GLASILO ŠMARSKE KOMUNE IN NJENIH ORGANIZACIJ ■ : r, ■ NOVO OBSOTELJE Letnik II/5-6 10. junij 1965 VOLIVCI, OBČANKE IN OBČANI! Volitve v občinsko skupščino so za nami. Izredno množičen odziv na voliščih je potrdil, da ste izkoristili svoje pravice in opravili zavestno svojo občansko dolžnost. Strnjeni okoli organizacije SZDL ste enotno našemu razvoju, vedno boljšim socialističnim odnosom med ljudmi pri delu in uživanju plodov skupnega truda rekli - DA! V nedeljo, 16» junija, recite ponovno: DA. Vaši delovni tovariši, soobčani, ki ste jih tako odločno izvolili v občinsko skupščino, so poslance republiške in zvezne skupščine na prvi seji izvolili, toda poslednjo in odločilno besedo, ki jo zagotavlja naša nova ustava, ima občan. Volite, izpolnite drž-avljansko dolžnost in pred vsem svetom s tem odločno recite, da podpirate našo socialistično ureditev, boj za mir in sožitje med narodi, da hočemo napredek, enakost in mir na svetu. Z udeležbo na volitvah izražamo našo pripadnost, prvič u-veljavi jamo demokratična načela nove ustave v praksi, ki ji je prvo in največje bogastvo - človek. Volimo 16. junija za socializem in mirno sožitje - našo srečno prihodnost! Občinski odbor SZDL Izhaja občasno, Odgovorni urednik Marjan UNGAR. Urejuje uredniški odbor pri Občinskem odboru SZDL. Izhaja drugo leto. I NOVA OBČINSKA SKUPŠČINA Na volitvah 26. maja so šmarski občani izbrali svojo občinsko skupščino. Izvolili so 34 članov v občinski zbor, $4 članov pa so izvolili delovni kolektivi. Od prejšnjega ljudskega odbora se nova skupščina bistveno razlikuje. Odbor je štel 120 članov, ned tem ko je v novi skupščini samo 68 članov. V prejšnjem ljudskem odboru so bile samo 3 ženske, zdaj jih je 12. Povprečna starost ljudskega odbora je bila^okoli 30 let, zdaj je povprečna starost občinske skupščine okoli 35 let. Najnlajša odbornica je stara 24 let, najstarejši odbornik pa 55 let. To so zelo nočne spremembe, vendar je najvažnejše to, da se je spremenila struktura skupščine. Ne samo to, da so v skupščini ljudje najrazličnejših starosti, ženske in mladina, važno je, da so zastopanevtudi vse vrste dejavnosti, ki sc- razvijajo v šmarski občini. Po zaposlitvi jc- v novi občinski skupščini 11 delavcev, 11 kmetov, 1 obrtnik, 6 političnih delavcev, 7 direktorjev, 9 agronomov in kmetijskih tehnikov, 4 zdravstveni delavci, 6 prosvetnih delavcev in 13 u-službencev. Če pa pogledamo osebe oba zbora ugotovimo nekoliko različno strukturo. V občinskem zboru, ki prav tako šteje 34 članov, jc 9 kmetov, 2 delavca, 1 obrtnik, 5 političnih delavcev, 5 direktorjev, 3 agronomi in kmetijski tehniki, 1 zdravstveni delavec, 3 prosvetni delavci in 5 uslužbenecev. V zboru delovnih skupnosti pa je 9 delavcev, 2 kmeta, 1 politični delavec, 2 direktorja, 6 agronomov in kmetijskih tehnikov, 3 zdravstveni delavci, 3 prosvetni delavci in 8 uslužbencev . Po šolski^izobrazbi ugotavljamo, da ima dovršeno osemletko ali nižjo gimnazijo 30 članov občinske skupščine, srednjo šolo 25 članov, višjo šolo 3 člani in visoko šolo 10 članov. V.novi skupščini je 1? pripadnikov ZB, kar pomeni, da je tudi glede na to občinska skupščina pestro sestavljena. Prav je, da bodo ti člani s svojo prisotnostjo živo razvijali tradicije in izkušnje osvobodilnega boja, ki so .za vso našo družbeno rast bistvenega pomena. V novo občinsko skupščino, ki je prvič zasedala 3. junija, so bili izvoljeni naslednji občani, in sicer v občinski zbor: Gojtan Jože za Šmarje pri Jelšah 7^7 /737/ ing. Marija Fras za Sotensko, Vrh, Senovico in Bobovo 670 /480/ -sokandidat Vinico Dečman /176/ ing. Stanko Gobec za Lenbcrg in Mestinje dr. Jožko Majhen za Predeneo, Dragonilo, Ješovec.in Koretno Ivan Žogan za Šentvid pri Grobelnen Darinka Grafenaur za Grobelno Zvonko Novak za Sladko goro Franc Drobne za Vinski vrh pri Slivnici Miha Verk za Kristan vrh kandidat Stanko Jagrič je dobil Jernej^Peterlin za Zibiko in Sp. Tinsko Slavo Šket za Pristavo Janez Otorepec za Sodno vas Franc Renier za Sopote in Podčetrtek Rudi Lešnik za Virtšanj in Ineno Darko Bizjak za Kozje. Jožko Lojen za Buče Andrej Tacar za Pilštanj in Drensko rebro sbo kand id at Miloš Vovk Anton Kolar za Lesično in Zagorje Aleksander Videčnik za Podsredo in Poklek Ferdo Kunej za Trebče sokandidat Franc Geršak Jože Pratengrazer za Bistrico cb Sotli sokandidat Jože Hudina ing. Vojo Djinovski za Prestovec, Kadence v in Ninno Stane Cuješ za Ratansko vas in Male Rodne Andrej Čebular za Žagaj pod Bočen in del Ratanske vasi Bož.0 Frajnan za Rogaško Slatino I. Avgust Došler za Podplat in Kostrivnico Milica Libnik za Rogaško Slatino II. Martin Tovornik za Sp. in Zg. Sečevo ter Cerovec pod Bočen sokandidat Franc Janžek ing. Vlado Tkavc za Tržišče Maks Trebše za Donačko Goro Zvonko Blažun za Rogatec Martin Gobec za Stojno Selo Jože Fric za Dobovec pri Rogatcu Ivan Hostnik za Polje ob Sotli sokandidat Alojz Vrenko Volivci delovnih organizacij so volili tako Nikola B-ursač, Steklarna Rogaška Slatina Rudi Jugovar, Steklarna " " Mirko Firer, Steklarna " " Frančiška Pok, Steklarna " " Ivo Rebernjak, Splošno gradb. podjetje Rogaška Slatina Ivo Franič, SGP Rogaška Slatina, gradbišče Šentrjur pri Celju 575 /562/ 662 /649/ 587 /572/ 321 /309/ 441 /430/ 524 /522/ 581 /425/ so-/146/ 734 /732/ 469 /468/ 525 /525/ 444 /436/ 721 /706/ 675 /646/ 530 /525/ 683 /505/ /171/ 465 /454/ 722 /721/ 658 /423/ /215/ 611 /380/ /224/ 663 /643/ 633 /613/ 457 /448/ 677 /654/ 590 /588/ 414 /404/ 513 /334/ /169/ 549 /538/ 630 /614/ 811 /801/ 453 /449/ 442 /399/ 503 /327/ /172/ i: 152 /144/ 149 /135/ 204 /188/ 178 /170/ 238 /228/ 175 /173/ 4 198 249 177 /144/ / 49/ /244/ /175/ Milica Podbrežnik, Oblačila Rogaška Slatina, Šnarteks Šnarje in Metka Kozje sokandidat Marija Volavšek Janko Karat, Konunalno podjetje Rog. Slatina in Šnarje pri Jelšah Miha Kolar, Trgovsko podjetje Šnarje Anica Haložan, Zdraviliško-gostinsko podjetje Rog. Slatina in Gost. pod. Šnarjc-167 /165/ Dragica Božič, LIP Bohor Mestinje, gozdna obrata Rog. Slatina in P od če - Jože Lazar, Železniško transp. podjetje Rogatec in PTT Rog. Slatina Franc Šket, Cestni obrat Šnarje in Ključavničarstvo Rogaška Slatina, sokandidat Jože Šranelj Anton Narat, Knetijska zadruga, okoliš Šnarje in Mestinje Alojz Gobec, poslovni okoliš Šentvid pri Gr ob el ne n poslovni okoliš Sladka gora okoliš Pristava in Kristan vrh 290 256 159 627 /282/ /243/ / 97/ / 58/ /619/ Jože Potisk, Frido Gobec, 109 100 480 236 /104/ / 97/ /480/ /228/ Stanko Drofenik, okoliš Zibika Martin Jagrič, okoliši Ineno, Virštanj, Polje ob Sotli, Podčetrtek in Sopote 512 /495/ ing. Benja Šepec, okoliš Rogaška Slatina 299 /270/ Marija Hribar, okoliš Kostrivnica 179 /177/ Elizabeta Dirnbek, okoliš Rogatec 553 /541/ Zlatko Kunst, okoliš Bistrica ob Sotli 251 /200/ Anton Sok, okoliš Kozje in Buče- 199 /195/ Marjan Tovornik, okoliš Lesično 333 /333/ Doninik Sotošek, okoliš Podsreda 64 / 48/ sokandidat Stanko Zupanc / 16/ Marjan Jazbec, Steklarska šola Rog. Slatina 139 /136/ prof. Vlasta Ungar, šole okoliša^Rog. Slatina 81 / 81/ Anton Plemenitaš, šole okolišev Šnarje pri Jelšah, Kozjanskega in Obsoteljal20 /119/ 92 / 92/ 89 / 88/ 88 / 87/ 72 / 71/ dr. Milan Istenič, Z dravilišče Rog. Slatina Anica Ogrizek, Zdravilišče Rogaška Slatina Lojze Libnik, Zdravilišče Rogaška Slatina Albin Kogovšek, Zdravstveni don Šnarje Milan Črepinšek, državni organi, družbene organizacije in društva 165 /164/ Na prvi seji je občinski zbor izvolil odbornika, ki bo vodil ločeno sejo občinskega zbora. To odgovorno nalogo so zaupali ing. Voji Djinovskenu. Zbor delovnih„skupnosti pa je enako dolžnost poveril vet. Antonu Soku. Člani skupščine so podali svečano zaobljubo: "Frišežen, da bon zvesto služil ljudstvu, da bon vestno in vdano izpoljnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bon, držeč, se ustave in zakonov, var o- val, razvijal in "branil demokratičn e pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bon delal z vsemi svojini nočni za zgraditev socializma, za napredek občine, SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE in Socialistične federativne republike Jugoslavije". Fo zaprisegi je skupina članov skupščine predlagala kandidata za predsednika in podpredsednika. Z vc-likin aplavzom jc- bil izvoljen Joško LOJEN, dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora, ponovno za predsednika skupščine šnar-ske občine. Z enakim navdušenjem so potrdili predlog za podpredsednika ing. Stanka Gobca. Dosedanjemu podpredsednic ku Sandiju Videčniku so se zahvalili za dolgoletno in požrtvovalno delo na šmarskem območju ter mu zaželeli pri študiju veliko uspehov. Občinska skupščina je izvolila iz svoje srede tudi člane okrajne skupščine, in sicer: Anico Haložanovo, Janeza Otorepca, dr. Milana Istenipa, Joška^Lojena, ing. Stanka Gobca, Rudija Jugovarja, ing. Benjo Šepec in Iva Rebernjaka. Nazadnje so volili še poslance za zvezno in republiško skupščino. Izbrali so Sergeja Kraihgerja za zvezni zbor, ing. Veljka Križnika in Mirka Trunkija za republiški zbor, ing. Ivana Pališa za zvezni gospodarski zbor, Ivana Sitarja za republiški gosi odarski zbor, Olgo Vrabičevo za zvezni socialno zdravstveni zbor, dr. Bbjana Firca za republiški zdravstveni zbor, Borisa Ziherla za zvezni kulturno prosvetni zbor, ing. Vlada Tkavca za republiški kulturno prosvetni zbor, Zvoneta Dragana za zvezni organizacijsko politični zbor in Joška Lojena za republiški organizacijsko politični zbor. Posebno važne so volitve za zvezni in republiški zbor. Člani občinske skupščine so volili, vendar njihov glas še ne nore biti dokončen, ker nova ustava daje" najširše pooblastilo vsakemu občanu, ki naj neposredno soodloča. Zato bodo v nedeljo 16. junija volitve članov zveznega in republiškega zbora injoo izvolitev na občinski skupščini, veljala lc takrat, če bodo volilci glas svojega zastopnika v občinski skupščini dejansko potrdili. Obcnc-n pa bodo volilci s sodelovanjem na teh volitvah podprli našo politiko, naša prizadevanja, naš razvoj in naše načrte. Naj sc odraža prav na teh volitvah velika enotnost nas, svobodnih ljudi vseh narodov v Jugoslaviji. Občinska skupščina je imenovala tudi posebno komisijo za volitve in imenovanja, ki bo pripravljala predloge za na-, daljno notranjo utrditev ogranav občinske- skupščine. Predsednik komisije_je Darko Bizjak, člana pa Milica Libnikova in Anton Plemenitaš, občinski odbor SZDL pa jc s svoje strani imenoval še v to komisijo Dragico Majhnovo in Alojza Debeljaka, predsednico Stalne konference žena in člana predsedstva Združenja borcev. Novi skupščini želimo uspešno delo! 6 PRAZNIK GCBNJEGA OBSOTELJA Letos bodo prvič v Podčetrtku praznovali skupen praznik Gornjega Obsotelja, za katerega so proglasili 22. junij, Prebivalci Podčetrtka, 01inja, Virstanja in Inenega, so izbrali ta dan v sponin na zagorskega prvoborca padlega narodnega heroja Eda Leskovarja, ki je na isti dan leta 1942 padel v neenaken boju s številčno dosti nočne jšin sovražnikon v Štuk-lovi hiši na Virstanju« P ten želijo prebivalci Gornjega Obsotelja izraziti trdno enotnost^in bratstvo obc-h narodov ob Sotli, ki so je zvarilo v težkon boju za svobodo. Edo Leskovar, dona iz Krapine, jo stal na čelu upora v Hrvatsken Zagorju. Tistega 'nesrečnega dne se je odpravil preko Sotle, da bi dobil, stike s prvini partizani, id so pričeli boj na Kozjansken. Javka je bila pri virstan jskon Bahu, ki že od prvega dne~okupacije, ko se je vrnil iz razpadle-čkralpe-ve -armade, ni odvrgel puške. Edijevi soborci niso vedeli, kje je prekoračil Sotlo-,'zrato je takrat zginila vsaka sle d za n j in. Šele pred leti so ugotovili, da je bil na Vi cstanju in da je on tisti neznance, ki so ga takrat ubili. Njegov grob so našli šele 17 let po njegovi snrti. B-ilo' pa je k.t pripovedujejo, tako. Edo je prišel v edino virštaujsko gostolno, si naročil četrpinko in čakal, da pride pisnonvč ■, Šio.klov- sin.. Nepričakovano pa se je ta prav tisti dan .-.anudil v Inenen, da ga je Edo noral čakati pozno v n^č. 'V gostilno so prišli ..neka "tori__ virštanjski kmetije, ki so takoj opazili tujega človeka, toda pravijo, da niso Vedeli, d,;, jo partizan. Zaradi nezaupanja in čudnega suno.:.. - oj . je nekdo obvestil nemško žandaruerijo in s ten i: 'vili najgnusnejše izdajstvo. Edo je skočil preko hodnika v ko rico, kjer je menil,.da bo lahko skozi okno zbežal v s, !o:vnjak, toda ni predvidel, d‘a jo v oknu železna mreža. P .-tognil je pištolo in so skušal braniti. Spet je imel smolo. Mislil je, da je stena ustrc-zcn zaklon, toda zid je bil le navidezen. Kamrica je bila lesena in še v tej stena proti hodniku zelo kuka. Krogla ga je zadela skozi steno naravnost v glavo. Tako je veliki borec, ki. je prestal že celo vrsto težkih in nevarnejših preizkušenj, tokrat po krutem naključju omahnil v smrt. Spominu nam je posvečen praznik Gornjega Obsotelja, ki naj vedno znova pripoveduje rodovom o velikem človeku, o enotnosti jugoslovanskih narodov, o hotenju za napredek in socialistični razvoj naše dežele in posebej še Obsotelja. Organizacija SZDL Gornjega Obsotelja se vneto pripravič .jo na prvo skupno praznovanje, ki bo v soboto, 22. junija in v nedeljo 23. junija, v Podčetrtku. Sklenili so tudi, da bodo ta praznik proslavljali vsako loto v drugem kraju: v Podčetrtka, Inerten ali Virštanju. Program letošnjega praznovanja je naslednji: 22/6 ob 20. uri: Rudi Lešnik: r'Noči ob jezu", igra na prosten. Režira Jože Brilej. Uprizoritev bo pri osnovni šoli. 23/6 ob 9. uri: svečana seja obsoteljskih krajevnih odborov Podčetrtek, Olimje, Ineno in Virštonj. ob 10. uri:zborovanje pred spenenikon NOB, podelitev odlikovanj, nastop nladinskega pevskega zbora in moškega pevskega zbora iz Polja ob Sotli. Igra godba na pihala iz Steklarne Boris Kidrič Rogaške Sliatine . ob 13* uri: občinsko strelsko tekmovanje. Bogati srečelov. Ve s e1o p op cldne. Igra kvintet VESELI FANTJE iz Celja. Občani, udeležite se proslave prvega praznika Gornjega Obsotelja! Krajevne organizacije SZDL v Obsotelju se zahvaljuje vsen, ki so doslej že prispevali v kakršnikoli obliki, da bi lahko praznik lepo proslavili. Seznan darovalcev bon o objavili v prihodnji številki. Hvaležni pa bodo tudi vsen, ki jih bodo ob prazniku obiskali! Torej obiščite Obsotelje! Tovarna emajlirane posode iz Celja vas bo 's svojini izdelki pevsen zadovoljila. Gospodinje, oglejte si, zadovoljne in srečne boste. POSEBNO PRIPOROČAMO NAŠE NOVE IZDELKE: EGONOM - ALU - ČEKAG - SOKOVNIK - PASTEL POSODA Pri^nakupu pazite, da vas bodo postregli s posodo z našin zaščitnim znakom: D. V A LEVA Lorger Vida 8 Ob stoletnici mednarodne organizacije Rdečega križa Sto let je od tedaj, ko je Henry Dunant prodrl s svojo idejo za osnovne človečanske pravice. Od bitke pri Sol-ferinu leta 1859 je v neumornem delu in z dosledno borbo po štirih letih uspel in leta 1863 se na mednarodni konferenci v Ženevi zastopniki vseh pomembnih evropskih držav položili temelje organizaciji Rdečega križa. Naslednje leto so zastopniki 16 držav na konferenci v Ženevi sprejeli pismeni akt "o nevtralizaciji vojne sanitetne službe v času vojne", imenovan Zenovska konvencija. Od takrat naprej je rdeči križ na belem polju zaščitni znak nevtralnosti in človeštvu znak pomoči, varnosti in zavetja. Prvo Ženevsko konvencijo je bilo treba sčasoma dopolniti in razširiti z drugo /1906/, tretjo /1929/, in četrto /1949/, saj so to zahtevale vedno nove vojne grozote. Zadnja konvencija predpisu .e ne le zaačito vojaških, temveč tudi civilnih oseb; prepoveduje n. pr. množično izseljevanje in jemanje talcev;^določbe konvencij bi moral poznati vsakdo, sicer ni mogočo, da bi jih preko organizacij Rdečega kriza uveljavil, če bi bilo to potrebno. Človečanska ideja RK je v sto letih zajela skoraj ves svet. Ni je dežele na svetu, ki ne bi imela organizacije RKj ustanovitev te organizacije smatrajo n ov o osv ob o jeni narodi za eno svojih prvih nalog, Razvoj Rdečega križa v jugoslovanskih deželah sega v prejšnje stoletje. Prvo društvo je bilo osnovano v Črni gori leta 18/5) naslednje leto v Srbiji, 1878 na Hrvatskem in 1879 v Sloveniji; bosensko-hercegcvsko društvo pa se je ustanovilo šele leta 1914. Po prvi svetovni vojni se je iz vseh teh društev izoblikovalo Društvo RK kraljevine SHS, ki se je pozneje preimenovalo v RK kraljevine Jugoslavije. Roleg običajnih nalog je organiziral RK v stari Jugosla-viji^vrsto tečajev za prvo premoč. Teh je bilo tudi na območju sedanje šmarske občine, kar lepo število. Ti točaji so zajeli ljudi v različnih krajih, tudi če niso bili elani RK. Tečaji so bili tudi pri gasilnih, če teli. Leta 1941 je RK kraljevine Jugoslavije z državo vred razpadel. Prva leta NOB nismo imeli organizacije RK. Na drugem zasedanju AVNOJ-a leta 1943 je nastala nova neodvisna socialistična republika Jugoslavija in Narodni komite osvoboditve Jugoslavije je sklenil, da se ustanovi novi Jugoslovanski Rdeči križ., kar je bilo leta 1944 v Drvarju u-resničeno. Naloge RK Jugoslavije so bile kar v začetku ogromne. Bilo je potrebno usposobiti veliko število bolničark za vojsko, potrebna je bila pomoč vojnim bolnicam. Rdeči križ je zbiral sanitetni material, skrbel za invalide, mladino in delil pomoč, ki je prihajala iz inozemstva . Novi RK je postal množična organizacija. Samo KR Slovenije je na osvobojenem ozemlju 1. 1944- štel že 418 društev s 25.275 člani. V naši občini so se od februarja 1944 dalje osnavljali Narodno-osvobodilni odbori in odbori OF na Kozjanskem področju. V teh odborih so bili med drugimi tudi odborniki so izvrševali naloge RK. Ponekod so prevzele ^te naloge članice AFŽ. Delovanje teh 1 ju di je bilo v tem času zelo aktivno. Po ustanovitvi Jugoslovanskega RK v Drvarju so bili že v jeseni 1944- tudi pri nas organizirani odbori RK, in sicer na področju Šmarje - Sladka gora, Stojno selo - Boč in Lesično - Kozje. Glavna naloga teh je bila zbiranje sanitetnega materiala, ki so ga potrebovale bolnice na Veterniku in na Formilah na Boču. Ves sanitetni material, ki so ga za ranjence potrebovali, so bolnice dobivale preko teh odborov RK. V bolnici na Bohorju je bilo okrog 800 bolnikov in ranjencev. V Šmarju samem je RK skupno z zdravstveno službo organiziral zbiranje sanitetnega materiala, za potrebe vojske, še preden se je okupator pričel umikati. Takoj po osvoboditvi je RK ustanovil ambulanto, ki je bila dobro o-premljena z materialom, katerega so odvrgle nemške enote, RK pa ga je skrbno zbiral. V ambulanti, ki je imela takrat 7 postelj, je delalo 24 bolničarjev in bolničark RK pod zdravnikovim nadzorstvom prostovoljno in brezplačno dan in noč. Ti bolničarji so dovršili že prej omenjene tečaje za prvo pomoč v stari Jugoslaviji. Nujnost ambulante ^se je pokazala že prve dni, kc so se dogajale težke nesreče zaradi eksplozije odvržene municije. Takih slučaj ev.je bilo 146, ugotovljeni pa so bili tudi primeri pegavice in griže. Pozneje je bila ambulanta RK razpuščena, material je prevzel 0L0 Šmarje in z njim opremil novo sektorsko ambulanto. Sodelovanje mod zdravstveno službo in RK se je tesno povezano nadaljevalo. Začelo se je s sistematičnim preventivnim delom, pri katerem je z agitacijo na terenu sodeloval RK. Nastaj le so posvetovalnice za matere in otroke kar po vrsti: leta 194-6 v Šmarju in Ponikvi, 194-7 v Lembergu, na Sladki gori in Kristan vrhu, 194-8 v Pristavi, 1950 v Zibiki. V vseh teh posvetovalnicah je RK sodeloval z zdravstveno službo^ predvsem je zdravstveno ogroženim materam in otrokom posredoval hrano, ki jo je dobival od mednarodne ponoči. V tem času so delale tudi že posvetovalnice v Rogaški Slatini, Rogatcu, v Kozjem, Bistrici ob Sotli in Podčetrtku. Vse doslej imenovane posvetovalnice je organizirala zdravstvena služ-ba, RK je samo sodeloval. Leta 1954-, ko so se končali prvi tečaji za vaško mladino, je osnovna organizacija RK v Šentvidu na.lastno iniciativo organizirala in opremila posvetovalnico in zajela veliko število mater in otrok. Tečaji za vaško mladino so od leta 1955 dalje povsod tam, kjer so znali tečajnico pritegniti in navdušiti za. humano delo RK, dali vrsto mladih sodelavk, ki so sodelovale z zdravstveno službo. Sodelovale sc in deIona še sodelujejo pri asanacijah, v boju proti tuberkulozi in alkoholiznu, v šolskih mlečnih kuhinjah. Nudijo prvo pomoč na vasi, kjer so na razpolage omarice za prvo pomoč ali vsaj najpotrebnejši pripomočki. Osnovna organizacija RK Šmarje je imela preko 20 zdravstvenih aktivov, ko so z najnujnejšim materialom in improviziranimi pripomočki nudili prvo pomoč v slučajp potrebe. Po nepopolnih podatkih je bilo od leta 1953 dalje v naši občini v 12 krajih preko 60 tečajev za vaško mladino s približno 1,800 udeleženci. Poleg teh tečajev sc bili še tečaji za nego bolnika na domu in tečaji za prvo pomoč. Natančneje s podatki o teh tečajih ne bi mogli postreči, ker so bili na teri-toriju naše^sedanje občine^prej 3 občinski odbori RK: v Kozjem, Rogaški Slatini in Šmarju. Letošnji tečaji, ki so v sklopu delovnega programa za jubilejno leto, so sc- vršili: trije 40-urni tečaji »a vaško mladino v Kostrivnici, Kristan vrhu in Rogatcu, eden tečaj za nego bolnika v Mestinju in 4 10-urni tečaji za prvo pomoč v Polju ob Sotli, Zibiki, v Šmarju, v Rogaški Slatini pa razširjen na 20 ur. S svojimi tečaji in zdravstvenimi predavanji, ki so bila na sedežih vseh osnovnih organizacij RK in po radio oddajniku LT Šmarje, skrbi RK za zdravstveno prosvetije-vanje in vzgojo prebivalstva. Klic po zdravstveno-pro-svetnen izobraževanja je klic naše dolžnosti in čuta odgovornosti do celotnega socialističnega razvoja. Posebno skrb posveča RK vzgoji Podmladka, ki dela prav na vseh šolah v naši občini, ponekod zelo uspešno, drugod nanj. Organizacija PRK sc trudi, da bi vnesla ned šolsko mladino osnovne elemente zdravstvene ter socialne vzgoje. Pri dolu s PRK n- ran misliti na važnost vloge PRK kot prenašalca idej EK, saj bodo iz vrst PRK prihajali kasneje člani RK. Pri PRK se ustavimo še malo pri š -Iških mlečnih kuhinjah, ki omogočajo, da šolska mladina lahko uživa dnevno kvalitetne mlečne malice. RK bi moral skrbeti za pravilne potrošnjo mednarodne ponoči, dokler'še prihaja in za o-lcusno pripravo malic. Žal je ned osnovno organizacijo in šolo v splošnem vse premalo sodelovanja. Vrednost hrane, ki jo_ je razdelil Občinski odbor RK v naši občini šolskim mlečnim kuhinjam in socialno ogroženim, je ogromna. Odkar so se Kozje, Rogaška Slatina in Šmarje združili v eno občino, je prejelo 18.423 otrok hrano v šolskih mlečnih kuhinjah. Razdeljenih je bilo 18,423.000 obrokov v skupni vrednosti 31,252.800 din. Razen tega je RK razdelil socialno šibkim 2.834 Čare paketov, vrednih 4,529.600 din. Razdeljena živila na območju celotne občine pa so v letih pred združitvijo dosegla približno trikratno količino teh po združitvi občine in bi v sedanji vrednosti predstavljala vsoto skoraj 100,000.000 din. Razen tega je RK aktiven še na naslednjih področjih zdravstvene in splošno-dru žben e dejavnosti: 1. Tuberkoloza je v naših krajih še precejšen problem. Kljub manjši umrljivosti se število tuberkuloznih bolnikov ni zmanjšalo. Več bolnikov se zdravi doma, a največkrat pogoji niso primerni niti za bolnika, niti za njegovo družino. Najučinkovitejša oblika boja proti tuberkulozi je zdrav način življenja, posebno še primerna prehrana, s čimer je zagotovljeno zadostno in pravočasno obnavljanje porabljenih sil. V našem območju je 248 registriranih tbc bolnikov. Onim, ki so doma, RK pomaga'z dodatno hrano, če je ta na razpolago. 2. Najtrši oreh izmed vseh naših dejavnosti je zbiranje prostovoljnih krvodajalcev. Sicer beležimo že lepe uspehe in je od 202 krvodajalcev leta 1954 število do 1962 leta narasti o na 626 krvodajalcev.. V primeru z drugimi občinami našega okraja smo pa še vedno na predzadnjem mestu. V naši občini je registriranih 2973 krvodajalcev, ki so v devetih letih oddali 210 litrov krvi. 3• Alkoholizem je pri nas družbeni problem, katerega, katerega se prav v naši občini, posejani z vinogradi, popolnoma ne zavedamo. Uspehi v borbi proti alkoholizmu niso veliki. Ljudje namreč za svojo lastno osebno ne verjamejo, da jih alkohol odvaja od zdrave prehrane in pravilne rekreacije, povzroča manjšo odpornost organizma in delovne zmogljivosti, manjšo koncentracijo in večkrat tudi nesreče . Naša skrb je namenjena predvsem mladini\ njo jo treba vzgojiti, da bo namesto pr. vinu in jabolčniku segala po sadnih sokovih. Ti so sicer v prodaji, napram alkoholnim pijačam mnogo predragi, a v naših vaseh je dosti sadja in ljudje si sadni sok lahko pripravijo doma. RK je organiziral že več tečajev, v katerih je prikazal kuhanje sadnih sokov s sokovnikom in brez njega. 4. Marsikatero zajetje za pitno vodo bi se z majhnimi stroški, z nekoliko dobre volje čn z nekaj ur prostovoljnega dela dalo urediti tako, da bi bila voda primerna. RK je- za asanacijo vodnjakov in s ten povezana ureditev stranišč in gnojišč, prispeval precej sredstev /predvsem v materialu/ tam, kjer so bili ljudje voljni opraviti zemeljska dela in vožnje sani. Najbolj asanirana je menda Kostrivni-da,- kjer so s pomočjo RK uredili 24 vodnjakov in 2 priključka vodovoda, Podsreda je uredila 4 vodnjake*, tudi Lesično, Polje ob Sotli, Rogatec, Rodne pri Rogaški Slatini, Brestovec ter Preloge pri Šmarju so uredili vodnjake. V Donački g >ri pa so uredili vodomet za šolo. Delokrog RK jo zelo obširen in pester, dejavnosti toliko, da bi jim posamezna, posebno manjša osnovna organizacija, ne bila kos. Zato jo prav, da si vsaka teh organizacij zbere tisto, kar je za njen okoliš najbolj pereče in najbolj potrebno; nekatere del z mladino, druge asanacije, zopet druge krvodajalstvo itd. Prav vsaka organizacija pa si -12- lahko prizadeva, da pridobi činvc-č članstva in po nežnosti izvede en tečaj, vsaj 10-urnega za prvo ponoč. Prva po noč je bila prva dejavnost RK in je danes prav tako aktualna . V naši občini inano 2-4- organizacij RK, in sicer: v Bistrici ob Sotli, Bučah, Dobovcu, Donački gori, Kostrivnici, Kozjen, na Kristan vrhu, v Lembergu, Losičnen, Mestinju, Podčetrtku, Podsredi, Polju ob Sotli, pristavi, Rogaški Slatini, Rogatcu, na Sladki gori, v Sodni vasi, Stojnem selu, Snarju pri Jelšah, Šentvidu, na Vinsken vrhu, v Vir-štanju in Zibiki. Ce vsaka teh organizacij izvrši le eno nalogo, beležimo 24 izvršenih del, kar bi bilo lepo darilo ob stoletnici RK. V proslavo tega jubileja je bila v nedeljo, 2. junija 1963 5 v Snarju proslava, ki se je spremenilo v množično zborovanje. Pred spomenikom padlih je govorila tudi kandidat za zvezni socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine tov. Olga Vrabičeva. Poudarila je, da je organizacija RK kot množična organizacija pomemben družbeni činitelj, ki jo veliko storila za zdravstveno prosvetno vzgojo. Govorila je tudi o važni vlogi naše nove ustave za naš nadaljni razvoj . Po proslavi pred spomenikom je bila akademija v kino dvorani, nato pa otvoritev razstave v Gasilnem domu. Razstava je bila. odprta ves teden in jo prikazovala dejavnost RK v naši občini. Ob stoletnici lahko rečeno, da se je RK pri nas razvil v množično družbeno organizacijo, ki enakovredno in enako pomembno z drugimi rešuje aktualna družbena vprašanja in s ten pomaga graditi našo prih dnest. Steklarstvo V tej številki Obsotelja pričenjamo objavljati prvi del niza člankov o steklu in steklarstvu. Za objavljanje tega smo se odločili zato, ker je steklarstvo najmočnejše industrijska panoga v naši občini. Ti odlomki pa naj bi služili tudi kot priponočc-k šolan pri pouku spoznavanja prirode. Zgodovinska pot steklarstva Steklarstvo je nekoliko mlajše od keramike, vendar se tudi pojavlja že zelo zgodaj. Poznali so ga že stari Mezopotam-ci, toda uporabljali so ga samo za prevleko pri glinasti posodi. Začetniki steklarstva so stari Egipčani, ki so steklo uporabljali predvsem za okras, Brus..li so ga kot drago kamenje. Nekoliko pozneje so poltekoče steklo začeli stiskati. Ovijali so ga okrog kovinastih paličic in pripravljali tako zrna za ovratnice, prstane in zapestnice. Podobno so izdelovali posodice za dišave: okrog peščenega jedra so ovijali stekleno snov, in ko se je posušila, so jemali iz nje jedra. Egipčani so večinoma uporabljali neprozorno steklo, ki so ga navadno barvali z dodatkom kovinskih spojin. Zunanjost so pogosto krasili z inkrustaci jami steklenih niti. Prozornega stekla so imeli malo j vanj so vlagali zlate lističe ali koščice loltega neprozornega stekla. Politični in kulturni nasledniki starih Egipčanov so bili Ptolomejci. Aleksandrija, središče države, je bila tudi središče steklarstva. Ptolonejel, ki so bili po svojem poreklu Grki, so v egipčansko steklarstvo vnesli prvine grške keramike in okrasja /ornamentike/. Poleg Egipčanov nastopajo v starem veku kot dobri steklarji Foničani. Po pripovedki, ki jo je ohranil grški zgodovinar Herodot, so Foničani odkrili steklo slučajno. ICo sc se izkrcali na obali severne Afrike, so na peska napravili ogenj. Bili so silno začudeni, k, so opazili, da sc je iz peska in pepela napravila svetla snov - steklo. V resnici pa so Feničani spoznali steklo pri Egipačrih, izdelovanje pa so izpopolnili, prvi so uporabljali pihanje in na ta način delali votlo posodo. Pri njih je ^e mnogo prozornega stekla, ki je kmalu postalo dražje od zlata. Feničani so kot odlični trgovci s steklom ouui trgoval . Stekleni nakit ^ in balzamriji, ki jih najdeno pri nas v grobovih starejše in mlajše železne dobe, izvirajo večinoma od njih. Steklo so prinašali k nam trgovci, ki so putcvali skozi naše kraje, ko so hodili na sever po jantar. Egip.. čansko in feničansko steklarstvo n L : mrlo niti potem, ko so se v političnem in kulturnem živi j er-..vi vzhoda /Orienta/ pojavili novi narodi. Stari Grki, sicer rojeni umetniki, steklarstvu niss posvečali posebne pozornosti. Mnogo bolj je njihovemu umetniškemu čutu prijala keramika, kajti glino so lahko hladno oblikovali. Pač pa so postali odlični steklarji Rimljani. Steklarske umetnosti so se najprej učili pri Etruščarih, ki so bili egipčanski in feničanski učenci. V samem Pinu je nastalo toliko steklarn, da je del mesta, kjer je bilo največ delavnic, dobil ime steklarske četrti - vicus vitrarius. Steklo so zelo visoko cenili. Cesarji so dajali steklarjem posebne pravice in so v njihovo korist zabranje.vali uvoz iz Orienta. v 3. stoletju p. n. š. so prevzelo vodstvo rimske steklarne ob Renu, ki so postale razvodnice ste- 14- klarske umetnosti tudi za poznejša stoletja. V naše kraje je prihajalo tedaj steklo večinoma iz Ogleja /Akvileje/, kjer je bilo več steklarskih delavnic. Rimski steklarji so bili dobri mojstri, često pravi umetniki. Poleg balza-marijev in večjih steklenic iz zelenkastega stekla so izdelovali tudi raznovrstno enobarvno ali pisano okrasno steklo. Med njihovimi izdelki najdeno mrežaste /retikli-rane/ in čipkaste /petinirane/ proizvode. Posebno zanimivo je tako imenovano filigransko in nileficrijsko steklo. Filigransko steklo so izdelovali tako, da so v brezbarvno raztopljeno stekleno snov vlagali bele ali barvaste steklene palčice. Ko se je masa strdila, so jo s paličicami vred še enkrat raztopili in nato uporabili za pihanje. Podobno so izdelovali nilefiorijsko steklo /tisočbarvno/, samo da so v snov vlagali raznobarvne paličice. Propad rimske države je prizadel tudi steklarstvo, vsaj na zapadu. Krščanstvo je prevzelo samo nekatere rimske kul turne tradicije, Ker je za svoje cerkvene potrc-bo uporabljajo predvsem zlato in srebrno posodo, se za steklo ni toliko zanimalo. V rimskih katakombah pač najdemo balza-narije, poleg njih tudi z enajinimi barvami poslikano steklo in celo posodo, ki ima v dno položene izrezljane zlate lističe. V vzhodni rimski ali bizantinski državi je bilo seveda drugače. Tam je stara orien ta1sko-rins ka steklarska tradicija živela dalje in proizvajala izdelke ne samo za vsakdanjo potrebo, ampak tudi za luksus. Bizantinski cesarji so dajali steklarjem posebne pravic'-' in njihova u-netnost je postala tako pomembni, da sc je v Carigradu neki mestni del bavil samo s steklarstvom in so bližnja mestna vrata dobila ime "Steklarska vrata 1. Na zapadu je globoko v srednji vek steklarstvo ostalo sk-romno, ni pa popolnoma prestalo. Francoz:., Nemci in Angleži so nadaljevali delo renskih steklarjev. Toda s svojini steklarnami so se umaknili v gozdom, kjer so izdelovali samo najvažneješe izdelke za dom oo potrebo: posodo in steklene plošče za šipe, Šele v d • i polovici srednjega veka je uporaba steki aih šip p:stala splošnejša. Kot nova politična in kulturna sila 7• stoletja nastopajo Arabci, ki so si pjolagona osvojili večji del Orienta, , severno Afriko in celo večji del Sicilije in Španije. Ob orientalsko-grških vzorih so razvili pomembno kulturo. U-' netniško dovršenost so dosegli v steklarstvu in v keramiki K tenu je- zlasti pripomoglo dejstvo, da je islam v mošejah prepovedoval rabo zlatih in srebrnih in sploh kovinastih posod. Tc je zelo koristilo steklarstvu in keramiki. Kakor z drugimi kulturnimi panogami so Arabci vplivali na krščanske sosede tudi s svojo steklarsko in keramično umetnostjo. Od njih so jo prevzeli celo njihovi politični nasledngiki - Turki. Toda pravi raznah je steklarstvo na zapadu dosegle šele v Benet koli. Mesto je nastalo v 5* stoletju, ko so se na otoku naselili Begunci s celine. Poleg drugih spretnosti so prinesli seboj tudi sposobnost za izdelovanje stekla. Toda sprva so sc- omejevali na potrebe, ki jih jc ustvarjalo vsakdanje življenje. Šele, ko so prišli v tesnejše stike z Bizantom in ob križarskih vojnah tudi z ostalin Orientom, so napredovali tudi v steklarstvu v tolikšni meri, da so bili v tej stroki za nekaj stoletij prvi na svetu. Leta 1268 so beneški steklrji že imeli svoj poseben ceh in leta 1275 jc viliki svet prvič izdal strogo odredbo, da ne smejo izvažati steklarskih surovin, n. pr. galuna, in peska, ki ga je bilo mnogo na mestnem področju. Okrog leta 1500 je bilo v mestu že mnogo steklarn. Ker je v njih večkrat nastal požar, je veliki svet izdal odredbo, da v mestu ne smejo ustanoviti nobene nove steklarne in da se morajo obstoječi izseliti. Tako je postal sosedni otok Murano središče bencčanskega steklarstva', z njega so šli na vse strani v svet muranski stekleni izdelki. Na Muranu je steklarstvo tako hitro napredovalo, da so leta 14-55 steklarji dobili pravice voliti svojega lastnega tajnika /kaneelarja/ in imeti zastopnika v vladi. Leta 1602 je dobil Murano celo popolno samoupravo, hkrati pa je veliki svet steklarjem prepovedal hoditi v inozemstvo. Bal se je konkurence, saj je steklarstvo republiki donašalo vc-lik. dohodka. Kako vis ik jc- bil ugled muranskih steklarjev tudi v inoznestvu, priča dejstvo, da je francoski kralj Hnnrik III., ko je lota 1575 prišel v Benetke, podelil plemstvo sk.raj vsem steklarskim mojstrom. Benečansko steklarstvo je doseglo svoj višek v 16. stoletju in je dopolnjevalo umetniški sijaj italijanske renesanse. Muranski steklarji so se odlikovali v vsem: v čistoči in barvitosti stekla in v plemenitih- oblikah. Obvladali so vse metode, ki so jih uporabljali nekdaj Rimljani, a poleg tega še nove. Navadni steklarski izdelki sc pri njih umikajo sicer praktičnim, vendar luksuznim umetniškim izdelkom, pc katerih so hrepeneli vladarji in plemiči ter obogateli meščani vsega tedanjega sveta. Nič ni bilo lepšega od benečanskih ploščatih posod, vitkih čaš in in elegantnih vrčev; njihov- sijaj je še dvigala uporaba plemenitih emajlov in zlata. Toda nič ni trajnega, tudi benečarska oblast ni bila. V 17• stoletju je benečansko steklo še obvladalo svetovne trge. V 18. stoletju se je pa začel hiter propad. Leta 1720 so hkrati 'pustili 20 peči in odpustili večji del delavcev. Popolnoma je benečansko steklarstvo propadlo ob zatonu republike /1797/• Šele v drugi polovici preteklega stoletja sc je zopet opomoglo; njegov obnovitelj je bil dr. Salviati. Ali kje so bili časi, ko je Benečan svojim steklom vladal v svetu? Med ten sc jo steklarstvo razvijalo tudi po drugih evropskih državah, in sicer po henecanske-n vplivu, v znatni neri celo s p onočjg italijanskih delavcev, ki so kljub prepovedi '• odhajali iz Benetk. Do Iona seje to zgodilo že v 16. stoletju. V Franciji je s podporo kraljev v okolici Pariza, pa tudi drugje nastalo več steklarn, ki so poleg navedenega proizvajali tudi prvovrstno luksuzno blagd. Za Lukdvika XIV. so nekatere izned njih začele izdelovati tudi steklo za' ogledala. še večji raznah je doživelo steklarstvo na Nizozemskem, v današnji H 1 ondi ji in Belgiji, kjer ga j c- v prvi polovici 16. stoletja začel uvajati cesar in kralj Karel V. Okrasno nizozemsko steklo je tako zaslovelo, da so si ga želeli pov-s od. Na Anglešken je šlo nekoliko bolj počasi. Kraljica Elizabeta je sicer privabljala steklraje iz Benetk in Nizozemske , vendar so morali stekleno posodo šc vedno prvenstveno uvažati. Polagoma je pa tudi Anglija dobila mečno steklarsko industrijo. Zlasti je zaslovelo angleško kristalno in draguljno steki o. Nemčija je razvila močno steklarsko industrijo že v 16. stoletju, in sicer prav tako pod vplivom vladarjev„ ki so ljubili sijaj. Za nemško steklarstvo so zlasti značilne posode za pitje, ki imajo pretežno cilindrično obliko in so z enajlnini barvami pestro poslikane. Češko steklarstvo je zaživelo v 17. stoletju. Posebno skrb mu je posvečal cesar Rudolf II., ki jo imel v Pragi redno bivališče. Za češko steklarstvo je posebno značilno sijajno brušeno, čisto in težko kristalno posodje. Čehe so v ten pogledu začeli posnemati tudi Nemci, zlasti v Nurnbergu. Nemci so leta 1771 odkrili, da je z uporabo fluorovc vodikove kisline rožno steklo jc-dkati ali polirati. V 19. stoletju je steklarstvo hodilo p e že nakazani peti*, močneje se je razvijalo tudi po tistih deželah, kjer jc bilo poprej še bolj skromno ali pa ga sploh ni bilo. Zlasti so nu koristile razne iznajdbe,ki izp op oljnjuje j o tudi to industrijo. STEKLARNA ROGAŠKA'SLATINA se uvršča po kakovosti svojih izdelkov ned najboljše steklarske obrate na svetu. Tudi na svetovnem tržišču dosega ugledno mesto, saj izvozi na zapadna tržišča okoli 80 % vseh svojih izdelkov. Najvidnejši kupci so v Zapadni Nemčiji, Kanadi in tudi v Italiji ter Ameriki. Slovi predvsem po pr-vorstnem kristalnem steklu. Po intc-rgraciji je tudi steklarski obrat v Slovenski Bistrici p stal ugleden izvoznik. Prizadevnemu kolektivu žc-lino še nadaljnih uspehov! PO NAŠIH KRAJIH SKOZI ČAS Rudi Lešnik: Zadnji streli v Podčetrtku Poslednje sovražne kolone se pomikajo ob Sotli. To niso več tisti samozavestni, naduti vojščaki. Termo gledajo izpod jeklenih čelad, podobni so onemogli zveri, ki se potuhne, toda še vedno je pripravljena ugrizniti. Cinbclj se nagiba sonce za 01insko goro, tembolj nemirni sc do zob oboroženi Nemci. Sence, ki se vedno močneje plazijo po dolini, jih plašijo. Na griču pred Podčetrtkom je Romihova domačija. Sinovi, ki so nekaj časa bili v gozdovih, so že doma. Samo noč še morda in spet bodo lahko stopili brezskrbno v trg. Že dopoldne so v zasedi čakali na manjše sovražnikove skupine in jih razoroževali. Prvi majski dnevi so, vse diši po pomladi in ljudje skoraj telesno čutijo bližnjo svobodo. Jože ne nore vzdržati. Razigrano stopi na jaso in se smeje ko opazuje dolgo nemško kolono, ki se umika, kakor preplašena kača. Naenkrat se obrnejo cevi na nemškem oklopnjaku. Streli prasnejo. Dolgi ognjeni curek oblije Romihovo domačijo. Vse je zažerelo. Skozi din in 'plamen prodira rikanje privezane živine. Romihovi beže v bližnji gozd. Nobenega strela ni več. Nihče ne nore pomagati. Komandat pomikajoče se kolone je besen. Iz radija mu udarja na uho: kapitulacija, brezpogojna kapitulacija!"Veliki tretji Reich" je torej zlomljen, na kolenih. Obraz se mu pači v onemogli jezi in ponovno zavpije: "Feuer!" Težki mitraljez klokota v gozd, tramovje se lomi v plamenih, iskre se utrinjajo visoko nad gozdom. Romihov vol Sivko še enkrat boleče zamuka in 1 pogorišče onemi. Drugi dan so tam našli zoglenele kosti treh goved, teLička in petih prašičkov. Nemški komandant srepo zre proti gozdu. Ustnica so nu poveša, na kapi se nu blešči srebrna mrtvaška glava. Mogoče hoče ukazati, kot je to bilo na Kreti, v Srbiji, ha Kozari v Dražgošah, naj požgo vse naselje. To bi bil njegov poslednji kres, odhodnica. Admiral Donitz je danes podpisal brezpogojno kapitulacijo. Brada nu trzne in ostro, kot se je navadil na krvavih pohodih, pokliče svojega pribočnika. Kmalu se kolona razdeli. Krenejo v Podčetrtek in nazaj v Imeno. V Bratkove c ne morejo, ker je ob Sotli šc- bodeča ograja z minskim poljem, ki so jo postavili ob tej čudni meji. Vojaki vdirajo v hiše. Gospa Veršečova je še tu, čc-prav je nož Johan že zdavnaj odrinil na varno. On jo žc v Gradcu. Kratka je bila zlata doba, ko se je lahko šopirila poleg Ortsgruppenfu.hr er ja in Burgernae stra Hansa Vorschetza. Da, on je že davno v stari Jugoslaviji osnoval tajno naci-stičnocelico, kot san piše vodji Štajerskega Helnatbunda Franzu Steinglii v Maribor. Tesno je sodeloval z gestapovcem Edon Faidaschen, o čenor piše: "Mit Kaneradon Edo Pai-dasch war ich in dauernder Fiillungund arbaittte nit ihn H and in H and." To je bil njen nož.. In kaj bo zdaj? Ozira se na cesto. Spodaj je polno nenških vojakov in esesovcev. "Da, z njini po jden" , je sklenila. F o s topni c oh očnevaj o ostri koraki. Vrata se s treskon odpro. Z naperjeno brzostrelko se zadere nrk vojak: "Hande hoch! " Za n j in i^lane-ta še dva, odpirata vrata, onare. Kje jo nož? Gospa sc- ko-naj znajde. Saj ni nogoče, da iščejo njenega noža! Hoče j in pojasniti, da je v Nemčiji in želi tudi ona z njini. Se vedno niso dovolj prepričani. Zdaj se jo sp>onnila, da so zjutraj onkraj cesto ustrelili nekega noriškega -podoficirja. Šla je z njini na cesto in čez proti grmovju za hlev on. Vojaki vdirajo v hiše. Vsi nožje in mladeniči noraj o z njini. Možje so že stari, mladeniči pa so še otroci. Drugih ni dona. Vojna jih je raztepla po vsen svetu. Petnajstletni Ivan Joče, solze nu curkoma drsijo po licih.v Občinski sluga Knez je niren. V hiši vpije žena in otroci. Še otrok bi zastokal, ki ga nosi pod srčen. Mordavnikoli ne bo poznal očeta? N-eledanji šolski upravitelj Černigoj se poskuša šaliti. Nekoč je že pobegnil pred fašisti. Zdaj poskuša tolažiti. Saj ne nore biti nič hudega, ko nismo ničesar zakrivili. Peternelu gluhonemi hlapec Polde ves kruljav kida gnoj v hlevu. Ničesar ne ve, kaj se dogaja v kraju. Med vrati se zatemni. Močan pruz se zadere: "Hande hoch! March hinaus!" Ne čuje ga. Pruz ga sune s kopiten in okovanin škornjem, da ga vrže čez prag. Nerazumevajoče , preplašeno gleda Polde,xširoko odprtih očeh je groza, prošnja in velika praznina. Celo nasmehniti se poskusi, da bi jin dopovedal, kako je nedolžen. Strpali so^ jih v Staroveškov hlev. Pred vrati korakajo straže. Noč je topla in nemirna. V daljavi sc drobijo streli. Ljudje- v^hlevu šepetaj o. "Kaj bo z nami? Saj vendar je že konec. Ničesar^nisno storili. Jaz sen bil celo v Volk-stur:.;u. Kaj je z ženo? Hudiči!" Nič se vleče. Negotovost trga misli, ki pravijo, da je vojne konec. Ob zori ,dpro vrata. Jutranji hlad prijetno dahne v nagnetena telesa. "Marsoh hin-aus! Vsi ven!" Mrmraje se gnetejo v vrsto. "Puhe!" zavpije komandant. Vojaki so razvrščeni za odhod, sano desetina čaka ob strani. Strojnica je na tleh in opira temno cev v skupino domačinov. K nandant z mrtvaškim emblemon na kapi in ciničnim posmehon srepo gleda vrsto. "Ubili ste nemškega vojaka. Mislite, 'la je konec? Ne, no sne biti!" je zariplo zakričal. "Mi se bijene da zadnje kaplje krvi. Mi obračunano! Z ob za zob, snrt za snrt! Ban-diten!" Ogledoval si je vsakega posebej. ireplašeni, preprosti obrazi. Glc-dal je nekdanjega šolskega upravitelja Černigoja. Posnc-h se nu je za spoznanje bolj zarezal v desno lice. "Austreten!" Černigoj je prebledel. Zakaj? Vojaki ga iztrgajo iz vrste . K-nandant spot z -zaničljivim zasnehon dolgo opazuje ljudi. Šc p o slc dn jikrat ina popolno oblast. Se enkrat! "Du!" uperi prst v Kneza iz Podčetrtka. Knez se zdrzne in globok vzdih spreleti vrsto. Kaj hoče z n j in? Knez ina .najhne otroke in žena pričakuje . Zakaj jih odbira? Dva že stojita ton, neno, neizgovorjenih nisli. N-ad hribon se že svita. Daleč nekje na vzhodu od-neva topovski strel. Hlapec Polde ga ne sliši. Ob koncu vrste stoji, ves z grebi jen in slclučon, široko odprtini ustni. Komandant zapiči svoj tenen pogled vanj in sc na-krcnži, kot bi se nasmejal. S kazalcem pomiga, naj stopi iz vrste. Polde ne doume, rahlo se nasmehne, toda csesovec ga sune s kopitom, da se skoraj zvali po tleh. Vse jc tiho. "Genug" , reče oficir. Vojaki poganjajo ostalo spot v hlev. Rosno se blešči majska jutro. Ob svitu zamolkli streli odjeknejo pri stari Staroveškovi ledenici. Nihče ne vidi, kaj se dogaja, edino osesavska desetina bi lahko pripovedovala o zgodbi onemoglega besa podivjanih zveri. V. jutro 10. maja 194-5 zre 6 parov očesnih votlin proti soncu, trije iznekaženi obrazi, kakor bi jih raztrgali volkovi. Z Romihovega pogorišča se še kadi in po dolini prihaja druga kolona brc z čelad, vesela, sproščena, zmagovita. ALI SI ČLAN DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE Že v vseh občinah celjskega okraja sc pravili letne skupščine društev prijateljev mladine. Občinski odbor SZDL v Šmarju je imenoval posebno komisijo, ki jc poskušala že strniti in »snovati društva prijateljev mladine vsaj po vseh večjih naseljih, kjer deluje j; osnovne šole. Trenutno je v občini 11 društev prijateljev mladine, toda občinska skupščina pred dnevi še ni supc-Pa. Društvo prijateljev mladine ina važne nalogo. Vzporedno s šolo vodi skrb za vzgojo in oblikovanje mladega človeka. Pomaga staršem in šoli. In kaj naj bo še važnejšega za razvoj naše družbe in družinsko srečo, kot mlad človek, ki •ga moramo pripraviti, usposobiti za široko življenje v naši družbi. Ali Ste že člani DPM? Če še niste , občani, posebno starši, vključite sel Glas iz Trgovskega rndjetja Šmarje pri Jelšah V letu 1962 so se v šnarski občini združila vsa tri trgovska podjetja: " Izbira" Rogaška Slatina, "Donat" Rogatec in Združeno trgovsko podjetje Šnarje pri Jelšah v enotno podjetje s sedežen v Šnarju pri Jelšah, ki se zdaj inenuje Trgovsko podjetje "Jelša! " Šnarje pri Jelšah. Delovni kolektivi so na osnovi gospodarskega elaborata spoznali, da jc združitev koristna, zato so to pokrcnili. Sano tako združeno pvodjetje je zdaj kos velikin nalogan, k-/ morajo izbolj^šati zastarele lokale in graditi novo v Rogaški Slatini, Rogatcu in Podčetrtku. Letos so pričeli graditi samopostrežno trgovino v Rogatcu, ki bo začela obratovati že v jesenskih dneh. Predvidena pa bodo pričeli graditi še poleti trgovsko hišo v Rogaški Slatini in pa-viljonsko trgovino v Podčetrtku. Kolektiv želi, da bi z dograditvijo in^adaptacijo zastarelih lokalov dosegel so-lidnejšo postrežbo in večjo izbiro blaga, po kateren povprašuje jo potrošniki. V letu 1965 predvidevajo 1,520.000.000 lin realizacije v vseh 48 obračunskih enotah, kar poneni nasproti 1962 indeks 108 %. V specializiranih obračunskih enotah v Rogaški Slatini, v Rogat-cu in Koz jen, je podjetje omogočilo potrošnikom, da lahko najemajo kredite za nabavo blaga. Pri trgovskem podjetju "Jelša" je zaposlenih 155 ljudi, ki imajo svoj delavski svet in upravni odbor. Ti skušajo reševati problematiko razveja trgovske mreže na območju šmarske občine. Trudijo se, da bi tudi v trgovini sledili razvoju turizma, posebn-' še v Rogaški Slatini. Kolektiv trgovskega podjetja "Jelša" Šmarje pri Jelšah se pripvroča vsem potrošnikom in želi, da bi potrošniški sveti uspešno delovali, opozarjali na nepravilnosti, ki se pojavljajo in s tesnim sodelovanjem s podjetjem skušali izboljšati kakovost dela in postrežbo. Pripor čaja se za obisk v njihovih poslovalnicah! Mi pa jim želijo, da bi svoje lepe načrte dejansko ostvarili. Trgovske podjetje "Moda" Celje ima pestro izbiro blaga in skuša ustreči potrebam in okusu potrošnikov, tako v mestu, kakor na podeželju. Obiščite njihovo trgovino, zadovoljni boste vi, vaše družine, sorodniki in prijatelji! Ob i s kal i so na s kanci iclati Ob dnevu rJ.ad.osti je bilo tudi v šmarski občini vso praznično . Izredno skrbno pa sc sc- pripravili na praznovanje Tit ovc-pa rojstno pa dne in Dneva mladosti v J c paš ki Slatini, kjer so v Zdraviliški dvorani priredili prisrčno telovadne akademijo. Pred številnimi picdalci sc ljubke nastopili najmlajši člani TVD Partizan in tudi že upiajeni in spretni telovadci. Za uspeh prireditve imajo nedvomno hvalevredne zaslupe Majda Peperkrva, Rudi Peperko, Vlado Bračun, Roni Kočica, Slava Pnderluh, Bosanka Kus tc-rl o in Senja Kranjc ter še ostali prijatelji mladine, ki jin telesno vzpojna dejavnost ni zadnja skrb. Ob tej priložnosti je poveril o mladini, o veliki Titovi osebnosti in našem družbenem razvoju tovariš Zvone Drapan, kandidat za zvezni organizacijsko politični zbor. Prvo nedeljo v juniju je obiskala Šmarje tovarišica 01pa Vrabičeva, ki je poverila o proslavi 100*letnice Rde če pa križa. Ves dan st-^je mudil v Šmarju, Beraški Slatini in na Kozjanskem tudi članvIzvršnepa sveta SFRJ t ovariš Šerpe j Kraihggr. Ogledal si jc Šmarje, kjer je napredek viden že v samem naselju. Nova občinska hiša, novi bloki, lepa peščica prijaznih , novih družinskih hišic, sodobna šmarska mlekarna, impozanten zdravstveni dom in še mnoge novih stvari napravlja globoki vtis prizadevanja, ki pa vlagajo šmarski občani za napredek svoje komune - Kljub tenu pa bo treba še dosti napraviti, da bono dosegli takšen razvoj, ki nam jo pc-trebon. V Rogaški Slatini si je tovariš Kraihgor ogledal Steklarno, posebne še nove obrate, ki jih pravkar gradi Splošno gradbene, podjetje iz Rogaško Slatine. Prisostvoval jc tudi seji Delavskega sveta, ki jo jo vodil predsednik Rudi Jugo-var. Razpravljali so o razvoju tovarne, o uspehih, ki so jih dosegli z intergracijo obratov v Slovenski Bistrici, o porasti izvoza in odpiranju novih tržišč. Popoldne sc je tovariš Kraihger peljal po o obsotel jski cesti v Kozjo. Skupno smo ugotavljali, da je potrebno izdatneje razvijati turizem, za katerega sov šmarski občini zelo ustrezne razmere. Na Skrbniku smo si ogledali lepo sadno plantažo, ki jo zametek sodobnega sadjarstva na Šmarskem. Predvidoma bi bilo protrebno napraviti vsaj 500 ha takih pjlantaž , poten bi pia bilo sadje prava zlata jama za šmarske komuno. Sano sadovnjak na Skrbniku bo v povprečji rodnosti dal 1.500 vagonov kakovostnega sadja za izvoz. Če ugotavljale , da je doslej bilo. povprečno na vsem območju šmarske občine letno odkup-1 jenih same 600 vagonov sadja, šele poten lahko razumemo, ^kako velikega p- nc-na je sod bno sadjarstvo prav za našo občino. podčrtati p; a moramo, da je ob v s en potrebno smotrn ' gospodariti, varčevati z investicijami in vladati prvenstvena tja, kjer se ko najprej in najbolj izdatno vračalo. To pa je v šmarski občini prav gotovo tudi sadjarstvo, živinoreja in turizem. V kino dvorani v Kozjc-n se jc zbrala skupina občanov s Kozjanskega in Obsotelja. Tovariš Anton Sok jevizčrpno govoril o razvoju Kozjanskega, o pr .-bi enih in načrtih. Nedvomno je kmetijstvo osnovno. Tudi svinjere jo bo potrebno bolj razvijati, izredne razmere na Kozjanskem pa so za nap sade črnega ribeza. Vprašanje obrti in šolstva jo zelo važno. Tovariš Kraihger je poudaril, da jo potrebno družbeno proizvodnjo in sodelovanje z zadrugo načrtno z natančno gospodarsko računico v roki razvijati nazaj. Ob vsem tem pa je potrebno misliti na razvoj uslužnostnih dejavnosti. Troučiti je potrebno pogoje za ustanavljali je obratov, kjer bi se lahko ljudje zaposlovali. Taki obrati pa bi morali i-ncti jasno perspektivo, ki naj bo vselej v skladu s tržnimi razmerami, s potrebami. Gospodarski proces pokaže, če se taki obrati pozneje lahko razvijajo v pravo industrije. Prav v ten bo potrebno na Šmarskem skrbno razmišljati in to dudi predvidevati v sedemletnem planu, ki ga pričenjamo pisati. Tovariš Kraihger si je ogledal še Lesično in Virštanj. Frva nal ra, ki nas čaka pa je to, da bomo skrbno izdelali občinski statut in statute gospodarskih podjetij, ki naj bodo odraz naših razmer in našega hotenja. Za turizem jia je prc-d-pogoj, da se- dogradijo ceste. Cesta Grobelno - Podplat bo gotova verjetno že do septembra, pravijo, da bodo odsek do Šmarja odprli žc k'neon julija. Kmalu prispejo tudi mladinsko delovne brigade, ki bodo gradile predvsem na odseku do Podplata. Gospodarsko nujno pa je zgraditi še cesto od; Kumrovca do Mestinja, s čemer bo spojena prometna žila Mariior-Zagreb, Celje-Zagreb preko Obsotelja. V sredo obišče šmarsko občino tudi kandidat za zvezni kulturno prosvetni z!tir Boris Ziherl. Oglodal si ho Industrijsko steklarsko šolo in prisostvoval zborovanju vseh prosvetnih delavcev šmarske občine v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. Občani, v nedeljo vsi na volišče! Z udeležbo na volitvah si utrjujemo tudi naš mednarodni u- gled! Volilci, občanke, občani, mladina, glasujte vsi za mir, napredek in srečno življenje v naši socialistični skupnosti! Volitve so pravica in dolžnost - opravite to!