I N F O R M A TOR gorenje GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE,DSSS SOZD ! Leto XXIII. Številka 15 Jubilanti dela ' Pefefc, 21. aprila 1989, bo na ana Podelitev jubilejnih /av9rad 'n Poznanj tistim de-/„ cem Gorenja v Titovem Ve-u10’ ki so v drugi polovici Ulilo?*pta dopolnili 10’ 20 aforado 'n Priznanje za 30 let est°be Gorenju bodo ob tej vpl0,081' Prejeli Franc Brino-ia,c'Viljem Jagodič, Marija Pes-■ 'Matilda Polak in Franc Vivod 'jorenja Gospodinjski aparati, toni'?1 ®olha' Jože Ribizel, An-renit> U,ei 'n Anton Zlovše iz Go-v.la Notranja oprema, Cecilija PUsar iz Gorenja Elektronika Široka potrošnja, Jože Herlah iz Gorenja Raziskave in razvoj ter Vladimir Cigale iz Gorenja Commerce. Seveda bomo te tridesetletnike, kot jim radi rečemo, v našem prihodnjem Informatorju še posebej predstavili. Za dvajset let dela v Gorenju bo nagrade in priznanja prejelo 54 delavcev Gorenja Gospodinjski aparati, 29 delavcev Gorenja Servis, 15 delavcev Gorenja Notranja oprema, 14 delavcev Gorenja Commerce, 5 delavcev Gorenja Procesna oprema, po 4 iz Gorenja Elektronika Široka (Nadaljevanje na 3. strani) ?afa medalja za lovsko puško on J8' mednarodnem sejmu ir.Z.stva in kmetijstva v kin?^U se ie s celotnim lovs-'o Programom predstavil tu-p obrat Puškama Gorenja 0cesna oprema iz Kranja. Ta lani rat se ie v Gorenje vključil aprila, z nekaterimi izdelki la ®° se nato predstavili že na kem sejmu v Kranju. Tokrat pa so na svojem razstavnem prostoru predstavili dve novosti, kovček za prenos lovskega orožja in lovsko puško z bločnim zaklepom, za katero so jim podelili tudi najvišje sejemsko priznanje - zlato medaljo. Na letošnjem kranjskem sejmu sodeluje več kot 700 razstavljalcev, od tega približno 80 iz tujine. D.R. JpROB ’89 '-etos, oje, že strokovno- JurnhtVeno srečanje o robotizaciji f), d1 Poteka od 18. do 21. aprila Tud' ' lovni l*rat bosta med številnimi de-vse i or9anizacijami ter instituti iz Sodni 90slaviie’ 'n Prvič tudi iz tujine, je p® 0va|i delovni organizaciji Goren-ziska esna °Prema ter Gorenje Ra- Sr°Xte vsa leta doslej tudi letošnje ztvč!'116 o Sk sta'n'uu: Gorenje-------------------- a okrogli mizi, organizirani za !°:ra'ca Slovenije, med pokrovitelji 1 tudi Gorenje. Z referatoma bo- organizira Gospodarska poslovodne delavce, sodelovala Franc Seme iz Gorenja Raziskave in razvoj in Vlado Kukovič iz Gorenja Procesna oprema. Poleg tega pa bo Gorenje Procesna oprema skupaj z Institutom Jožef Stefan iz Ljubljane na posebnem panoju predstavilo delovanje robota za površinsko zaščito Goro 201. Ta projekt je dodatno finansiran tudi pri Zveznem skladu za pospeševanje tehnološkega razvoja. Prav tako pa bodo Gorenjevi predstavniki vse dni sodelovali še pri ostalih splošnih dejavnostih. D.R. Nov stroj za izdelavo vodila pekve v tozdu Galvana Gorenja Gospodinjski aparati Vsakih 7 sekund novo vodilo V tozdu Galvana Gorenja Gospodinjski aparati so pred kratkim dobili mikroprocesorsko vodeni stroj za izdelavo vodila pekve za enojne in dvojne vgradne pečice. Čeprav stroj obratuje še poskusno, pa z njim že dosegajo pričakovane rezultate. V dveh izmenah izdelata delavki 6.000 poliz- delkov, medtem ko so pred tem 4 delavke izdelale v enakem času le 900 vodil. Ali drugače povedano: sedaj izdelajo vodilo pekve v 7 sekundah, medtem ko so prej potrebovali skoraj minuto! Ob tako povečani produktivnosti je bistveno izboljšana tudi kakovost. H.J. Sistem EKO za ekologijo in svetovni trg Gorenjevi razvojniki in konstruktorji si vse bolj prizadevajo inovirati in izboljšati gospodarnost uporabe gospodinjskih aparatov in njihovo ekološko naravnanost. Potem, ko so razvili in v novo generacijo pralnih strojev vgradili eko sistem, so ga s konstrukcijsko spremembo odtočnega dela pralnega stroja začeli postopoma uvajati v vse druge inačice pralnih strojev, ki jih proizvaja Gorenje. V odtočno cev so na določeni višini vgradili pretočno posodo, v kateri se med črpanjem zadržuje voda, ki se potem po cevi vrne nazaj in zapolni cev do iztoka iz kadi. To preprečuje sesedanje neraztopljenega pralnega praška v odtočni cevi in omogoča njegovo popolnejše izkoriščanje v nadaljnjem pranju. Pralni stroji z vgrajenim eko sistemom imajo pred drugimi pralnimi stroji dvojno prednost: porabijo za skoraj 20 odstotkov manj pralnega praška in bistve- no zmanjšujejo onesnaženost okolja. Učinkovitost eko sistema, ki ima v svetu bolj ekološki prizvok, je bila v Gorenjevih pralnih strojih preverjena na znanih inštitutih na Danskem in v Zvezni republiki Nemčiji. Tamkajšnja testiranja so potrdila ugotovitve internih testiranj v Gorenju in še bolj poudarila upravičenost uvedbe eko sistema v vse pralne stroje Gorenja. Eko sistem vgrajujejo v vse pralne stroje, namenjene kupcem v tujini, štirim inačicam za domače tržišče pa se bodo do konca leta pridružile še druge z vgrajenim eko sistemom, saj ima poudarjena skrb za čisto okolje in gospodarno porabo sredstev povsod enako težo. S to izpopolnitvijo pralnih strojev se je Gorenje pridružilo prizadevanjem evropskih proizvajalcev za varčevanje s pralnimi sredstvi in za čistejše okolje, hkrati pa v boju s konkurenco naredilo korak naprej. D. Založnik J Bolniški izostanki v I. tromesečju 1989 V lanskem letu smo v našem glasilu Informator redno, vsake tri mesece, spremljali izostanke z dela zaradi rednih dopustov, bolniške in porodniške. Tokrat pa smo se odločili, da objavimo le podatke o bolniških izostankih. K takšni odločitvi so nas navedla razmišljanja nekaterih naših bralcev, češ, da so ti podatki najpomembnejši in, da izostanki zaradi rednega dopusta samo zamegljujejo celotno sliko. V Gorenju smo namreč ena izmed redkih organizacij združenega dela, kjer te podatke tako podrobno spremljamo. In, ko govorimo o, na primer 19,78 % izostankih v Gorenju Gospodinjski aparati, so mnogi prepričani, da gre za slabo izkoriščenost delovnega časa. Po drugi strani pa je tudi res, da je pri nas zaposlenih mnogo delavcev, ki imajo že daljši delovni staž in zato tudi več dopusta. Na tovrstno odsotnost pač ne nameravamo vplivati, saj vemo, kako potreben je pravi oddih nekomu, ki prizadevno dela vse leto. Naša razmišljanja naj torej veljajo predvsem bolniškim izostankom, ki so dostikrat tudi rezultat naše premajhne ali prepozne skrbi za lastno zdravje. Primerjava odstotka bolniških izostankov v letošnjem prvem tromesečju z enakim obdobjem lanskega leta pa vsekakor kaže, da se je ta odstotek zmanjšal v večini delovnih organizacij. Pri tem posebej izstopajo tozd Gostinska enota v Gorenju Gospodinjski aparati s 5,92 % manj bolniških izostankov, kot lani v tem času. Gorenje Mali gospodinjski aparati s 3,50 in delovna skupnost Gorenja Notranja oprema s 3,30. Posebej velja pou- dariti, da se število bolniških izostankov v Gorenju Mali gospodinjski aparati, kjer imajo tudi obratno ambulanto, tudi sicer nenehno zmanjšuje. In če je bilo v lanskem prvem tromesečju vsak dan v bolniški 36 delavcev, jih je bilo letos le 21. Žal pa lahko ugotovimo tudi, da se je povečalo število bolniških izostankov v tozdu Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati, kjer so lani v prvih treh mesecih zabeležili 6,70 % bolniško, letos pa 9,52 %. Ali drugače, lani je bilo v tem času zaradi bolezni odsotnih vsak dan 18, letos pa 28 delavcev, čeprav so v poprečju stari nekaj nad 30 let, čeprav delajo predvsem v zaprtem prostoru, brez prepiha pa tudi posebno težkih bremen ne dvigujejo. Zanimivo je, da po odstotku bolniških izostankov ne izstopajo iz poprečja šmarske občine. Zato pa je njihova 9,52 odstotna bolniška, toliko bolj opazna v Gorenju Gospodinjski aparati, kjer imajo poprečno 7,97 % bolniško. Prav zato so se v tozdu Kondenzatorji odločili za pristop k samoupravnemu sporazumu, s katerim so v občini Šmarje pri Jelšah uvedli nadzor bolniške. "Ni naš namen reševati ta problem nehumano, saj je predvsem za resničnega bolnika, pomembno, da ravna po zdravnikovih napotkih in počiva, če je to potrebno," pravi Angela Mlakar, ki v tozdu Kondenzatorji skrbi tudi za to področje. Vsekakor upamo, da bo v prihodnje čimmanj tistih črnih plusov, ki pomenijo povečanje bolniške, saj bo to pomenilo tudi, da smo bolj zdravi in lahko delamo več in bolje ter si tako zagotavljamo trdnejšo socialno varnost in ustvarjamo bogatejše življenje. B.G. Bolniški izostanki Delovna organizacija, tozd, dsss Poprečno štev. zaposlenih Bolniška do in nad 30 dni štev. delavcev ■S J sra ll II Gorenje Gospodinjski aparati 5.471 437 7,97_ Štedilniki 910 87 9,65^ Pralno-pomivalna tehnika 943 87 9,25^ Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.534 135 8,73^ Galvana 245 20 8J2, Kondenzatorji 285 28 9,52^ Kompresorji 175 4 2,60^ Gostinska enota 108 4 3,88^ Vzdrževanje 318 18 5,48^ dsss 953 54 5,77_ Gorenje Notranja oprema 625 52 8,30^ Pohištvo 291 25 870^ Gradbeni elementi 244 23 9.50^ dsss 90 3 3,7^, Gorenje Procesna oprema 573 20 3,49^. Gorenje Elektronika Široka potrošnja 410 23 5,45^. Gorenje Commerce 1.013 64 6,30^. Gorenje Servis 1.825 107 5,89^ Gorenje Raziskave in razvoj 74 3 4^ Gorenje Interna banka 71 5 7,1^, Gorenje dsss sozd 94 4 47^ Gorenje Mali gospodinjski aparati 489 21 4,40^ Gorenje EKO 612 54 8,81^ Gorenje Naravno zdravilišče J Odstotek bolniških izostankov v 1. tromesečju 1989 v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta - % % + Gorenje Gospodinjski aparati - 0,83 1- Štedilniki - 0,30 Pralno-pomivalna tehnika - 0,35 '4 Zamrzovalna in hladilna tehnika - 1.52 Galvana sli + 0,72 Kondenzatorji + 2,82 llllilillli Kompresorji Gostinska enota - 5,92 dsss - 0,78 Gorenje Notranja oprema - 0,20 j-'.. Pohištvo - 0,10 Gradbeni elementi mm + 0.70 dsss - 3,30 Gorenje Procesna oprema - o,3o t::: Gorenje Elektronika Široka potrošnja + 0,04 Gorenje Mali gospodinjski aparati - 3,50 Gorenje Commerce eiii + i-4o Gorenje Raziskave In razvoj - 2,45 Gorenje Interna banka - 0,23 }:: Gorenje dsss sozd mm + i,i3 - zmanjšanje % bolniških izostankov + povečanje % bolniških izostankov Zakaj v Nazarjah sije sonce? Iz obrazložitve za medaljo sonce, ki jo je Gorenje Mali 9oS^, dinjski aparati prejelo ob Dne varstva: ,, "V delovni organizaciji je 465 zap"; lenih. Načrtujejo računalniško v°^ "innlnniin in nri tem riaieio dla.. no tehnologijo in pri tem dajejo gk poudarek na delavca, ki bo ustva'i:( len le, če bo živel dobro, zdrava varno. ^ Investirali so v integrirana delov, mesta, ki delavca razbremenijo Pff hofizičnih obremenitev, ker so tena loško-ergonomsko dobro reša^ Ekološke meritve kažejo na čisto o lovno okolje. Zunanje okolje s° ^ bremenili s spremembo energijo L koča goriva - lesni odpadki), o' kovne službe so reorganizirali da je služba varstva pri delu sa^ ( stojna, hkrati pa vključena v vse načrtovanja razvoja. V letu 1988 uvedli stoječi zajtrk, triažno preve tivno ambulanto in vključevanje ^ dicine dela v proces ureditve dednih mest. Kot posledica je boln1^ : --t ^ stalež padel z 9 % na manj kot Prepričani so, da je njihova tudi^ nomska uspešnost posledica tudi H zadevanj za humano in varno del" turi ' Ve^i' izvoz hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenja terja t ' Vse boljšo kakovost naših izdelkov," pravi Iztok Herič, ki v ste- Konclenzatorii skrbi za kakovost. "Vključujemo se v si- s» . i'uiiucM^aiur|i sitroi za nanovosi. VKijucujemo se v si-pr ^ lntegralnega upravljanja kakovosti v Gorenju in delamo po ^žemnih pogojih, za katere smo se dogovorili.” ^posredno sodelovanje približno 120 delavcev trgovs- riai 0r3anizacije Elektromate- la Isoektye v sredo’ 1Z apri' tn, 9’ obiskalo Gorenje v Ti- tlenju. izvrv? mani6m 50 s' ogledali pro-v °dni0 gospodinjskih aparatov, Cnm ovorih z delavci Gorenja rnen 6rCe pa Pouclarili velik po-nen nePosrednega medseboj-So§a 'formiranja in poglabljanja q- Ivanja. Gostje so pohvalili enJevo skrb za kakovost iz- delkov, izobraževanje trgovskih delavcev in čimboljše seznanjanje kupcev. Odkrito so opozorili tudi na pomajkljivo kakovost nekaterih izdelkov in probleme servisa. Želijo, da bi njihovi obiski Gorenju postali tradicionalni, saj se tako na najbolj neposreden način seznanijo z Gorenjevimi hotenji, proizvodnimi načrti in napovedmi, Gorenje pa s tekočimi in aktualnimi gibanji na domačem tržišču. D.Z. Jubilanti dela J^ievanje s 1. strani) dini?i3nia’ Gorenje Mali gospo-kavp apara,i 'n Gorenje Razis-Gor 'n razvoi ter po 2 iz dsss bank*16 sozd 'n Gorenja Interna 1CH J71®0* tistimi, ki so obeležili deb6 dela v Gorenju, je največ aDarv®ev Gorenja Gospodinjski Sen- 134- 62 jih je v Gorenju IS’ 45 jih dela v Gorenju Commerce, 20 v Gorenju Notranja oprema, 15 v Gorenju Procesna oprema, 9 v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, 7 v Gorenju Mali gospodinjski aparati, po 2 v dsss Gorenje sozd in Gorenje Interna banka ter ena v Gorenju Raziskave in razvoj. Vseh jubilantov dela pa bo na tokratni podelitvi nagrad in priznanj kar 685. ^zstava risb Božidarja Jakca 0 Petek, 21. aprila 1989, bodo O0 ]Z3° v Gorenju Servis kJzr' razstavo risb akadems-99 slikarja Božidarja Jakca. prQ*ei Priložnosti bo tudi kulturni lovai-^s71, v katerem bodo sode-1 šaleški oktet in učenci Os- novne šole Bratov Mravljakov iz Titovega Velenja. Zbranim pa bo spregovoril umetnostni zgodovinar Jože Hudeček. Razstava bo odprta za vse občane vsak delovni dan do 16. ure, trajala pa bo do 15. maja 1989. literarni večer Minuli So četrtek, 13. aprila 1989, krtir-e.na literarnem večeru v SrlkP'0' kutturnega centra Zvok 'laPptnik v Titovem Velenju niitn™'nu Fritzu s svojimi pes-Gn, Predstavili tudi delavci drenja. rpgPriložnosti je Ervin Fritz p6s dru9irn dejal: "Prebral sem bil j1!, delavcev Gorenja in sem entfriie,no presenečen nad tal-rtin m ted ljudi. Tukaj ne more-9°voriti o amaterizmu. Ver- jetno zaradi pomanjkanja poguma nekateri med njimi niso iskali nadaljnje uveljavitve, pa bi lahko. Mislim, da te pesmi sodijo v knjigo ali almanah in z zadovoljstvom bom napisal predgovor in opravil redaktorsko delo..." Te besede, ki nam pomenijo veliko, nas obvezujejo. Zato bi naj zbirka pesmi delavcev Gorenja izšla že ob zaključku naše 10. bralne akcije. Stanislava Pangeršič Srečanje na delovnem mestu Alojz Esih Stroji, ki so vse bolj avtomatizirani, so delavcem že v veliki meri olajšali delo. Zato je pomembno tudi njihovo vzdrževanje in kako se tej stvari streže v tozdu Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati v Rogatcu, nam je povedal sku-pinovodja vzdrževanja Alojz Esih. Čas neusmiljeno teče in tudi Alojz Esih komajda dojema, da je mimo že trinajsto leto, odkar se je spoprijel s prvimi točkalniki v Gorenju. To se pozna tudi na strojih in kljub temu, da so jih vseskozi skrbno vzdrževali, je obraba velika. "Zato je kar prav, da smo se odločili za proizvodnjo novih žičnih kondenzatorjev, ki jih sedaj izdelujemo na avtomatiziranih strojih Schlatter iz Švice. Seveda tudi stari še niso za odpad. Delo se bo našlo tudi za te stare točkalni-ke in tako bodo ostali še naprej naša skrb. Seveda pa smo se tudi za vzdrževanje novih avtomatov skrbno pripravili. V veliko pomoč sta nam bila strokovnjaka iz Švice, ki sta sodelovala pri montaži in preizkusu teh strojev," je povedal Alojz Esih. Poleg vzdrževanja strojev in naprav morajo vzdrževalci, skupno jih je v tozdu 15, skrbeti še za energetsko postajo, viličarje ter vso strojno opremo in naprave. Vse več je tudi strojev in linij z vgrajenimi elektronskimi napravami. Gorenje Procesna oprema je izpopolnila stroj za ravnanje žice z elektronskim krmiljenjem, pred tem pa so dobili tudi zahtevnejši stroj za ukrivljanje žičnih izparilnikov. Nova je tudi linija za zvijanje cevi. Te sodobnejše naprave zahtevajo tudi ustrezno strokovnost vzdrževalcev. Njihova naloga za brezhibno delovanje strojev in naprav je torej velika in odgovorna. Tega se zaveda tudi Alojz Esih. "Da, res je tako. Vse je treba pravočasno opraviti. Tudi poskrbeti za pravočasno nabavo rezervnih delov. Proizvodnja je naravnana ne le na dneve, temveč tudi na ure. Zato za nas včasih ni delovnega časa osmih ur. Če je treba, pridem na delo tudi v nedeljo. Nisem edini, vsi pomagamo, ko je potreba.” Prve izkušnje je pridobil v Titovem Velenju, nato je sodeloval pri montaži strojne opreme v novi tovarni v Rogatcu, postal mojster proizvodnje pri točkalnikih, nato skrbnik opreme in odgovoren za varstvo pri delu. Pred dvema letoma je postal skupino-vodja vzdrževanja. "Včasih, ko je bilo več časa," je dejal, "sem bil aktiven v mladinski organizaciji, bil sem tudi član delavskega sveta in delegat v zboru združenega dela občine Šmarje pri Jelšah.” V kolektivu se počuti dobro. Med sodelavci s te in druge strani Sotle vlada dobro sožitje. Verjetno Alojza Esi ha ne odlikuje samo njegovo prizadevno delo, temveč tudi skromnost. Veliko je zanj pomenila odločitev Gorenja, da je v Rogatcu zgradilo tovarno. Tako je tudi Alojz Esih zgradil v domačem kraju svoj dom. Pravzaprav ga še gradi, na letošnji razpis za dodelitev stanovanjskega posojila pa se verjetno ne bo prijavil. "Ker so drugi bolj potrebni pomoči,” je dodal. Hinko Jerčič Naša 10. bralna akcija Milan Kundera: SMEŠNE LJUBEZNI (1970) Milan Kundera se je najprej uveljavil kot pesnik, dramatik in esejist. S to knjigo je stopil v češko prozo. Češka je podobna Sloveniji, oba naroda sta bolj majhna, zato je njuna eksistenca krhka in nenehno se sprašujeta o bistvu njunega obstoja. Veliki narodi so na svoji zemlji od davno in sploh ne pomislijo, zakaj so tu. V tem je protislovna prednost malih na- rodov. Avtor ostaja zvest tem načelom. Kljub temu, da avtor deluje nekoliko nesodobno, je njegovo delo polno razmišljanja, zapletov..., izogiba se golemu opisovanju dogodkov in popisovanju vsakdanjih situacij, kar daje delu poseben pomen. Delo je sestavljeno iz 7 anekdot, katerim rdeča nit so nenavadne sanjske ljubezni, polne miselne igrivosti. Pisatelj podaja v njih neprikrit intelekt, ki se zrcali v analizo, igrivost ali ironijo. Boris Hudej Uresničevanje operativnega delovnega načrta za marec 1989 100 % GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD Štedilniki TOZD Pralno-pomivalna tehnika TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Obrat Zamrzovalne omare Obrat Zamrzovalne skrinje x::;x:x:x:x:::||^ Obrat Hladilniki GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD Pohištvo TOZD Gradbeni elementi GORENJE PROCESNA OPREMA 102 105 103 101 100 105 102 107 103 104 117 106 101 110 84 80 84 117 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 102 17 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE EKO M GORENJE SERVIS 117 114 105 LEGENDA Proizvodnja skupaj Proizvodnja za izvoz Podatke o odstotku doseganja mesečnih planov proizvodnje v pogojnih enotah so nam posredovale službe za plan in analize Dobri delavci, dobri športniki V Gorenju Mali gospodinjski aparati so v svojo zbirko pohval in priznanj pred kratkim uvrstili tudi odličje, ki so ga prejeli za tretje mesto, osvojeno na športnih tekmovanjih v mozirski občini. Tudi sicer se na sindikalnih športnih tekmovanjih delavke in delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati dobro odrežejo. Mnoga dobra mesta so si prismučali tudi v Pokalu Gorenja. Letos, ko je zima skoparila s snegom, pa so bolj izstopali nogometaši, odbojkarji, košarkaši in kegljači. V ta tekmovanja se redno vključuje približno 60 tekmovalcev, od tega skoraj polovica žensk. Posebej velja vsekakor zapisati smučarje, ki že nekaj let zasedajo prva mesta, to so Marija Arnič, Magda Cigale, Drago Drev, Marjan Grofelnik, Cvetka Marjano- vič, Bojan Naraločnik, Martin Orešnik, Darko Pavlin, To" Planovšek, Robert Prušek, lva Stradovnik in Romana Zidal Dobre pa so tudi nogometne ejti' pe, v kateri so igrali Janez Anzi" Iztok Benetek, Magda Ciga|a Nataša Frišek, Rado Goster* nik, Marko Lanovšek, Jožica Ka' šuba, Jože Klemenšek, Mil" Kreti, Romana Kronovšek, T" minik Miklavc, Bojan Naraloč"1: Martina Orešnik, Franc Papea; Miran Podpečnik, Ivan Pod# šek, Anica Stenšek, Franc & mene, Anica Zamernik, Bran* Zavolovšek in Silvo Zdolšek. Vsi v planine Polhograjska gora (824 m) Polhovim gradcem je cilj W ta, na katerega nas v nedelfi 23. aprila 1989, vabi Planins*1 sekcija Gorenje. Odhod bo 01 7. uri od Rdeče dvorane. . Izlet je primeren za družine. R1 jave sprejema Rezka Vocovni* blagajni vzajemne pomoči (le 142 - II. ATC). Sporočilo bralcem! Naslednja številka informa# ja bo zaradi praznikov Izšla1 v torek, 25. aprila 1989. Izobraževanje Mednarodni sejem lesnih strojev in opreme Ligna Hannover ki bo zanimiv za strokovne delavce na področju lesarstva, bo letos Hannovru od 3. do 6. maja 1989. Prijavite se lahko do 26. apl'll‘, 1989. Seminar na temo Prevozne pogodbe namenjen pravnikom bo v or ganizaciji Delavske univerze Borisa Kidriča potekal 16. maja 1989 hotelu Union v Ljubljani. Prijave sprejemajo do 12. maja Na Bledu se 16. maja začne 1. del seminarja Izdelava investicij5' kega programa, ki ga Delavska univerza Borisa Kidriča namer) strokovnim delavcem na področju investicij in bo trajal do 19. mar drugi del tega seminarja pa bo prav tako na Bledu od 7. do 9. jun1) 1989. Prijavite se lahko do 10. maja 1989. Strokovnim delavcem na področju merilne tehnike in informatike, f® gulacije, procesnega vodenja in kontrole kakovosti bo namenjen se minar MP/II Procesni merilni sistemi, ki bo na Fakulteti za elektr® tehniko v Ljubljani od 12. do 15. junija 1989. Prijave zanj sprejema) do 5. junija 1989. Podrobnejše informacije dobite v izobraževalnih službah delovnih or' ganizacij Gorenja ali v Izobraževalnem centru Sozd Gorenje, tel. ATC II. Malica Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek Sreda Navadna Svinjska kisla juha, pecivo Prekajeno meso, pražen krompir Pečen puran, mlinci Pasulj z rebrci, rolada Kare na žaru, solata Šunka, francoska solata ali jogurt_________________ Dietna .jV; Goveja juha, govedina, P60. Dušen zajec, pražen kromP" Pečen puran, mlinci * Kuhana govedina, ričet, rol" Dušen piščanec, solata Posebna salama, francosk" solata ali jogurt______ INFORMATOR, lisi za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Veleji1 Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organij' dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko.N klada 9650 izvodov. Grafična priprava; tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno P,“ metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.