. in Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K. S. K. J. se bo pri nas v So. Chicago vršil katoliški shod K.
S. K. J. Nato bodi opozorjena naselbina in sploh slovenska javnost, da se tem preje in laž-j je uredijo vse priprave za tako!
ženjenim, vsled tega mi ni pre-ostajalo drugega kakor, da sem si poiskal družico, ker nisem hotel, da bi bil večni ženin ali kaj sličnega. Ko sem bil ože-njen sem dobil službo v trgovini, za plačo $35.00 na mesec.
Mesto Elv se je začelo širiti
be isti večer nas je nas sloviti slikar Mr. J
obiskal N. Go-
pomemben dan za So. Chicago.; potom zidanja raznih trgovskih'
poslopij in drugih stanovanj. Veliko rudarjev se je bilo izselilo tamkaj iz Soudana oziroma iz Tower-a, tudi jaz sem bil povabljen tam, da sprejme službo v trgovini, katero sem tudi
sar iz Pa. Na potu v Eveleth. Minn., kjer bo slikal slovensko cerkev sv. Družine, se je Mr. J. N. Gosar s svojo Mrs. sopro-
, ... q .... t7 . .. _	,	.	na burja ler Se ljUt° ZaZene Ze	** P10ner>	^ steber !ko Oglasil tudi pri nas. Prvo kar |sprejel< in delal devet Iet v
so .se umaknili. Sa ptici. Vede h so, da ne bo slo in pripustili — skozf gozd. da se obupno vije naše fare in naselbine. Komaj je w, da sta si gosta ogleda- lnjej- zakar sem v prvi vrsti hva-
nevspeh drugim. Prevzel je vlado Monsignor Seippel. Zdaj bo vejevje in poka in h išči drevje, dva tedna popred smo. namreč. ,a cerkev in sta se pohvalno iz- i ležen našemu slovenskemu
sl.>. tako so Dlsah niecrovi ožii in sorodni nolitični nriiflb>lii r...i_______nafihin	Antnn.j rr^rl^^ L-	., . ,	.	xl . i .	.	'
■I razila, kako snažno in cisto se ljudstvu, ki je posečalo to trgo-
tako so pisali njegovi ožji in sorodni politični prijatelji, kakor v smrtni borbi z nevihto. V danih razmerah je mož mnogo storil, a uvidel je, da ne moreyse navskriž pa se trgajo stre-dulje in je odstopil. Njegova stranka še "freta" naprej, pa fe. po nebu in grom nepretrgo-
•ima odgovarja. V hipu, kakor Kaj vse se je pričakovalo od mladih slovanskih držav? Te- bi trenil se vtrga ognjena ka-
žuv je tu brez broja, tako pri vladavini, kakor še bolj pri vla-
ča ter
se
se potegne
položili Antona Godec k večne-mu počitku. Tako je! "Človek rojen iz žene le nekaj časa živi in je z mnogimi nadlogami !obdan." V pondeljek je bil po-
iz neba nad kopan s slovesno sv. mašo, pri
čuva cerkev. Tako tedaj tudi v So. Chicago, četudi je odstranjena. nismo brez smo pozabljeni.
svojih Elv so
vino z nakupovanjem I potrebščin. Slovenci v obiskov, ni-|kili organizirali tudi zadružno trgovino, pri kateri
<i- Pameten politik to vpošteva. A koliko pametnih ljudi je med ZVezd. Strašno pokne in zagro- kateri sta asistirala domačemu j
Y\,.nt;L.o,.;; *)	\ i_____ _____________________I	. .	,. t-	,	,	.,____ ur I
Poročevalec.
sem pre-
pulitikarji ? Vsak je modrijan. Ako ne gre po njegovem, raz- Imj^. da strese podnožje zemlje župniku, kapelan, Father \Ve-dira, mesto, da bi pomagal zidati.	|jn starj hrast leži na tleh raz- ber in Father Bombach iz Bar-
Ko se je prikazala Jugoslavija na obzorju, so mnogi mi- 'bit in mvicen. Stoletja je kiju- bertona. Sosedje, prijatelji in
boval vsem vetrovom in bur- znanci pa so pustili f*\oje delo Toda dozorel je, prišla je ali pa počitek, da so spremili
-o-
-lili, da je zdaj napočil — raj. Značilen slučaj sem doživel. Bilo je v začetku, ko smo bili drugače še vroči od navdušenja. Sicer smo bili takrat begunci, a up je nas držal pokoncu. Ase? V Ljubljano pride begunec iz Štajerskega. Vedel sem o niem, da je gorel za Jugoslavijo. Pa kaj doživim. Začel je grozno zabavljati. "Prekl . . . Jugoslavija . . . ferd. . . . Jugoslovani ... ali smo to pričakovali, za to delali in tr-l.K-li?! . ." Tako je šlo naprej, kakor v litanijah. Povprašam za vzrok. Kaj je bilo? Tudi Jugoslavija ne more biti brez davkov. Ker je denarna vrednost padla, so morali tudi dvigniti davke. Štajerskim viničarjem so davke podvojili, in bil je ogenj v strehi. Sicer so prej vino prodajali po 20 vinarjev liter, tedaj po 10 kron ... a davke je Jugoslavija le podvojila. Ali ni po pravici prokl . . .?? Za očitne krivice ali o-pravičene tožbe tu ne gre. Pričakovalo se je raj, ker ga ni bilo, naj vse gre k vragu !
Tako bi naštel lahko še mnogo slučajev. Vsake vladavine in vlade naloga je, da pospešuje blagobit podložnih, skrbi za njih srečo. Kdor pričakuje od vladavine in vlade popolne sreče, je ali utopist, ali bedak.
Ji
njegova ura. ne vzdigne.
Temu hrastu
: l
Nikdar več se umrlega na njegovi zadnji poti na Kal varijo. ~' Pokojnemu naj Bog da večni vek, pioner, ki dela in se tru- mir, ostali žaluj oči pa naj se di neprestano. Nad druge pri- tolažijo z mislijo, na svidenje de bolezen in druge nadloge, nad zvezdami. Mlajši od njega se mora upog-	Poročevalec,
niti in podleči sedaj eni sedaj drugi telesni nevihti, ki pride i čez človeka- Pioner pa gre na- t prej, se ne zmeni ne za to, ns , za ono bolezen, dokler ga ne j podere mogoče srčna kap, ali sem z veseljem sprejet pri vseh kaj sličnega. Tako je bilo z na- naših cenjenih naročnikih in šem rojakom Frank Supanom. jprijatelj'ih zlasti pa pri družini Rodil se je v fari Št. Jernej j Mr. Perušek, kjer so mi nudi-pred 64. Teti. Tam je prebil svo- ;Ii kot zastopnica naših listov ja mlajša leta. Pred 35. leti .velfko pomoč pri agitaciji.
Ely,
Cenjeni urednik: -priobčite te vrstice v Vašega lista.
Z dne 14. marca v v listu Prosvete je bil priobčen
Matija Po-
vzel službo kot poslovodja. Trgovina je za časa mojega vod-Minn. stva še dokaj povoljno obrato-Prosim| Va]a jn prj zaključku računov Predale je bilo nad 35 odst. dobička in ko so drugi nastopili vodstva stev. 62 vsled gotovih vzrokov, katerih mi ni potrebno tu navajati je zadruga Te kratek čas obrato-
Lorain, Ohio.
Iz pota. — Obiskal sem tudi tukajšno naselbino, ko sem se nahajal v CTevelandu. Bil
Za
dopis z podpisom gorele. Ni bil sicer moj namenjvaIa cez nekaj časa, ko sem odgovarjati v časopisu na nje- trgovinsko službo zapustil, na-gov nečasten dopis, s katerim: prošen sem bil od vrhovnega je pokazal kaliber svojih mož- organizatorja Zapadne Rudar-ganov, ker je pa s svojem do- ske Zveze, če bi sprejel službo pisom prestopil mejo, in s svo- lokalnega organizatorja za ru-jem pisanjem javno onečastil darsko okrožje v Minnesoti, ka-čast in ime svojega prejšnjega tero službo sem takoj sprejel prijatelja, ter društvenega so- ter organiziral deset postaj, brata iz samega hudobnega Moje želje so bile vedno, da bi maščevanja, sem primoran pri- se delavski položaj zboljšal po jeti za pero, da mu primerno rudarskih naselbinah in rudni odgovorim, ter razgalim njego- fcih. Ko sem na ta način ob-vo maščevanje. Pri vsaki ob- iskal spotoma več slovenskih ravnavi so potrebne priče obeh družin, sem videl več rojakov strank, tako je tudi slično v tej! (Dalje na 3. strani.)

Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine pre vel Peter M. Čemigoj.

"Nikogar od teh," je odgovorila Asti, "•drugače mi je ukazano. Lezi in zaspi, re-jenka moja, ker imam mnogo opraviti v teh urah teme. Ko se zbudiš, boš videla vse."
"Ah," je rekla Tua, "kadar se zbudim, če se sploh kdaj zbudim. Ali me nameravaš v spanju umoriti, Asti ? Ali ti je tako ukazano? Če je tako, ti ne bom zamerila, ker bo tiiko prenehala moja dolga ločitev od faraona in kraljevske matere Ahure, ki me Je rodila, in ker bomo v prijaznih poljanah miru skupaj čakali na Ramesa, mojega ženina in tvojega sina. Ker sem kraljica, me bodo pokopali v očetovi grobnici in to je vse, česar si •želim od njih in od tega bednega sveta. Uspavaj me s pesmijo, dojilja, kakor si imela navado tedaj, ko sem še bila majhna, in če ti je prav, se ne obotavljaj dolgo za mehoj."
Legla je na posteljo, visoka in plemenita Asti pa jo je prijela za roko, ki je bila Tako shujšana, se sklonila nad njo v temi in ji pričela peti ljubko uspavanko.
oči so se zaprle, začela je počasi e čarovnica As
nehala peti, zbrala je vso svojo skrivno moč, molila molitev za meritvijo, dokler ni slednjič bila vsa njena duša čista, da si je upala izgo^ voriti slovesni zagovor, ki ga ji je Ahura bila prišepetala v uho. Spričo teh zamrmranih svetih besed so se slišali kriki divjih glasov skozi noč, trdni stolp se je potresel in kristalna krogla, v katero sta zrla Kaku in Meritra, se je med njima nenadoma razletela, Abi pa je, smrtno bled od groze, sam ni vedel pred čim, planil z ležišča.
Tedaj je tudi Asti zaspala ali omedlela in v sobi je bilo vse tiho, tiho kakor v grobu.
Neter-Tua se je zbudila. Skozi stolpna o-kna je prihajala prva siva svetloba zgodnjega jutra. Njene oči so blodile v polumraku in so se ustavile najprej na temni postavi Aste, ki je spala v stolu, naslanjaje glavo na roke. Nato jih je svetloba pritegnila k vznožju postelje in tam je Tua opazila ogrnjeno v medlo, belo luč, ki je bila, kakor da je na zvezdah ali mesecu doma, z dvojno krono na glavi in opremljeno z vso kraljevsko opremo egipčansko — samo sebe.
Sedaj je Tua vedela, da sanja, in je dolgo časa mirno ležala; njej, ki je nesrečna u-mirala od lakote, ki je bila jetnica v rokah svojih sovražnikov, ujeti ptici, je bilo lepo, ukvarjati se v domišljiji s to sijajno podobo, kakršna je bila sama, preden je zla usoda,
poslužujoč se glasu strežnice Meritre, prevari-la mrtvega faraona v Memfidi. Ce bi ji bilo šlo po sreči, bi ona bila taka, kakršna je ti-sta-Ie podoba, podoba, ki je nosila njeno krono in slavnostno obleko in njene lastne dragulje. Tako se spreminja usoda celo v življenju kraljičen, ki se njih prestol zdi sezidan na skalo, kraljičen, ki jim je oče bogov oče. Se nikoli doslej ji to v njenem mladem življenju ni bilo jasno, ker jo je do tega dne tudi v lakoti in strahu dvigal ponos: Toda v tej hladni uri, kakršna prihaja pred solnč-nim vzhodom, v uri, v kateri navadno ljudje umirajo, kakor pravijo, ji je bilo drugače. Njen konec je bil blizu — vedela je to in je spoznala, da ni slednjič med najmogočnejšo vladarico na svetu in najponižnejšo kmet-sko deklico prav za prav nobene razlike, razen morda razlike v duši.
Tam je ležala, le še senca, in se je morala odločiti, da izbere ali žalostno smrt od žeje in lakote ali pa zakon, ki ji je bil ogaben. In kaj je pomagalo, da so jo imenovali Amenovo Jutranjo zvezdo, da je bila edini otrok faraona in njegove kraljevske žene in da ji bodo, kadar umrje, priredili slovesen pogreb ter nje ime vpisali v zapisnike kraljev, dočim bo Abi, prokleti upornik, sedel na prestolu! Tam na postelji je ležalo, kar je ona, in tam ob končnici je stalo, kar
bi ona bila, če bi je bogovi ne bili zapustili.
Njeno ubogo srce je bilo polno bridkosti, kakor s kisom nalita kupa, bridkost se ji je pretakala po žilah in ne kri. Bilo ji je težko, da umira tako mlada, ki so jo ljudje imenovali boginjo; da ji bodo vzeli krono, vzeli maščevanje, da bo umrla in odnesla s seboj svojo globoko, brezplodno. ljubezen. Ali se bosta sešla z Ramesom onstran groba? bi bila rada vedela. Ali se bosta poročila in rodila o-troke, ko bo kot faraon vladala na Spodnjem svetu? Ali bo Osiris rešil njeno umrljivo telo in jo oče Amen sprejel ali pa se bo pogrez-nila v večno temo, kjer ni drugega kot spanje ?
O, vse bi dala za eno uro moči in svobode, za eno kratko uro, da na čelu svojih armad udere v uporno Memfido v vsej svoji moči, da pogazi nje obzidje, izroči nje palače plamenu in vrže nje prokletega princa žrelu krokodilov. Njene ugašajoče oči so se za-bliskale ob tej misli, njena upala prsa so se napela in glej, oči mogočne kraljice njenih sanj so se tudi zabliskale kakor v odgovor in na njenih prsih se je irakit dvignil, kakor da ga je dvignil ponos ali bes.
Nato pa se je prikazen premaknila, lepi obraz — ali je mogla kdaj sama biti tako lepa? — veličastveni obraz se je malo sklonil in z rdečih ustnic je prišel nežen glas, njen lastni zvonki glas, ki je rekel:
.^■fW'-'fT	* • ' •


amerikanski slovenec" in
r \
la.
Tvoj nedeljski tovariš. . 1
Rev. Kazimir Zakraj&ek, O. F. M.
TEDENSKI KOLEDAR.
o. ned. po velik. — Moč molitve. Mat. 5.
17	Nedelja — Križev. Pascal, spoz.
18	Pondeljek — Križev. Ve-v.ancij, muc.
19	Torek — Križev. Peter elestin, papež.
20	Sreda — Bernardin Seen, spoz.
21	Četrtek — Vnebohod. G.
22	Petek — Julija, dev. in uč. Rita.
23	Sobota — Evfebij.
-o-
Svet bo prepričal greha, in sicer greha, ker niso verovali v me." Jan. 16. 8. 9.
ralna gnjiloba se dostikrat skriva pod tem plaščem javne priljubljenosti, časti kdo tega ne Ive?
Od kod toliko umorov, pobojev, goljufij . . . Ker vere ui. Človek je izgubil vero, sedaj je pa igrača strasti, zgrešil je pot k Bogu In gre z odprtimi očmi v časno in večno ! pogubljenje.
Zato, ko bi tudi Bog ne ukazoval vere kot prvi pogoj zve-	^^H ^^H ličanja, moramo verovati, ker!**. da bi z^ubil Potem del° za brez vere ne moremo k Bogu, v*elej, vendar nisem izgubil po-tudi če bi hoteli. j guma, obiskoval sem poškodo-
ivane rojake z trdno zavestjo, 'da se jim ojunači pogum in da ]tudi oni zahtevajo kar jim gre, lin pri tem delu mi je vrlo pomagal moj tedanji prijatelj
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
več ali manj poškodovanih v rudnikih, ker sem zvedel, da rudarji drugih narodov dobijo odškodnino od rudarske družbe, pri katerih so se ponesrečili sem tudi jaz nagovarjal naše rudarje naj si iščejo odškodnino, koliico rudarjev je umrlo za poškodbami, ali jih ubilo v rudnikih, zapustivši soprogo in otroke a osirotela družina ni prejela nobene odškodnine za svojim očetom? Moje nagovarjanje ni imelo v začetku zaže-Ijenega vspeha, ker slovenski rudar si ni upal zahtevati kake odškodnine od družbe smatra-
ja sestra in ta je moja tetka, pa.ti na njegovo limanico, me že kateri bi radi raztrgali sloveli-
še ena tetka; a slike, komu bi se spomenik postavil ni bilo na obrisu. Povem mu, da jaz ne podpišem in tudi naš slovenski narod ne bi dovolil, da bi bile vse te slike zraven Buhovega spomenika. Rekel je, da te sli
ne razume, in takoj kuje ma-, ski narod, in ti so takšni da so
ščevanje do mene, kako bi človeka, ki je bil z njim v prijateljstvu, očrnil. Na tej veselici se ni nobenega napadalo in ni bila nobena postranska stvar, kakor piše, ampak govorilo se
ke on lahko odstrani. Jaz sem je v svrho prireditve veselice
rekel dobro! Kje pa misliš, da bi se postavil spomenik ? Odgovoril mi je, na vrtu pri javni šoli. Takrat kot razburjenemu, sem rekel, veš Matija, tam ga že ne bomo postavili. Spomenik
in je bila družinska
prava zabava.
domača in
Gospod Pogorele piše, da mu je njegov poročevalec sporočil, da sem ga nameraval pretep-sti, to je tisti, ki bi se rad napil
Kar je oko za telo, to je sv. -era za dušo. Človek, ki ne vi-: tava sem pa tja in nikamor more sam, ako ga kdo ne l je. Vse, kar je na svetu je v; nj. kakor bi ne bilo. V stra-
-	i temi sedi celo svoje življe-r. ie.
Enako je človek slep na du-
-	veiik revež. Sredi .velikanskih skrivnosti je, ki ga obdajo in katerih si ne ve pojas-
? iti. Velikanski krasni duhov-: svet ga obdaja, vendar on ga t? vidi. Slep je za vse, kar je
-	Šjega kot materija. Tudi ne
kam ne kod. Tava od zmote
0	zmote, od greha do hudobi-kakor slepec.
Zato pa je vera, živa vera : ajvečji dar duhovnega živ-enja.
Toda vera ni samo dar, vera ; j tudi dolžnost. Vsak človek mora verovati in ako ne veruje, . ■ eši, kakor pravi Gospod v da--ašnjem svetem evangeliju. Zakaj je nevera greh? 1. Zato ker je to prezira- s ie Boga.
Kar vsaki oče in vsak gospo-ar zahteva in mora zahtevati d svojih podložnih je — da priznajo kot takega. Največ-e razžaljen je proti njemu je, ko ga podložni prezirajo. To e upor.	1
Enako zahteva tudi Stvarnik od svojih stvari najprej, da _a priznavajo, kar je pa — a verujejo vanj. "Veruj v ene-( _a samega Boga," je prva in indamentalna božja zapoved. Kakor je torej nepriznanje četa, ali vladarja upor proti
1	emu, tako je nevera torej na avnostni upor človeka proti
3ogu. Človek ga taji, ga pi :ira, se mu vpre.
3. Zato, ker smo vero dobili kot dragoceno dedščino od svojih očetov.
Česar človek brez lastne krivde ne more ali ne dobi, zato ni odgovoren. Črni zamorček v Afrikanskih gozdovih ni nikdar cul o Kristusu, o cerkvi i.
za cerkvenega veljaka, kakor 5orbe pa mu ni dano. Pogorele je bil naš nepozabni Rt. F. Buhjje bi, že večkrat javno oklofu-spad a na cerkveno zemljišče, i ta^ pQ okolicah železnega o-
krožja, zatorej se boji, in kaj takega ne bom storil, toliko sem pa že olikan. Kaj bi se bal če ni kriv, če je pa kriv ljudstvo vidi, da laže, in potem je pa vreden, da dobi klofute. Da laže je videti v njegovem dopisu, naj vprašam tiste, katerim sem bil za varuha. Tukaj je
Ta moj nasvet je potrdila tudi [moja zraven stoječa soproga, in to je pa g. Pogorelca tako osupnilo, da je postal njegov obraz zelen, sličen travi. Uvi-del je, da se mu enkrat nisem dal na limanice speljati, zato-raj je začel z vso sveto jezo bombardirati svojo znanost v obliki stare klepetulje, žugajoč z rokami, da bo eno naredil, ki se mi ne zdi, potem se
t. d. Toda to ni njegova kriv- | vdova, katere soprog je bil ubit da. Ako on po svoji veri živi,
v rudniku, prejemši takrat pre-
on
■se bo zveličal. On je krščen s j krstom želja in njegova omejena vera ga bo zveličala.
Drugače je z modernim človekom. Moderni verec, pa je neverec
ne krivde? Nikakor.	Meli kolikor več se je
Kdor hoče danes resnico naj-:biti- Seveda sem v takih iti, ne bo mu
cej lepo svoto, se je njen rojstni kraj v Potem dogodku so se začeli tudi drugi rojaki in vdove ogla-
_ sati, katerim sem po moji naj-jsa™ pn
Da se
tam odkoder so prišli naredili prepir med našim slovenskim narodom, ravno to želijo tudi tukaj izvesti, ko bi se jim posrečilo dobiti gotovo število ljudi na njih limanice. Taki ljudje so zoper vse, zoper državo, zoper postave, in zlasti zoper cerkve in duhovščino ter celo zoper svoje lastne družine, vse jim je na poti. Takim ljudem nikoli ne ustrežeš vse jim je narobe.
Na raznovrstne prepire ali zdražbe moram pripoznati, se pa najbolj razume nas plehar, kakšen prepir je povzročil, seveda mu je prišel njegov poročevalec na pomoč, dne 21. julija 1923., to naj popolnoma pustim njemu premišljevati on naj bolj sam ve.
Kakor sem že prej omenil, se on smatra med proletarski razred, kadar pa ubogemu delavcu proda nekaj plehov se
pokazal svojo neotesanost ker	, .
je mislil, da bo osleparil ljud-,^ eez Par dni prms» i>o ceh
stvo, ne da bi dokazal, kako
krivdo meni. Vsak, kateri hoče
Amerik!. Denar, katerega je prejel za pleh potroši med ka-
tožbo vložiti mora s pričami do- pitaltati in jih podpira, ko ob kazati, in to Pogorele tukaj ni|isti s*pi ndriha P° osebah, ka-
večkrat dobro delo
Matija Pogorele.
Prvo odškodnino z mojem
posredovanjem je prejela neka'u	.
;je pa z klavermm obrazom po-
islovil, kakor maček, kadar mu
podala v i* bila ukradena slanica. Ni
Slovenijo. Ifarana na Ely' da bi se strinjal| storil, ker on ve", da moje ime|tere store
'z njegovim načrtom glede spo-' in moje delo je čisto. Delal za blagor svojega bljiznega.
_|menika, ako prav on smatra: sem noč in dan in obiskoval	zaključkom povem naše-
človek je nehati, katerim sem po moji naj- -™ P* *ebi drugače	vdove in sirote pohabljencev mu slovenskemu narodu da si
brezVst- boljši moči pomagal, da so pre- Da se ™ dal, njemu aIi poškodovanih, da so dospe- dobro smatra obe stranke. po-U S 1	dalo do-' n svojemu sodrugu na lunam- H do podpore in do odškodnine tem na-> sodlJ° ce Je Pogorelec
' ?luča- ce' Je Pač udariI P° časopisih] pri družbi> katera je bila kri-j kaj dokazal krivice do mene.
in še mi ne more nič. Odkod-ta
težko Samo eno iih tudi -iaz za svoj trud prejel .... mu je potrebno — iskati jo. I svoj zaslužek, nisem pa »obe-W	»P<>™»'
Toda moderni človek noče nemu pri tem delal kake kn-^	Po.
iskati resnice. Milijoni hodijo' vice, kar sem p.ejel sen pie-,	s svoiim lažniivim dooi-
mimo Gospodovih templjev,ijel vse po dogovoru z osebo, za.*	* j
va, ker kaj tacega ni no našim rojakom. Vsled so se vsak dan pri meni oglašali za pomoč. Na stotine slučajev sem iztirjal ne samo za-
da mi ne bo treba pri-
kjer se oznanjuje in dokazuje večna resnica. Pa gredo ti mi-;žbi. lijoni vanje? Ne. V gledališča da, v cerkev ne!
imamo cele skladovnice krasnih knjig, ki uče sv. vero, jo ponujajo, jo dokazujejo, jo skušajo prilagoditi modernemu razumu, da bi jo sprejel. Tre-
1 katero sem posredoval pri dru-!fom na dan, da, kar se je zgodi-j časn0 ampak, za šest let nazaj,
b'J ko je bil zakon v veljavi, in vsak je imel pravico uprašati ali tožiti za več ali manj in se
,lo pred petnajstimi leti. Ce ()b_ I bila resnica, kot on piše in
Ravno, ko to pišem me je
k ate- Me pošten, ko se hvali,
!iskal eden moj prijatelj,
bi bi! on
V omenjeni številki piše, da on ni bil 22. februarja na veselici, ko so imeli neko čudno
Pa jih čita moderni človek ? iih naroča? Ne! S studom in posmehom se obrača od njih.
Imamo stotisoče služabnikov in glasnikov tega Boga — številno duhovščino, številne versko izobražene lajike, imamo izborne verske šole, višje in nižje, univerze in ljudske šole. Pa se vstavi moderni brezverec in jih vpraša o tem Bogu, o veri? Jih hoče obiskovati, da bi našel resnico? Ne! Čuti se dolžnega iskati resni-_ co, pa je noče, — zanemari. Katoliški človek se mora izgo-.e_ • varjati, če >je vero izgubil? I-
rega že nisem videl več let in se zopet vrnil na Ely in je videl kaj pišem in mi reče: "Le počakaj, ko hitro jaz preneham delo pri družbi bom jaz !njemu odgovoril, ker vsi vemo,
gospodo. Sedaj si nikoli dobil kar sem in tudi no- ,tvo samo lahko sodi, da beden drugi."	i^nega kalibra možgane
bilo zna-i L Pam'
tega1 več v javnost, ampak če je pa potrebno zagovarjati naše rojake sem vedno pripravljen, kakor sem bil v zadnjih trideset letih, sedaj in v bodočnosti.
Svarim pa vse Slovence, kateri so še v tesnem prijateljstvu z pleharjem, in njegovim poročevalcem, da se dobro va-kajti zna se zgoditi, da bo naredil z vami, kakor je zmenoj.
prireditev, da je pred vrati stal! tožbo vložili, seveda tega aan-;	Joseph Mante..
zvezdonosec in da je čuval pet- danes ni, zakon pravi: toliko
ljud-1 dobiš na teden in toliko tednov, kak-, ko ti čas poteče hodi od hiše do ima hiše. Tako nam delavcem naš
že prej pisal.
ie iztožilo eno primerno svoto in stroški so bili obračunani po |u-ieJ0' dogovoru, tako. da je bil toži-telj vedno na dobičku, če smo tožbo vložili. Seveda tega dan-
ba je samo citati. Imamo brez-jda ti to začel in jaz ne bi bil ^ števila časnikov, publikacij, katerih edina naloga je — vera.
, i uvuv"	T,«-	, ,Mic:Krt rvaiiL/in	----
V teh navedenih podatkih,|pjehar. Piše: "čudno priredi- Pogorele privošči. On pravi, pri katerih sem imel opraviti lev - slovenski narod tukaj da sedaj je ta prava postava, pred petnajstimi leti, me hoče]nn Ely se ravno tako rad vese-® ker si siromaški ne morejo po-Pogorelc spraviti v slabo luč z jir ko po drugih naselbinah in ^gati, a prejšnja postava ni svojim maščevanjem, ampak v ta dan so Slovenke priredile e- za njega, tako si saj on mi-svojem dopisu ni navedel niti nj družinci "Surprise Party,", sli. Toraj kje je bil ta gosp. in dokaza, za katerega bi na katero sem bil tudi jaz po- njegov sporočevalec takrat, ko
Katoličan lista je nič!
brez katoliškega
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGftAFIST
j enega
temeljila resnica, ker si dru- vabljen. Večinoma so bili so
ma opravičilo? Ne.
Stariši so poduče-mu še
ostavil kot pravo in glavno zahtevo vsakega zveličanja: "Kdor pa ne veruje, bo pogub-■en." Torej, če bi kdo živel an--reljsko čisto življenje, če bi .
renašal mučeniške ži*tve za -vojega Boga, če bi bilo vse i življenje dobro — če pa vere ima — bo pogubljen.
2. Zato ker nam je vera po-V. ebna kot sredstvo za zveliča-je.
Brez telesnih oči smo a telesu, brez vere smo a duši.
Kaj naj človek vrši v živ-enju, česa naj se ogiblje, da -e bo zveličal.?
Velikansko vprašanje lora na to človek sam odgo-
oriti? Ne!
Človek brez vere ne vidi v j
so sklicali shode zaradi novega
gače ne more izmisliti maščeva- rodniki in nekaj drugih povab-j zakona proti delavcem, zakaj nje nad menoj si ga je izmislil ]jenih, ker taki kot je plehar ni se nista takrat oglasila in po-potom laži. Zakaj pa ne pride :o bi!i povabljeni in ni bilo po- magala delavcem ? The whole na solnce z svojim maslom? trebno zvezdonosca. Toraj ple-| matter is in a nut-shell, ta dva
Kaj vedno laja za plotom? har laže, da je pred vratmi.se kar norčujeta bodisi iz ru-__
Vzrok za ta napad hočem či- stal zvezdonosec z količkom vidarskih ali trgovskih delavcev, j ^ ^ nah ajate v Detroitu tateljem tudi navesti, in potem roki, ampak ti veš, zakaj ti ni Ker je bil dopis od Gosp. Po- Mic^ ' fn Tte ^lačni se oglasit?
emece
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SU-KE!
SVOJ POKLIC VRSl ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
gorelca lažnjiv in napadljiv na
pri
mogel,
najti resnice ? More najti opravičila za svojo vero? Ne.
Milijone mučencev, ljudi kot on, dalo je kri za to vero. Milijoni toliko žrtvujejo za vero! Vsako nedeljo gleda milijone hiteti v cerkve. Pri vsakem ko-jraku sreča sv. vero. Če vkljub vsemu temu še ne veruje, celo od vere odpade — je kako o-pravičilo mogoče ? Ne !
Zato, ali ni v resnici popolnoma prav, da "kdor ne veruje" bo pogubljen?
Gotovo! Vsako človeško bitje v sebi čuti velikansko težo vprašanja: od kod sem? za ko-
Toda £a sem? kam ^n17 Vse sili človeka neprestano k temu
vprašanju. Ima toliko sred-i
slepi slepi
bodo šele čitatelji na jasnem daia tvoja vest k lepi veselici, in naj sodijo zakaj se moj več- Gospod plehar piše: da so bi-letni prijatelj maščuje nad me- \\ na tej veselici sami
n°j-	'procentni gospodje in gospe. ran od drUgih prijateljev odgo-| daje"
Pred par leti je prišel Mati- Da laže,( ga lahko vsak spozna vor}tit da to ni za moža ali o- ' y.A ja Pogorele v mojo trgovino v jz njegovega dopisa. Na tej ve-; sebo, kateri več razumi kot do-nekakem razburkanem stanju selici smo bili vsi delavci bodi-j piSOvalec, vendar sem upošte-ter z vsiljivimi besedami (še sj v rudnikah, ali pa v trgovi- val v0jj0 mojih prijateljev, nikoli tega popred) in je rekel nah. plehar menda šteje vse! ker oni so pod kontrolo družbe, da sedaj pa moramo nekaj za- trgovce za gospodo, da si dela-[ampak tu in tam se bo eden alij četi, namreč, bi moral prispe- j0 od zore do pozne noči, a sam drugi oglasil, ko pride v jav-vati nekoliko za Rt. F. Buha ^^e prišteva v proletarski raz-
že 30 letnega prijatelja in sicer i FRANKU KLEMENCU, petsto j na mojo OSebo, sem bil primo-j kateri dobro kuha in dosti je-
Za obilen obisk se priporoča CLEMENS LUNCH 4848 Buchanan Ave.
DETROIT, MICH.
bi moral za Rt. F. spomenik, za katerega se mora kar najhitreje nabirati eno gotovo svoto. Mislil sem si sam pri sebi, to je dobra ideja, in bi bilo zelo lepo od nas, da se
kaj takega zgodi, vendar pre den sem dal ali dovolil podpis je k mizi. Da sem svojega imena, sem ga vprašal, predsednik omizja na
če ima že kakšen načrt pri sebi, za nameravani spomenik ?
red. Ob enim pa predbaciva rudarjem, da so umazani dokler se ne umi je jo, naj se spominja sam kolikokrat se je u-mival pri meni, ko je bilo treba večkrat vodo premeniti, preden
bil tu tej ve-
nost. Ravno danes je eden rekel, "jaz vem dosti od njega." Rojakom po državi Minne-Zaraditega vprašam gosp. Po-|sota ter državi Michigan naz-gorelca, ko sva bila prijatelja; nanjam, da jih obiščem ta in toliko let, če nisem jaz za nje-
ga storil več, kakor za katerega rojaka ali prijatelja. Leta 1907 sem bil njegov varuh v
drugi mesec zaradi oblek, katere merim in potem po naročilu dostavljam odjemalcem, po najnižji ceni, kakor se pro-Blago in de-
selici so krivi prijatelji, kateri me spoštujejo, in pri taki vese-Pogorelc hitro privleče eno sli- ||jci kod "Surprise Party" se moko, katero si ogledam in vidim, ra včasih na mizo skočit, kaj da je bil obris še precej visok, se zgodilo, če bi pa plehar
stev na razpolago, da najde jasen in določen odgovor na to
Bogu svoj cilj. V	nes^-|vprašanje, če noče — ima kak
izgovor? Ne.
. .... j	I Zato gorje svetu radi neve-
:motili, da noče iti domov, tem- ^ ^^ ^^ ^ bo tu_
uje :iti.
torej Šel je
mu tudi
k očetu,
noče pa so
Spodaj na desni strani je bila ! slika kajpak tudi Pogorelca, vprašam ga, kaj pa predstavljajo te slike na levi strani obrisa ? Odgovoril mi je; ta je rno-
se
skočil na polno mizo? Dokler sem trobil v njegov rog sem bil allright in tudi me je dobro ra-zuHlel, da kaj sem govoril, sedaj pa, ker me ni mogel dobi-
Tivolah pri Ljubljani, ko se je dajajo na debelo, repenčil, kakor tisti, kateri je;lo jamčeno, vse je najboljšega poln čorbe in se ni vedel
ob- 'izdelka, vsake vrste, velikosti.
ga
eč gre v nasprotno stran.
Brez vere človek ne vidi po-t. j. načina življenja. Božja olja je naš največji zakon v ivljenju. Mi smo na svetu, da i izpolnjevali, kar Bog od nas oče, t. j. božja volja in bi ne ršili tega, česar on noče, kar ■am prepoveduje. Brezveren lovek pa ne veruje v Boga, to-ej tudi ne v njegove zapovedi.
Povejte, dragi, kaj je brez-ercu svetega? Nič. Samo, da
di strašno kaznjevan. Amen.
Progres Linoleum & Carpet Store
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec star 38 let z dvema otrokoma v starosti tri in pet let, se želim seznaniti in poročiti z dekletom ali vdovo v starosti 35 do 38 let. Ako kate-| ro veseli in ima resno voljo, naj mi piše in priloži svojo sliko na spodnji naslov. Tajnost jamčim, sliko pošljem na zahtevo
_ra policaj ne zasači, pa je do- nazaj. ---- Qnn\r\ rl M CA liudie imajo i J. -
>ro. Samo, da ga ljudje imajo -a dobrega. Toda kolika mo-
A., 136 La Harpe St. LA SALLE, ILL.

našati kot poštenjak, kakor se je on izrazil. Zraven njega bi bil še jaz prišel v zadrego, ko bi ga ne spravil na varno. Naj mi Matija odgovori če ni resni-
. o
ca.
Pri vsakem prihodu v Ely, se je oglasil pri meni kot prijatelj in gost, navadno vselej takrat, ko je bila moja miza pripravljena in naj si premisli koliko krat je to bilo! In on ve, da sem ga marsikaterikrat pogostil z vsemi stvarmi kot svojemu prijatelju.
Pred zaključkom moram povedati še to, da gosp. Pogorele in vsi njegovi sodrugi me ne bodo dobili na limanice magarij se danes na glavo postavijo.	.
Jaz ostanem ravno istih odkri- v NAJEM se dajo 4. sobe po-tosrčnih idej, s kateremi sem sameznikom s hrano vred, ali prišel v Ameriko, in si hočem brez hrane, kakor hočejo> Leta ugled med našim narodom pe sobe in udobnosti. Za naslov tudi ohraniti. V resnici imamo se zve pri upravništvo tega li-nekoliko tukaj na Ely takih, sta. (P. 8. T. 12. S. 13.)
Naročila dopošiljam po posti na dom točno, hitro in zanesljivo, ker tvrdka ki izdeluje o-bleke je največja tvrdka z o-blekami za može in fante v A-meriki. Rojaki poskusite ter bodite prepričani, da boste zadovoljni. Moje dosedanje poslovanje v tem oziru z našimi ljudmi mi daje popolnono zadoščenje, kakor tudi mojim odjemalcem največje zadovoljstvo z oblekami, ki so jih kupili od mene.
Za naklonjenost se priporočam
MATH POVSE, 6202 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio.
__
_
_
QladiatorjI
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu.'— Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
Toda tam-le med oresjem in praprotjo leži dolga vrsta belo oblečenih junakov, ne-potrpežljivo čakajo znamenja za napad. In onstran, tam kjer se dviga proti nebu nasip, temen in raven, tam stopa gorindol visoko-zraštel vojščak na straži, čujajoč rimske orle* z varno, mirno, vztrajno čuječnostjo tiste discipline, ki je naredila rimske legionar-je za gospodarje sveta.
Iz nova zapoje trobenta — raz ven trdega in enakomernega stopanje čete, korakajoče k izmeni, edini glas, ki ga je slišati v vrstah šatorov, postavljenih v redu in natančnosti za nasipom. V kratkem bo straža izmenjana in takrat, ako sploh kedaj, bo dan ugoden trenutek za napad in bo vspeh mogoč in verjeten. — Mladina ne zna čakati je ne-potrpežljiva — skoraj slišno bije srce mlademu bojevniku, z bolestnim koprnenjem poskuša rezilo svojega meča in ostrino svojega kratkoročajnega kopja.
Končno pohiti dolgo pričakovano geslo od vrste do vrste.
In kakor peneči se rob morskega vala se dvigne bela čila in se razvije v bledi mesečini in mož za možom plane po koncu — bojni glasovi zaorijo, topot stoterih nog za-hrumi, val plane in butne ob trdi in varni odpor taborovega nasipa.
•Toda rimska disciplina se ne da tako zlahkoma ukaniti.
Trobente zakličejo v boj in preden je še zamrl njihov glas med daljnimi griči, že stojijo legionarji pod orožjem in že blisketa na nasipu ščit in čelada, kopje, meč in sulica. Rimski orel se je zbudil in čuje, ni si sicer imel časa ugladiti svojega perja, pa kij un in kremplji so ostri in pripravljeni za brambo. Vitki centurion postavlja svoje moštvo v ravne in pravilne vrste, kakor da bi z njimi hotel korakati mimo Cezarjevega prestola, a ne pa odbiti napad divjega barbarskega sovražnika. Tribuni v zlatih čeladah hitijo na svoje prostore ob štirih oglih tabora, pretor pa daje svoja povelja mirno in nemoteno iz središča. —
Nad krikom in vikom napadajočih Britancev doni jasni glas bojne rimske trobente, naročajoč povelja kratko in razumljivo, kakor živi glas, in slišno bojevnikom daleč naokrog, vlivajoč pogum in zaupanje in red v zmedo —.	•* "
Belooblečeni junaki Britanije za vihtijo svoje dolge meče in planejo k napadu.
2e so napolnili jarek in zlezli na nasip, pa zopet in zopet se morajo umakniti trdnim vrstam in železni disciplini branilcev in strašno deluje v stisnjenih vrstah napadalcev kratek meč rimskega vojščaka, kritega z varnim ščitom.
Pa sveži napadalci vrejo preko nasipa in preplavljajo tabor. Pijan od zmage divja mladi bojevnik okrog in kupoma pada sovražnik pred njim. — Leta mirnega življenja so mu vredni ti trenutki.
Priboril se je do pretorija, dosegel je orle. Divje plane nad nje, ki jih kot znamenje svojega junaštva ponese zmagoslavno s se-
bojs
Pa krut centurion ga pobije na tla. Ranjenega, nezavestnega, krvavečega ga odneso tovariši, krčevito drži njegova roka drog rimskega orla. — Položijo ga na bojni voz, divje bičajo dirjajoče konje, ropot koles bobni v njegovih ušesih, ko skokoma šinejo tu preko poljan in —
Sel i Jrozerpine so izpolnili svojo blago dolžnost in odhitijo na snežnobelih perutih nazaj v podzemlje k boginji mladostnih spominov — in mladi, veselja kipeči, zmage pijani britanski bojevnik se prebudi — kot rimski suženj.
II.
Tribun Julij Placid.
In zares je ropot voza in topot konj
* Zlat ali srebrn orel na drogu je bil bojno tnamenje rimskih legij.
Zračna, na vse strani odprta lopa pred vhodom v notranje prostore.
zbudil spečega sužnja iz njegosih sanj.
Pa kako čisto drugačen prizor so zazrle njegove tru-dne oči, kako različen od prelepih slik, ki mu jih je njegova domišljija dala gledati v senčnatem kraljestvu sanj.
Prelep portik,* podprt z vitkim stebrič-jem iz gladkega, belega marmorja, ga je branil pred žarki jutranjega rumenega soln-ca, ki je ob tisti uri že pripekalo z vso silo vročega italijanskega neba. Sveži venci zelenja in cvetic so se ovijali krog snežnobelih stebrov in nežno izklesanih korintskih kapi-telov, ogromne kamenite vaze so stale v dolgi vrsti v enakomernih razdaljah in nosile oran-žine, mirtine in druge temnolistnate cvetlične grme in vabile v notranje prostore k hladnemu počitku. Med zelenjem so se belili kipi v naravni velikosti, tu marmornata Venera v sramežljivi zavesti svoje brezprimerin' lepote, tam mladostni Apolon, radujoč se ne-prekosljive popolnosti svoje bažonstvene u-merjenosti in gracioznosti. Nad sužnjevim ležiščem, udobnim divanom iz čudno izrezljanega lesa himetskih gozdov, je stalo dragoceno umetniško delo, morebiti dražje, kot 12 njemu enakih sužnjev, marmornata sova, tako čudovito izklesana, da se je zdelo, kot bi se jutranji \*etrič igral z njenim mehkim perjem. Tla portikovana so bila iz blesteče-ga, bogato vloženega marmorja, čista in brez najmanjšega madeža. Saj so jih morali sužnji vsakikrat na novo umiti in osnažiti. kadarkoli so se jih dotaknile prašne noge ali pa kolesa in konjska kopita.
Bogatija, razkošnost, razsipnost je vladala vseskozi celo tukaj zunaj v predveži bogate Rimljanke. Kajti Valerija, gospodarica te sijajne palače, je bila ženska plemenitega rodu in neizmernega bogastva in je živela po najskrajšani modi. Ni je bilo ničemurnost in ne norosti njenega spola in stanu, ki bi se njej ne bila vdala, in kakor dandanes je tudi takrat ženstvo visokega rodu le prepogosto zabredlo v skrajnosti in frivolnosti in se naslajalo na pohlepnih zabavah, ki ne soglašajo z zdravim razumom in s samopremagovanjem.
Svečan mir in skrivnostna tihota vladata v hišah bogatašev še v poznih predpoldanskih urah, ko že drugi smrtni ljudje davno hitijo za svojimi posli ali pa za zabavo.
Tistikrat je bil Valerijin rojstni dan in sužnji so že navsezgodaj razobesili zelenje in cvetlice po stebričju. Ko pa je bilo dokončano to ljubko delo, je iznova legla tihota na palačo in družino in suženj, ki smo prisluškovali njegovim sanjam in ki je prišel z darilom od svojega gospodarja in ni našel nikogar v portiku, je sedel tu v hladno senco in od vročine zaspal — in spal bi bil do poldneva, da ga ni zbudil ropot voza, ki se je tako čudno pomešal z njegovimi sanjami.
Ni bil to voz plebejca, ki je pridrdral tako divjo naglico v stebričje portika in se ustavil kakor vkopan, da so se plemenite živali v zmedeni nepokorščini divje vzpenjale na zadnjih nogah in bile krog s^be.
Dvokolesni voz je bil izdelan iz svetlo likalnega lesa divjega figovega drevesa in bogato obložen s slonovo kostjo in zlatom. Na prečkah so bile izrezljane cvetlice in listi vinske trte, ojnice in osi pa so se končavale v volčje glave.
Le dva človeka, voznik in njegov gospodar, sta sedela v vozičku, ki je bil izredno lahek in pripraven, da razvija vso poljubno naglico. Štirje plemeniti konji so bili vanj vpreženi. — Mlečnobeli so bili, s črnimi gobci ter krepkega vratu in krepkih prsi. Majhna, živahna ušesa, široke rdeče nosnice, drobna glava — vse to je pričalo o čisti krvi plemenske živali, kratki, zaokroženi hrbet, močne mišice in tenke noge pa so obljubovale izredno moč, vztrajnost in hitrost jutrovskih dirkačev.
Nemški "rdečkarji" grozijo s stavko.
Berlin*. — Nemški komunisti, kateri so pomagali indi-rektno, da je prišel Hinden-burg na predsedniški stolček so se odločili, da bodo proglasili 2 1-urno stavko na dan Hin-' denburgovega ustoličenja.
t
-o-
Stavka v Parizu.
Pariz. — V nekaterih delih; Pariza stavkajo uslužbenci poulične železnice in šoferji bu-sov v protest, ker so bili neka-; teri delavci odpuščeni iz službe radi udeležbe pri majskih demonstracijah. Vojaštvo' in policija je pripravljena, ker se je bati izgredov.
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
1320 W. ISth Street,
CHICAGO, ILL.
\ ence za pogreba, šopke za neveste in vsa v to -troko spadajoča dela izvršujem točno- Po naročilu dostavljam na dom.
Cene zmerne.
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri
A. S. & EDINOST
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
mmmmmmm
CLEVELANDČANJE!
kadar potrebujete pogrebnika s* spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite m° po telefonu! 2018 W. 21st FIao% CHICAGO, L. Phone: Rosevelt 8221.
J. K0SMACH
/804 W. 22nd St.. Chicago, 111
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. 2ELE 2 NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi earantiran« delo za S4.00. Prevzamemo delo n; vsakem delu mesta. Obstoiimo že let: kot največje to zadevno oodietir v CbicaTi Uniiski delavci
J. J. DUNNE ROOFING CO 3411 Ofcden Ave. Phone Lawndale 0114
—	Dunaj — Dr. Johan Pa-,
lisa, sloveči astronom in ravna-, telj opazovalnice na dunajski univerzi je tukaj v visoki starosti preminul.
—	Dixon, 111. — Ječe Lee okraja so prenapolnjene z jetniki, ki so kršitelji prohibicij-ske postave. Ker ni dovolj postelj morajo spati na kamni-j tih tleh.
—	Ottawa, 111. — Pri kolizi-ji poulične železnice in avtoja je bila 13-letna deklica Inez Zellers vozeča se v avto usmr-tena, nje stari oče je dobil težke poškodbe in motorman kare je bil močno obrezan ko se je pri trčenju razbilo okno kare.
—	Ancona, Italija. — Policija je zasegla v stanovanju komunista Emilio Romagnolija važne dokumente o komunistični zaroti. Romagnoli je bil aretiran.
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, . O.
sem rabila VVahči-\ čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi stralno odpadali ta-' ko. da bi bila vse rabila Wahciceve Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje kra sno in srosti rastei« tako. da imam sr daj en jard in tri palce dolge lase za kar se \Vahčiču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moškt, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte. bule. turove, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive la>'_\ revmatizem, lcostibol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj
JAKOB WAHCIC
1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
i
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
^ 1907 BLUE ISLAND AVENUE.
CHICAGO, ILL.
4
f
f +

j.
/ i

SEVEDA FOREST CITČANI
Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BENJ. EIGHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)
■ iici
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolaffo noč in dan. — Najboljši avtomobili za p«-(rrebe. krste in ženi^ovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666.

Chicago.
_
_
Piše J. M. Trnnk:
Gospodje pri Glasu Svoboda pravijo, da katoliška cerke. 1 postavlja nauke Kristove in biblije na glavo. Sicer pišejo, d t "svojega" Krista in "svoje" biblije. Pa je Ie en Krist in ena I biblija. Ker se gospodje sklicujejo na Krista in biblijo, sledi, da oni nauke Krista in bibli-je prav razlagajo, so toraj piv-, vi cerkveni očetje. Mnogi ce -k veni očetje so tudi svetniki, i Toraj, gospodje, še "šajn" vas čaka. Uprašanje je samo, kje in kdaj, saj posmrtno življenje desledno tajite. Tudi na oltar-i je bote težko prišli, ko Vam cerkve tako strašno mrzijo. Morda pa "bog" vendar pogleda na Vas, samo zagrmeti nikar. . .! -
* * *
Prosveta meni, da mora pc -rodna kontrola biti že radi t»r-ga, da na mesto mnogih si; -botnežev dobimo več "duševni velikanov, ki bodo delali v prid človeštva . . ." Ali bo "prvi" velikan, ali "drugi"? Pa mei> da ja ne boste izvajali kontrole že pred prvim iz sameg i strahu, da bi ta ne padel v vedo, ne bil slabotnež ? ? Pa -mam proti Vaši teoriji še nek; ; pomislekov. Ali ste ponosni A-merikanci? Vaša dolžnost M bila, da ste. Vsak Amerikane se ponaša z Benjaminom Franklinom. Bil je ta mož res velikan, da jih bo malo, in naj I u kontrola še tako izborno izp — ljana. In ta mož — velikan jt? bil —--deseti izmed trinajstih otrok njegovih sta riše . In Franklinovi stariši niso bij bogatini, živeli v izobilju. V Bostonu so pokopani in Benj -min — velikan, deseteri, jim ;e napravil nagrobni napis, ki se glasi:
j Without an estate, or ar.r
gainful employment By constant labour and ind
i stry
They maintained a large fan i-
ly
Con fort ably,
And brought up thirteen children
.And seven grandchildren Reputablj^.
From this instance, readers. Be courageous in thy calling And distrust not Providence.
Ampak Vam glede "velik nov" ponujam še nekaj v premislek. Zgodovina dokazuje da so bili nekateri izmed največjih velikanov rojeni v dru-jžinah, kjer je malčkov kar mr-'golelo. George Washington je imel deset, Napoleon devet, Shakespeare osem, Sir Walter ednajst, Fenimore Cooper dvanajst, Tennyson dvanajst, Car-lyle deset, Phillips Brooks devet, kardinal O'Connell ednajst in Sv. Katerina Sijenska, velikanka, kakršnih zgodovina 'med ženskim spolom le malo pozna, dvaindvajset brateov in sestric.
Odsihmal jih bo malo, pa bodo vsi . . . no . . . kakršni so njih veliki "očetje" in čednost ne matere!
* * *
Glas Svobode trdi, da se kontrola izvaja v farovžih in samostanih. Čemu, meni, bi je ne smel izvajati tudi delavec in delavka. Gospodje, s to robo pa ne boste daleč prišli. Ali ste tako sigurni ? Pa recimo, da ste. Ničesar nočem tajiti, ako ste. Gospodine, pomiluj, pomiluj... vsi smo grešniki, in greh se skobaca tudi čez marsikatere zidove. Gospodine, pomiluj . . . A bogami (je slaba, strašno slaba, še kdo hoče opravičiti lastne grehe z grehi drugih. Ko smo pisali nekoč latinske naloge, je profesor zasačil mojega soseda, ko je imel pod klopjo odprto knjigo. Kaj je junak tnaredil? "Trunk jo ima tu-|di . . se je hotel opravičevati. Pa sva jih oba, gospodje,, prav oba dobila po hrbtu . . * Capito?
-o-
Katoliški Slovenci moramo
dobiti svoj katoliški dnevnik!
_
A
s