GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro teto V. Štev. 7 Julij 1026 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Gospodarski koledar: Kmetovalec v julija. VSEBINA: Sposobnost in odločnost. Splošno znanstvo: Kemija v moder* nem kmetijstvu (Fr. Magajna). Živinoreja in živinozdravništvo: Konj* sko meso v ljudski prehrani. Ali ste /e cepili prašiče proti rdečici? Stanje do« mačih živali v Italiji. Mlekarstvo: Pravila za člane mlekar« skih zadrug. Trg’z maslom (Ing. Rustja). Sadjarstvo: Obrezovanje zelenih bres* kev (P. Vallig). Letno oskrbovanje čre« šenj (J. Ušaj). ,nLq. * czSmf m d d rdg rdgov go o Vinogradništvo in kletarstvo: Novi zakon proti pijančevanju. Vedno bolj so žejni. Po toči. (J.) Poljedelstvo in vrtnarstvo: Spravljanje trave ob dežju. (Inž. Pegan). Boj proti ■ predenici. Pred setvijo ajde. Podorjite strnišče! (I.). Splošno gospodarstvo; Kmetovalci po* ročajte! Vzorčni velesejem na Reki. Za* ključek kmetijskosnadaljevalnega tečaja v Dornbergu. Čebelarstvo: O vzgoji matice (Dr. J. L.) Zadružništvo: Uradna tajnost pri za* drugi.' Spominjajte se umrlih zadrugar« jev! (D. Doktorič.) Tržni pregled. Vprašanja in odgovori: 28. Kako naj obrežem breskve? 29. Kako pokončujem na najlažji način predenico? 30. Ali mi svetujete uporabo umetno vzgojene ma* tiče? 31. Kak uspeh so imeli posestniki z nemško semensko pšenico? 32. Ali imajo stari satniki vpliv na zalego, ali na*dona= sanje medu? Gospodarski drobiž in razno: Nekaj podatkov iz ministrstva javnih del. Mie* karstvo v Čehoslovaški republiki. Rodos vitnost trt in cepiči. Oblaki kobilic. Ko« liko mleka se porabi v mestih. Izvoz ju* goslovanskega mleka v Italijo. Zadruge v Jugoslaviji oproščene poštnih pristoj« bin. Slovensko zadružništvo. Draga ko* ruza. Znižanje železniških tarif v Romu* niji. Italijanska produkcija olja. Zadruge v Nemčiji Zadruge I Vse potrebne tiskovine dobite pri »Za* družni zvezi« v Gorici. Mlekarne I Vse potrebne knjige dobite že koleko* vane pri Zadružni zvezi v Gorici, Corso Verdi 37. Istotam dobite najceneje tudi vse mlekarske potrebščine. Cena oglasom. Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L ‘A 60 „ 200 „ 300 „ 7* 40 „ 120 „ S O 00 7« 25 „ 65 „ 100 „ Kdor želi lanski letnik »Gospodarske« ga lista«, ga lahko naroči pri upravi. Cena vseh 12 številk, ki bo lepo vezana je samo 15 lir. Restavracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvorliiu \ Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran, izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. Lastnica Postrežba točna. Josiplna Podgornik. RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČEM Jlla Transslpina" nasproti državnemu kolodvoru Pristno domače vipavsko in briško vino, izboren kraški teran, domača kuhinja, vedno gorka jedila. - -Velik vrt. Priporoča se IVAN GRUSOV1N PRISTNI ROPINOVEG!! dobite vedno o Dornbergu pri ..Zadružni žganjekuhi" fm FURLAN ALOJZIJ SODAR GORICA - VIA ASCOLI 23 razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELIER ROBERT BERKA BIVŠI ASISTENT Dr P1CHLA GORICA - - CORSO VERDI 36 NASPROTI ZADRUŽNE ZVEZE SPREJEMA CD 9 - 12 IN OD 2 - 6 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH DOPOLDNE. Poz^Tl VINOREJCI Pozor! LEOPOLD KRALJ SODAR Gorica - Via Lantieri in Via Cipressi 2 Izdeluje: sode, kadi, lodriee, orne (žehtarice), škafe, brentače in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema popravila, po dogovoru pride tudi na dom. V zalogi ima raznovrstno novo in staro posodo. AAAAAAAAAAAAAAAA A A A A A A A A A t Lil mmm A Zavarovalna družba proti požaru, A nezgodam, tatvini] in za življenje. A Generalno zastopstvo v GORICI, A CORSO VITf. EMANUELE Ul. 20 ^ Krajevna zastopstva v vseh občinah AAAAAAAAAAAAAAAA BREZIGAR IN SIN GORICA - VIA CARDUCCI 19 (prej Gospodsko ulica) v dvorišču Zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev, čeških in nemških tovarn. GLAVNO ZASTOPSTVO PISALNIH STROJEV ..RHEINMETALL" (NEMŠKI IZDELEK) Vseh vrst PEČATI BLAGAJNE IN RAZMNOŽEVALCI I« ^ I |T| II ^ REGISTRATORJI POSAMEZNI DELI ŠOLA za STROJEPISJE PRERAČUNJEVALC1 GORICA - Ulfl fTI fl Z ZI Tl I 5 POPRA VLJALNICA OSE TOPLO PRIPOROČA ZR POPRAVILA PISALNIH STR03EV, CIKLOSTILOV ' IN REGISTRNIH BLAGAJN VSEH ZNAMH. DELO ZAJAMČENO. ©s-----------------------------—--------------------------------------- DOMAČA črno triletna detelja; lucerna, trave čiste in mešane z deteljo, krmilna pesa nemška ..Mamutlf in ..Eckendorf", čebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgovini JOSIPA MUNIHA — SV. LUCIJA ====== o ©o- Gospodarske knjige: Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom Naše gobe Reja domačih zajcev Umni čebelar Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica) K9T0LIŠK9 TISKARNA Gorica - Riva Piazzutta 1lcde na razne stroške. To ponujanje je seveda vplivalo na cene masla, tudi na one, ki so pogojene za celo leto. Pravilno bi bilo, da bi teletarji svoje preostalo maslo oddali v komisijo trgov? cu z lastno ledenico, kjer bi sc ne pokva? rilo, V ugodnem trcnotku bi ga potem lahko prodali. To je en primer, a takšnih se zgodi tedensko več, vse v škodo našega živino? rejca. Potrebno je organizirati trgovino z maslom in sploh z vsemi mlečnimi iz? delki, ker lc organizirana trgovina nudi neko stalnost, kolikor je pač mogoče govoriti o stalnosti trgovine s kmečkimi pridelki in izdelki. Organizirana trgovi? na lahko tudi razbremeni en trg, ako je prenapolnjen in sicer na ta način, da od? pošlje nekaj blaga na drugega, kjer si najde nove odjemalce, ali da trenotno zadržuje blago v skladišču (maslo v lede? nici) itd. Vse to pa more narediti samo velika, močna organizacija, ki v gotovem času lahko tudi kaj žrtvuje. M koncu pripominjamo sledeče, o če? mur naj voditelji mlekarskih zadrug premišljajo: Po čem bi bilo danes ma? slo v naših gorah, če bi ga ne odvzela po? lovico Zadružna zveza v Gorici? In/.. Rusija. Sadjarstvo Obrezovanje zelenih breskev. Mlade breskve, ki smo jih vsadili kon? cem zime, ali še boljše preteklo jesen v dobro zemljo in tako pripravili, kot je bilo svetovano v prejšnji številki lista, imajo sedaj že lepo razvite veje, ki smo jih pustili za tvorbo bodoče krone. Delo, ki ga sedaj nikakor ne smemo zanemariti, je obrezovanje glavnih vej, ki ima namen doseči njih razvejitev. Tudi sedaj uničimo vse poganjke, ki so zrastli na notranji strani drevesca in pu? stimo samo glavne veje, ki so določene za tvorbo (krone) koša. Glavne veje, ki so lahko dve, ali tri, kot smo omenili v prejšnjem članku, se skrajšajo z do? brim nožem na 20 cm dolžine. Veje od? režemo vedno nad zunanjim popkom, da dosežemo na ta način raščo drevesa v ši? rino. Posamezne veje moramo odrezati vedno v isti višini, da se enako razvijajo, da ne hi ena dobila premoč nad drugo. Če se je ena izmed vej razvila šibkejše od druge (ali od drugih dveh, ec so tri), jo skušamo okrepiti v rasti na ta način, da jo privzdignemo in privežemo, tako da ostane pokončno. V pokončni legi jo pustimo tako dolgo, dokler ne doseže debelosti drugih vej. V slučaju, da sc je razvila ena sama veja in smo jo v jus niju priščipnili, kot je bilo priporočeno v prejšnji številki lista, bomo sedaj pas zili na to, da iz nje vzgojimo tri glavne veje. Vse druge izrastke, predvsem one, ki rastejo na notranji strani, moramo skrbno odstranjevati. Ko so dosegli os menjeni trije poganjki 20—30 cm dolžiš ne, jih prirežemo, kot smo omenili zgoraj. Nočemo razpravljati na dolgo in šis roko o koristi negovanja breskev, o uspešnosti zatiranja plevela in o potrebi obrambe mladih drevesc pred raznimi boleznimi, posebno proti ušem. To so stvari, ki jih slišijo naši sadjerejci vedno in vedno in je zato nepotrebno povdars jati, da brez teh obrambnih sredstev ne moremo upati na zadovoljiv razvoj drevesc. P. Vallig. Just Ušaj: Letno oskrbovanje črešenj. Vsled razmeroma dobre kupčije so les tos črešnje precej doprinesle. Zato pa zaslužijo, da jim posvetimo večjo pos zornost ter jim žrtvujemo par uric nes govanja in par lir stroškov. Marsikdo misli, da črešnja ne potres buje nikakega oskrbovanja. Ne gleda se veliko na to, če potem rosa osmodi njih listje, ali pa če ga pojedo gosenice pos žrešnega pedica. Tako naziranje je seves da zelo pogrešeno, ker črešnja potrebuje celo leto do jeseni zdravega in obilnega listja. Listi so rastlinam to, kar so živas lim pljuča in želodec. Ž njimi rastlina diha in s pomočjo njih črpa hrano iz zras ka ter predeluje sokove, ki prihajajo iz zemlje. Zdravo listje je torej za vsako rastlino velike važnosti in tako tudi za črešnjo, čeravno je že obrodila sad, Zlas sti je velike važnosti za obstoj in rodos vitnost črešenj v prihodnjem letu popje, ki se razvija poleti v pazduhah listja. To popje skriva v sebi cvet, list in sad za prihodnje leto. Če je listja malo, oziroma če je listje bolno in poškodovano, se tudi popje slabotno razvije. Neizbegljiva pos slediea tega je potem slaba letina v pris hodnjem letu. Zato moramo skrbeti, da bodo črešnje do jeseni ohranile zdravo in obilno listje. 'Po storimo s tem, da jih branimo pred rastlinskimi in živalskimi škodljivci. Glavne rastlinske bolezni, ki napadajo črešnje so: smolikavost, mes d.cna rosa, kržljavost, plesnoba in ožig listja. Glavni živalski škodljivci so pa: pedic, ličinske listne ose, razne listne uši in črešnjev kukec, ali lubadar. Smolikavost črešnjam toliko ne škodi, kakor breskvam. Smolikavosti ne pos vzročijo glivice, pač pa je to bolezen, ki nastane iz raznih okolščin, ki motijo redno delovanje vseh prehranjevalnih in dihalnih organov. Preprečujoča sreds stva proti tej bolezni so: gnojenje z us metnimi gnojili, ki vsebujejo kalij in apno ter pažnja, da drevje ne ranimo z okovanimi čevlji itd. Proti medeni rosi nimamo pomoči. Proti tej bolezni koristi dež, ki jo spere. Kržljavost in ožig listja branimo s škropljenjem z modro galico in apnom, kakor za trte. Plesnobo pobis jamo z žveplan jem. Veliko škodo delajo poleti na črešnjah gosenice pedica, ki razjedajo listje. Včas sih se pojavi ta golazen v takem številu, da obje črešnje do golega. Proti pedicu pomagajo znani lepljivi pasovi, ki jih v oktobru in novembru privežemo na deblo. V tem času se vrši namreč ploditev med metuljčki pedica in samicami. Slcds nje nimajo peruti, zato lezejo po deblu na sadno drevje, zlasti na črešnje, da tam odložijo svoja jajčka. Lepljivi pas na deblu jim pa ne pusti na drevo in na ta način obvarujemo črešnje pred pes dicom. Kdor je to delo opustil in opaža na svojih črešnjah gosenice pedica, mora vzeti škropilnico ‘na ramo in poškropiti drevesa z i odstotno raztopino svinčenes ga arzenijata v vodi. To sme seveda stos riti šele potem, ko so črešnje obrane, ker svinčeni arzenijat je hud strup. Pri škropljenju moramo paziti, da nam strup nc pride v usta. To sredstvo pomaga tudi proti ličinkam listne ose. Ličinke te ose, ki so podobne malini polžem, razje* dajo listje. Objedeno listje postane ka* kor tenčiea prozorno, ker ličinke razje* dajo samo listno plat, tako da ostanejo gole žilice. Proti listnim ušem je učinko* vito škropljenje s kvasijo (Quassia), ka* kor sem priporočal za breskve. Proti črešnjevemu kukcu, malemu hrošču, ki vrta pod lubadom in dela številne ozke luknjice, ni pomoči. Da bi se ne razpasel, je potrebno napadeno drevje poseči in sežgati. Kmetovalci! upoštevajte te nauke in skrbite za črešnje. Stroške in trud Vam bodo prihodnje leto obilo povrnile. Upajmo, da bode ž njimi tudi v-prihod* njem letu dobra kupčija. Vinogradništvo in kletarstvo Novi zakon proti pijančevanju. V uradnem listu št. 133 z dne 10. ju« nija 1926 je bila objavljena sprememba kr. zakonskega odloka z dne 7. oktobra 1923 v zakon. V bistvu obsega zakon sledeče: 1. Na vsakih tisoč prebivalcev sme biti samo ena gostilna, kavarna itd., kjer sc prodaja vino, pivo, žganje, ali kaka * druga opojna pijača. Oblast lahko dovoli gostilno tudi na manj kot tisoč prebivalcev, vendar pa nc manjšemu številu od petsto. 2. Izdajanje provizoričnih licenc je prepovedano. 3. Točenje alkoholnih pijač nc sme za* četi ob delavnikih pred 10. in ob nede* 1 j a h pred 11. uro. Od- 15. maja do 31. oktobra sc nc smejo točiti alkoholne~pi* jače po 11. uri zvečer, od 1. novembra do 14. maja po 10. uri zvečer. 4. V protialkoholno komisijo določi prefekt tudi enega zastopnika prodajal* cev alkoholnih pijač. Vslcd slabih posledic, ki jih ima alko* holizem na narodno zdravje, je sprejetje zakona proti pijančevanju zelo hvale* vredno. Vprašanje je samo, kako sc bo izvajal. Statistike pravijo, da je v Italiji število telesno slabo razvitih in umobol* nih vedno večje — kar je pripisovati v večini slučajev alkoholizmu. Zato se sli* šijo nekateri italijanski glasovi, da je za* kon še premalo strog. Vedno bolj so žejni. Po podatkih nekega italijanskega stro* kovnega lista je dosegel konsum vina v Milanu v letu 1925 ogromno številko 1 milijon 100 tisoč hektolitrov, to je 30 ti* soč lil več, kot leta 1924. Te strašne številke pač kažejo nazor* no, kako potreben je zakon proti pijan* čevanju. Za primerjanje naj navedemo konsum vina v nekaterih drugih državah. Na Francoskem se je popilo v 6. mese* cih (od 1. oktobra 1925. do 31. marca 1926.), kot cenijo, 26 milijonov 72 tisoč 504 hi, to je približno 4 milijone 350 tisoč hektolitrov na mesec. Proti tem velikim številkam je konsum vina na Švedskem zelo majhen. Leta 1925 n. pr. so prodale takozvane »Mono* polne centrale« 8.972 hi vina. Seveda jih po teh številkah ne smemo soditi predo* bro, ker popijejo mesto vina zelo mnogo piva. Po toči. Precejšen del naših krajev je letos že obiskala toča — nekatere celo dvakrat, tudi trikrat in štirikrat. Predvsem so tr* peli nekateri deli Brd in Vipavske doli* ne. Tam je mnogo vinogradov popol* noma uničenih, škoda se nc bo poznala samo letos, ampak tudi še drugo leto. Kazen nas je obiskala toča tudi več dru« gih krajev Italije, kjer je uničila skoro ves pridelek. Tudi iz drugih dežel prihajajo vesti o škodah, ki jih je povzročila toča. Tako čitamo, da je naredila od 7. do 9. maja ogromno škodo v Franciji. Neki franco« ski časopis piše, da škode še ni mogoče ugotoviti, vendar pa se ceni izguba na vi« nu na več milijonov hektolitrov. V Jugo« slavi ji je divjala toča v mnogih okrajih in povzročila več sto milijonov škode. Kako težko je kmetu pri srcu, ko pri« de v uničeni vinograd, posebno onemu, ki mu je vino edini večji vir dohodkov. Celo leto se je mučil, obrezoval, okopa? val, škropil in žveplal in sedaj mu uniči neurje v par urah ves njegov trud in delo. Pa ne samo to, ves denar, ki ga je uporabil za nakup galice, žvepla in dru« gih stvari, je izgubljen. Kdor ve, koliko denarja poje vinograd, ta občuti v pravi Irt/.. France Pegan: Spravljanje trave ob deževju. (Nadaljevanje.) Kisla krma. V deželah, kjer je razširjena sladkor* na industrija, uporabljajo že dolgo šte« vilo let konzerviranje pesinih odrezkov in listov. Liste, oziroma odrezke dajaj o v jame, ki so 1 do 2 m globoke in pri« bližno enako široke. Dolžina jam se ravna po množini krme, ki jo hočejo kozervirati. Jame morajo imeti nepro« pustne stene in dno. Če ni zemlja dovolj ilnata in nepropustna, sc mora narediti jama iz betona. V te jame naložijo pe« sino listje, pa tudi zeleno koruzo, zeleno deteljo, travo, ali kako drugo zeleno kr* mo in jo dobro stlačijo. Ko je jama nas polnjena, jo pokrijejo s slamo, na katero namečejo debelo plast zemlje. Tako meri vso velikost škode, ki jo povzroči kmetu toča. Vslcd razširjenosti bolezni, ki napada« jo trte, daje vinoreja pri današnjih viso« kih cenah galice, žvepla in drugih po« trebščin le majhen dohodek. V krajih, kjer se pogostoma pojavlja toča, je še ta pičel dohodek — loterija. Kdor ima sre* čo, pridela nekaj, drugi pa še.niti tega nc. Dragi kmetovalec « vinorejee! To ie za Tebe resen opomin, da ne staviš vseh svojih upov in nad na en sam pridelek — vino, ampak da si preskrbiš še drugih dohodkov, ki Ti bodo vsaj deloma po« magali, če Ti odpove vino. Zanimaj se za sadjerejo, ki Ti da lah« ko v ugodnih letih lep dohodek in izbolj« šaj živinorejo! Dosedaj je bila v naših dolinah živinoreja le postranska panoga kmetijstva, toda razmere nas silijo, da jo izboljšamo in povzdignemo, tako da bo« mo v polni meri izkoristili njene dohod« ke, ki so stalni in niso odvisni od toliko raznih činiteljev, kot vinski pridelek. P. stlačena in z zemljo pokrita krma začne kvasiti in se kisati, kar traja 6 do 8 te« dnov. Po tej dobi je kvašenje dokonča« no in krma se lahko uporablja. Navadno pa sc ensilaža — tako se namreč imenu« je skisana krma — nc začne takoj upo« rahljati, ampak se pusti v jami do zime in sc polaga živini v zimskem času, kot nadomestilo za zeleno krmo. Dobro pripravljena kisla krma je mehka, kislega okusa in ima močno bo« dec, žaltavo kisel duh. Kjer se daje ži« vini kisla ensilaža, tam je razširjen ta ostri duh po celi okolici. Dobro pripravljeno kislo krmo jč ži« val rada — takrat seveda, ko se je nanjo naučila. Ko začuti njen ostri duh, postaja nemirna in se začne oblizovati, podob« no kot takrat, ko ji damo soli. Pri začetku vzamemo za vsako žival le malo ensilaže, in še to dobro pomešamo Poljedelstvo In vrtnarstvo »GOSPODARSKI LIST« 139 / med seno, oziroma pleve. Polagoma pa to množino povečujemo, dokler vidimo, da gre živali v slast. Mlade in breje ži« vali moramo krmiti s kislo ensilažo zelo previdno in jim dajati le majhne mno* žine. Ko hranimo živino v večji meri s kislo krmo, ji moramo dati večkrat klaj« nega apna, posebno še mladim in brejim živalim. Kislo ensilažo moramo krmiti vedno le poleg sena ali kake.druge suhe krme, ki jo dajemo živini. Nikdar ne sme biti ensilaža edina krma. Pogosta napaka, ki jo zagrešijo pri po« dajanju kisle krme posebno začetniki, je ta, da dajo živini prvič kar naenkrat večjo množino ensilaže. Uspeh je preše« netljiv. Živina dobi tako drisko, da kar lije od nje. Sam sem bil priča takega slu« čaja, ki ga je zagrešila gospodarjeva ne« vednost. Vse stene hleva, ki so bile pri« bližno poldrugi meter oddaljene od ži« vine, so bile polite z redkim zelenim bla« tom. In kako težko je to napako popra« viti! Zato naj pazi vsak pri začetku. Prvi dan zadostuje dobra pest ensilaže, vsak naslednji dan pa to množino previdno povečujemo. Najlažje sc krmi ensilaža z rezanico ali z žitnimi plevami, s kate« rimi jo lahko dobro pomešamo. Predpogoj za napravo dobre kisle kr« me je, da v jamo, kjer je naložena krma, ne pjideta zrak in voda. Zato mora biti zemlja, v kateri izkopljemo jamo, iz nepropustne ilovice. Če te ni, moramo jamo betonirati. Krma mora biti v jami dobro stlačena, posebno na krajih, kjer najraje začne gniti. Jama naj bo pokrita z debelo plastjo zemlje — vso zemljo, ki smo jo izkopali, vržemo nazaj na jamo. Med krmo in zemljo pride lepo zravnana vrsta slame, ki zabrani, da se ensilaža ne pomeša z zemljo. Jama za ensilažo naj bo tako narejena, da voda ne zateka vanjo. Tudi ne sme priti v jamo spodnja voda. Če upoštevamo navedene pogoje, bomo dobili prav gotovo dobro kislo krmo. Ako nas vreme ne pusti pri miru, lahko polnimo jamo tudi z mokro krmo — bo« disi od dežja ali od rose. Pri gotovi meri pazljivosti se nam tudi v tem slučaju ne bo pokvarila. Iz lastne izkušnje navedem sledeči slučaj: Na nekem veleposestvu smo imeli več hektarjev krmske pese, ki je vsled deževja ni bilo mogoče spraviti pod streho. Ker pa je bilo že precej po« zno in se je bilo bati prvega snega, ni ka« zalo drugega, kot začeti s spravljanjem. Peso smo vozili pod lopo, kjer se je osna« žila in očistila in šele od tam spravljali v klet, iz listja pa smo naredili kislo krmo. Ker je bilo večinoma mokro, smo ga me« šali s plevami. Dali smo vrsto listja in nato vrsto plev. Posebno sem pazil na to, da je bilo listje res dobro potlačeno. Narejena ensilaža je bila izvrstna in jo je žival prav rada jedla. S pripravo kisle krme izkoristimo travo, deteljo, pesirio listje in sploh vsa« ko zeleno krmo, ki je ne moremo posti« šiti. Prav pripravljena kisla ensilaža je zdrava in dobra, posebo v zimskih me« secih, ko dobiva živina samo suho krmo. Slabo stlačena ensilaža, dalje ona, ki se nahaja v jamah, kamor zateka voda, se začne razkrajati. Napada jo plesnoba in gniloba. Taka je seveda zdravju živine škodljiva. Razen omenjene kisle ensilaže imamo Sc sladko ensilažo, ki zahteva sicer več priprav in dela, vendar pa je po svojih lastnostih boljša od prve. Zato se v zadnjem času vedno bolj širi priprava sladke ensilaže. Pripravo sladke ensilaže bomo popisali v prihodnji številki Gospodarskega lista. Boj proti predenici. »Gospodarski list« je opisal v prej« šnjih letnikih že več načinov za pokon« čevanje predenice. Naj navedemo sedaj še enega: Napadeno deteljo poškropimo s 4 do 5 odstotno žvepleno kislino. (Na 100 I vode damo 4 do 5 kg kisline, ki jo dobi« mo v vsaki drogeriji.) Za nekaj dni ovene detelja in predenica. Detelja si kmalu zopet opomore, medtem ko se predenica posuši. Pred setvijo ajde. V nekaterih visokih legah, kjer dajo njive samo en pridelek na leto, je ajda že precej časa v zemlji, v večini naših krajev pa smo še pred setvijo. Lanska žetev je bila slaba, tako da je v splošnem veliko pomanjkanje semen? ske ajde. Ker pa vemo, da slabo seme da tudi slabo žetev, je bila naša dolžnost, preskrbeti si o pravem času dobro seme. Kdor je mislil naprej, je to tudi storil. (Zadružna zveza v Gorici je prodala svojim članicam tudi letos približno en vagon semenske ajde). So pa ljudje, ki mislijo na seme šele tedaj, ko je čas se* jati. Ti povprašujejo sedaj okrog, kje bi dobili semensko ajdo. Razumljivo je, da je sedaj ajdo težko več dobiti, dobre pa sploh ne. Naj bo to onim, ki radi od* lasajo, opomin za bodoče. Ajda ima od setve do žetve le kratko dobo na razpolago za napravo semena, zato zahteva dobro gnojeno zemljo. V Gospodarskem listu je bilo že ponovno povdarjeno, da svež gnoj ne more zado* voljiti ajde, ker ni tako hitro uporaben. Gnojimo ajdo z umetnimi gnojili! To nam bo koristilo posebno letos, ko je se* me slabše razvito. Predvsem vzemimo superf.osfat, katerega učinek dopolnimo s kalijevo soljo in čilskim solitrom, oziro* ma žvcplenokislim amonijakom. Vsa umetna gnojila podor jemo pred setvijo, razen čilskega solitra, ki ga trosimo prvič, ko je seme skalilo in pozneje še enkrat. Podorjite strnišče! S tem dosežete: 1. da se zmelja ne izsuši, 2. zabranite, da se ne naredi trda sko* rja, ki bi pozneje otežkočala oranje, 3. uničite plevel, ki ga podorjete, 4. pognojite zemljo s podoranim pic* velom, ki sprhni in odda zemlji svoje rc* dilne snovi. Kdor hoče ohraniti svojo zemljo rodo* vitno in nezapleveljeno, bo plitvo zaoral strnišče takoj, ko spravi pridelek. P. Splošno gospodarstvo Kmetovalci poročajte! Pšenica. V jeseni je bilo sejanega zelo mnogo odbranega (selekcioniranega) pšenične* ga semena. Sama Zadružna zveza v Go* rici je oddala skoraj 100 q tega blaga. Kmetovalci so dobili predvsem 3 vrste semenske pšenice, in sicer navadni Gen* tile rosso, potem Innalettabile 96 in Ar* dito. Važno jc, da se preceni vrednost posameznih vrst, da se bo v bodoče na* ročilo samo ono seme, ki za gotove kraje najbolj odgovarja. Zato pa naj kmeto* valci sporoče, kako se je seme obneslo. Mnogi so dobili tudi nekoliko pšenič* nega semena iz Nemčije. Po nekod se je ta pšenica ponesrečila, drugod pa je do* bro obrodila. Vsi, ki so vzeli pri Zadruž* ni Zvezi v Gorici seme nemške pšenice, so še posebej naprošeni, da sporoče svo* jc mnenje o teh vrstah. Jugoslovanski semenski krompir. Zadružna Zveza v Gorici je oddala v celoti nad 70 vagonov jugoslovanskega semenskega krompirja, ki jc prišel več ali manj v vsako vas Goriške, Krasa in Notranjske. Nujno je potrebno, da izvemo iz vseh vasi, kako se je ta krompir obnesel, predvsem ali ga je napadla peronospora in v kakšni meri, kakšen je pridelek ter vse drugo, kar bi moglo zanimati in bi bilo važno. Prosimo vse kmetovalce da se odzove* jo zgornjemu pozivu in pošljejo svoja poročila Zadružni Zvezi v Gorici ali pa Gospodarskemu listu. Vzorčni velesejem na Reki. Od 1. do 30. avgusta bo na Reki med* narodni vzorčni velesejem, ki bo otvor* jen pod častnim predsedništvom polje* delskega ministra. Na tem velesejmu bo* do zastopana 4 ministrstva in sicer mini* s trs tv o za kononije, prometne, finančno in mornariško ministrstvo. Za čas velesejma pripravlja Reka ve* like športne prireditve in razne slavno* sti. Za obisk sejma je dovoljen 50% po« pust na vseh progah kraljestva. Zaključek kmetijsko*nadaIievalnega tečaja v Dornbergu. Kmetijsko*nadaljevalni tečai v Dorn* bcrgu je bil zaključen z lepim in zelo podučljivim izletom na premoženje g. Cosola v Fogliano. Udeležence je spremljal g. Rojic, voditelj tečaja in dr. Vallig, vodja vinogradniškega in sadjar* skega odelka pri podravnateljstvu Ura* da za kmetijski potovalni pouk v Gori* ci. Udeleženci so bili od g. Cosola zelo uljudno sprejeti in so imeli priliko ogle* dati si eno izmed krasnih in zelo dobro urejenih posestev. Razen krasnih nasadov breskev in vzorne njive murv, s katero je bo* gato izkoriščeno oprodje Soče, je udele* žence najbolj zanimala presajena pšeni* ca, ki je vzbujala splošno občudovanje. Ta izlet je bil za vse udeležence iz* redno poučljiv in je pripravil tudi uči* teljem pravi užitek. s v « .4 * Na sliki, ki smo jo dobili še le sedaj, vidimo udeležence, zbrane okrog g. dr. Cosola na omenjenem pšeničnem polju. Sprememba v izdajanju bankovcev. V Uradnem listu od 22. maia je bil objavljen kraljevi zakonski odlok, ki urejuje izdajanje bankovcev. Dosedaj so bili v prometu bankovci treh emisijskih bank. Od prvega julija letošnjega leta ima edino Banca d’ Italia pravico izda jati bankovce. Bankovci obeli ostalih emisijskih bank, Banco di Napoli in Banco di Si* cilia bodo postopno nadomeščeni z no* vimi bankovci, ki jih bo izdala Banca d’ Italia. v' Čebelarstvo O vzgoji matic. Poročali smo zadnjič o akacijevi paši, ki je bila razmeroma malo ugodna. So sicer čebelarji, ki so imeli ugodnejše uspehe, a to so bile bolj izjeme kot prat vilo. Kot vzrok neuspeha smo označili slabo vreme, vendar je prav, da nekoliko bolj globoko pogledamo, če ni bil mor? da od naše strani kak pogrešek. Zdi se, da čebelarji grešimo, ker ne pazimo na satovje in rabimo pri prevešanju presta* re satnike, da celo štiri do pet let stare. Posledica temu je, da matica nerada leže jajčka v tako satovje in tudi čebele na rade nosijo med. V sled tega dobimo slas bo zalego in cela družina peša. V tem mnenju nas potrjuje znani strokovnjak prof. dr. Zander, ki v svoji knjigi »Zeit* gemiisse Bienenzuclit, Heft I str. 30, 1921 piše: »Pomniti je treba, da se sme v plo* dišču razširiti prostor le s čistim voščes nim satovjem, ki ga je dotična družina sama zgradila, ali pa s celimi umetnimi stenami. Satniki iz tujega panja ne spa? dajo v plodišče«. — Na to smo doslej premalo pazili. Mešali smo satnike vse vprek, a vendar mora vsak čebelar pos trditi, da nastavlja matica najraje svojo zalego na novem, svežem satniku. Za zalego večkrat rabljeni satnik po* temni, ker se napoji s sokovi, ki jih če^ bele dostavljajo zalegi za prehranitev. Sveže satovje se priporoča tudi za vpot rabo v medišču. Tako ohrani med svojo pristno barvo in okus. Vzrok slabega donosa utegne biti tudi stara matica, ki je že opešala. Glavna skrb čebelarja mora biti, da ima v vseh panjih mlado matico. V naših Žnideršič čevih panjih pa, kjer se vsled razsežnosti družine matica močno izrabi, je priporos čati, da se vsaj vsako leto ali vsako drugo leto matica menja. Vsak panj bi moral imeti natančno zaznamovano, iz kateres ga leta je matica in iz katerega panja, to pa zato, da se lastnost dotične pasme lahko ugotovi. Iz raznih vzrokov je priporočljivo, da napravlja čebelar sam umetne roje. Zato pa je prav, da ima čebelar pri rokah že oplojene matice. Ko zapusti stara matica panj, nastane ob navadnem rojenju čebel večinoma neka pavza v razvoju, pred* no se oplodi mlada matica. Ta pavza traja skoro pol meseca. Med čebelarji in čebelarskimi listi se bije večkrat boj za vprašanje, katera matica je boljša, ali naravna, ob roju, ali umetno vzgojena. Že izraz umetna vzgoja marsikoga odbiva, ker skriva ne; kak očitek, da je taka vzgoja protinarav? na in vsakemu se zdi, kar je protinuravs no, da ni priporočljivo. Vendar izraz umetna vzgoja ne utegne biti pravi, boljs še bi jo označili kot smotreno, ali pa* metno usmerjeno vzgojo. Govorimo tu; di o umetni gojitvi rastlin ali o umetni vzgoji kokoši, a s tem se ne trdi, da stvar ni naravna. Marsikak čebelar daje prednost naravnim rojem in naravni vzgoji matice pred umetnimi roji in u> metnimi maticami, misleč, da dobe mm lice in roji večjo sposobnost. Vendar stoji to mišljenje na predsodku, češ, da naravna vzgoja da matici nekaj, česar umetna ne da. Misli se nekako, da tiči že v jajčku nekaka posebna sposobnost, kas tere ni pri umetni negi. Vendar je dot gnano, da se matica izleže iz jajčka po? vsem enakega onemu za delavke, vsa jajčka namreč za matico in delavke so si v bistu popolnoma enaka. Le obilnejša in boljša prehranitev in pa večja c& lica povzroči, da se izleže mesto navadne čebelice matica. V jajčku samem ni pa nobene razlike. Vsled tega ima umetno vzgojena matica povsem isto vrednost z naravno vzgojeno. Sicer pa se prehrat nitev vrši itak naravno po čebelah in ne umetno. Kdor bi hotel imeti v kratkem času mnogo matic, stori lahko tako: pred* vsem odstrani staro matico iz panja; po; tem izbere satnik s svežo zalego; spodnji del satnika tako zravna v eno samo črto zalege, tako, da so celice odprte navzdol. Čebele nastavijo tukaj celo vrsto maticz njakov, ki so navzdol usmerjeni. Pridem načinu ni treba prenašati jajček. Lahko se pa posluži priprave za izdelavo maz tičnjakov kakor opisuje Žnideršič v knji* gi »Naš panj« str. 70. Na posebni prh pravi napravi v satniku lesene matični* ke, katere prevleče z voskom in s poz sebnim klinčkom zaokroži in zravna, da so podobni povsem naravnim. V te maz ličnike prenese s posebno žličko 1 ali 2 dneva stare ličinke in nekoliko matična ga soka. To je treba postaviti v dobro razvito družino. Ko so matičnjaki zreli, jih lahko poz rabimo za napravo umetnih rojev. Poz stavimo jih v posebne prašilnike, ali pa v panjičke za majhne roje, da se maz Uradna tajnost pri zadrugi. Molčečnost je ega najlepših, čednosti, ki dičijo modrega moža. Zadruga, ki naj uživa zaupanje ljudstva, mora imeti v načelstvu in nadzorstvu može, ki znajo molčati. Ali bodo nosili ljudje svoje pri* hrankc posojilnici, če nimajo gotovosti, da je vodstvo zadruge v rokah resnih, molčečih ljudi? Ali kateremu članu bi bilo prijetno, če bi vsa vas vedela, koliko si je on pri posojilnici izposodil? Ne le pri posojilnicah, tudi pri drugih zadrugah so zadeve, ki ne spadajo v javnost, tako razne kupčijske zadeve, cene blaga, dolgovi, terjatve itd. Naravno in potrebno je torej, da lira* nita načelstvo in nadzorstvo glede vsega notranjega poslovanja, v kolikor ne spa* da v pristojnost občnega zbora, naj* vestnejše uradno tajnost. Ali velja to pravilo tudi nasproti čla* nam zadruge? Seveda! To najenostav* tiča izleže in oplodi. Koliko časa moramo čakati za ugotovitev oplojen j a, se ne da določiti. Ko se pojavi v panju redna zalega, je družina v redu. »Skušnja me je učila,« pravi Janša (Popolni nauk o čebelarstvu, Rojina str. 41), »da se 6 tednov stara maz tiča več ne spraši, mnogo jih celo ne izz leti več na praho, če jih je slabo vreme zadrževalo samo tri tedne in ostanejo potem nerabne.« Čebelar, ki ima na razpolago umetno vzgojene matice, napravi prav lahko mnogo umetnih rojev, pri tem mora pa posnemati naravno gnezdoK ki ga čebez lice napravijo. Ob krajih postavi prazno satje, potem sledi satovje z medom, nato satovje s cvetnim prahom in na sredo položi prazen satnik za zalego z matičz njakom. Ker pa stare čebele odletijo nazaj, ter ostanejo le mlade, naj jih v panju napaja z vodo. Dr. J. L. A ,s •*'t i nejše sledi iz naloge nadzorstva. Če bi imel vsak član pravico, prebrskati po* slovnc knjige in zahtevati najkočljivejša pojasnila, čemu je potem zakon izrečno določil v § 24., da nadzorstvo nadzoruje poslovanje v vseh panogah uprave, da se more poučiti o poteku vseh zadev zadru* ge, da ima vsak čas pravico pregledati knjige in dopisovanje in nadzorovati sta* nje blagajne. Čemu bi imelo nadzorstvo pravico, da sme še celo načelstvo začas* no odstaviti? Ravno zato sta zadružni običaj in zakon nadzorstvu dala tako iz* redno moč, da člani posredno potom teh svojih zaupnikov vršijo nad delovanjem načelstva nadzorovanje do vseh naj po* drobnejših zadev, ki so članom nepo* sredno iz važnih razlogov in radi zadruž* nega prospeha nedostopne. Da smo si na jasnem glede tega, v ko* liko mora načelstvo ali nadzorstvo biti pripravljeno dajati pojasnil, ali koliko Zadružništvo jih smejo člani neposredno zahtevati, poglejmo, kaj pravi zadružni zakon. 1. Vpogled v imenik elanov mora biti vsakemu, torej tudi elanom, prost (§ 14.). 2. Načelstvo ima dolžnost, da objavi (članom!) v prvih šestih mesecih poslov* nega leta, stanje članstva in deležev ob letnem zaključku in gibanje članstva in deležev med letom (§ 22.). Tudi ti po* datki morajo biti torej članom na raz* polago. 3. Člani izvršujejo pravice, ki jim pri* stojajo v zadružnih zadevah, posebno glede uprave zadružnega poslovanja, vpogleda in pregleda bilance in določb o delitvi čistega dobička na občnih zborih s sodelovanjem in glasovanjem pri toza* devnih sklepih (§ 27.). 4. Načelstvo ima dolžnost, da preskrbi članom na njih zahtevo prepis zadružnih pravil in odobrenih računskih zaključ* kov in bilanc proti povrnitvi stroškov. Član lahko zahteva, da načelstvo te pre* pise podpiše (§ 35.). Že previdnost narekuje načelstvu in nadzorstvu, da daje v zadružnih zade* vah pojasnil tudi članom samo, v kolikor je primorano to storiti, menimo pa, da tudi splošna korist zadruge zahteva od njih najstrožjo molčečnost napram ko* mursibodi, ker »za molčanje ni vpra* šanja«. D. Doktorič. Spominjajte se pokojnih zadrugarjev! Lepa in hvalevredna je navada, da sc spominjamo pokojnega člana naše za* druge. Najbolj primeren način, da po* častimo spomin takega pokojnega naše* ga sodelavca je gotovo sledeči: Pri prvi seji ali pri prvem zborovanju po nje* govi smrti naj povabi predsednik nav* zoče, da z njim molijo za njegovo dušo in naj kar moli kako kratko običajno molitev naprej. Taka krščanska molitev ima mnogo globokejši pomen kot vse druge fraze, ki jih včasih slišimo pri ta* kih priložnostih. Tu pa tam bo treba, da plača zadruga za svoje zaslužne člane kako sv. mašo, da se tako oddolži nje* govi duši za njegovo zaslužno delo* vanje, D. Doktorič. Tržni pregled Žita: Starc zaloge so skoraj izčrpane. Na trgih sc je že začelo pojavljati novo žito, po katerem je zaenkrat malo popra* ševanja. V splošnem so cene nekaj večje, kot v pretečenem mesecu. Žitna borza v Milanu zaznamuje kon* cem junija sledeče cene: pšenica domača pšenica inozemska koruza domača koruza argentinska koruza jugoslovanska oves novi oves inozemski rž domača nova rž inozemska ječmen domači novi Moka: 00 0 1 koruzna 133 do 135 L 135 do 140 L 310 do 320 L 305 do 310 L 281 do 290 L 137 do 152 L 222 do 227 L 212 do 225 L 118 do 130 L 111 do 114 L 100 do 110 L 130 do 135 L 130 do 132 L 130 do 132 L Živina: Vsled težkoč, ki jih je naredila nova valutna naredba vlade, sc je uvoz živine precej zmanjšal. Zato so cene klavne živine nekoliko poskočile. Tudi prašiči zaznamujejo podražitev 10 sto* tink za kg. Krma: Cene krme se držijo radi slabe prve košnje zelo trdno in neverjetno vi* soko. Tudi druga košnjad ne bo velika, ker stalno hladno vreme zadržuje raščo trave. Staro seno je v ceni znatno po/ skočilo. V Milanu je stalo koncem ju« ni j a staro seno od 96 do 102 Lit. za q, novo od 80 do 85 Lit. za q. Otrobi imajo približno isto ceno, kot prejšnji mesec. Ravno tako so ostale ne* spremenjene v ceni tudi oljnate tropine, razen lanenih, ki so se nekoliko podra* žile. Danes stanejo na debelo: lanene Lit. 125 do 130 orehove Lit. 105 do 107 sezamove Lit. 100 do 106 Mlečni izdelki: Maslo ima vsled sla« bega izvoza še vedno nizko ceno, ki jo podpira tudi majhno povpraševanje na domačih trgih. V naših krajih tlači cene navzdol vedno naraščajoča količina ma* sla, ki se vsled pomanjkanja enotne or* ganizacije ne more tako hitro oddati. Trdi siri se še vedno izvažajo v večjih količinah v inozemstvo, kar je posledica oslabitve lire. Po dobrih trdih sirih je precejšnje povpraševanje. Vino: Izvoz vina je manjši nego prej* šnja leta, zato povpraševanje po njem ni preživahno. Kljub temu pa so po ne? kod cene poskočile z ozirom na dejstvo, da je letošnji pridelek v mnogih državah vsled toče zelo zmanjšan. U met na »nojila: Znatno povpraševat nje je po čilskem solitru, ki pa se ga dobi na naših trgih zelo malo in za vi* soke cene, Druga gnojila se ne iščejo, vse pričakuje novih cen. Posebno za Thomasovo žlindro je precej zanimanja. Kot kaže bo dosegla žlindra lanske cene. Modra galica in žveplo sta v ceni ne« koliko višja. V splošnem so naši kraji založeni z obojim tako, da je le malo popraševanja. Svilodi: Začel se je živahen trg. Pri začetku so bile cene 24 do 28 Lit., poz* neje pa so nekoliko porastle. Posebno se lahko ugodno proda dobro blago. Vprašanja in odgovori Vprašanje št. 28: Imam lepo razvit na* sad mladih breskev, ki bi jih moral po Vaših navodilih sedaj obrezati. Kako naj to naredim? Oc/govor na to vprašanje Vam daje g. P. Vallig v posebnem članku, ki ga priob* Samo med sadjarstvom. Vprašanje št. 29: Kako pokončujem na najlažji način predenico? Odgovor: Vzemite v roko prejšnje let* nike Gospodarskega lista. V njih boste našel razna navodila za pokončevanje predenice. Eden rabi eno sredstvo, drugi drugo. Ravnati se morate po tem, kako f>e je v Vaši detelji razpasla predenica, ali v večjem obsegu, ali je napadla samo par mest. V današnji številki Vam pri* občujemo zopet eno sredstvo, ki ga lah* ko poizkusite. Vprašanje št. 30: Ali mi svetujete vpo* rabo umetno vzgojene matice? Odgovor na Vaše vprašanje najdete v članku g. dr. Ličana. Vprašanje št. 31: Prosim, da mi odgo* vorite v Gospodarskem listu, kak uspeh so imeli posestniki z Vašo semensko pšenico. Lansko leto sem posejal domače seme, predno sem zvedel, da prodajate Vi semensko pšenico, letos pa bi naročil seme od Vas, če se je obneslo. 146 ♦ Odgovor: Iz Vašega vprašanja vidimo, da niste prcčital pazljivo vseli Gospodar* škili listov, sicer bi bil našel v njih, da prodaja Zadružna zveza v Gorici več vrst italijanske in nemške semenske pše* nice. Kako so sc te vrste obnesle, Vam za enkrat ne rporemo povedati. Dobili smo le par poročil, ki so si pa nasprotna. V današnji številki priobčamo poziv vsem onim, ki so vzeli pri nas seme ene izmed domačih (italijanskih), oziroma nemških vrst pšenice, da nam sporoče, kako so rastle in kakšen pridelek so dale. Le na podlagi mnogih podatkov si bomo lahko naredili sodbo, katere vrste pšenice naj* bolj uspevajo pri nas. Ko prejmemo od naših kmetovalcev zahtevane podatke, jih bomo priobčili v Gospodarskem listu. Vprašanje št. 32: Ali imajo stari sat* niki kak vpliv na zalego ali na donašanje medu? Odogvor: Na Vaše vprašanje odgova* rja g. dr. Ličan v svojem članku. Gospodarski koledar i= □ Kmetovalec v juliju. Na njivi pričenja žetev, kateri sledi navadno takoj setev drugega pridelka: činkvantine, ajde ali repe. Dvojni pride* lek zemljo zelo izrablja, zato pazimo, da jo dobro pognojimo. Kdor ima dovolj gnoja, temu to ne bo delalo velikih pre* glavic, toda malokdo je tako srečen, da bi ga imel dovolj. Zato pa uporabljajmo umetna gnojila, da povečamo pridelke in ohranimo zemljo rodovitno! Še eno važno opravilo je v tem času, ki pa ga žalibog upošteva malokateri gospo* dar, to je preoranje strnišča na onih nji* vah, ki jih bo rabil šele v jeseni. Na Češ* kem imajo pregovor: Kjer plug gleda sno> pe, tam bo prihodnja žetev dobra. Ta pregovor je najboljši dokaz, kako važ* nost polagajo češki napredni kmetovalci na takojšnje plitvo zaoranje strnišča. Na senožetih dokončujemo s košnjo -vsaj oni, ki hočejo imeti dobro travo in so začeli kositi pravočasno. V Nemčiji so dosegli velike uspehe na ta način, da so potrosili takoj po košnji po travniku dušikova gnojila. (Seveda so bili travniki že jeseni dobro pognojeni z umetnimi gnojili.) Poizkusimo tudi mi, posebno tam, kjer upamo, da bomo imeli še eno košnjo. O pokončevanju predenice so pisali mnogo prejšnji letniki Gospodarskega lista. V notranjosti lista dobimo še eno navodilo za pokončevanje te velike nepri* jateljicc detcljišč, V vinogradu pazimo na redno škrop* ljenje in žveplanje, da se tudi za naprej obvarujemo pcronosporc in oidija, po* sebno kjer je razsajala toča. Letošnje leto je za mnoge naše vinorejske kraje nesreča, ker jim je toča uničila ves pri* delek. Ne pozabimo na obrezanje poško* dovanih mladik. Na vrtu plcjemo, okopavamo in pridno zalivamo z gnojnico, če ni dežja tudi z vodo. Preglejmo večkrat paradižnike, odstranimo jim vse nepotrebne poganjke zalistnike in privežimo jih h kolom. Če napada paradižnike peronospora, jih moramo tudi škropiti z bordoško mešanico. Dober pridelek bo imel le oni, ki bo paradižnike dobro gnojil in oskr* boval. V sadovnjaku. Ne zanimajmo se za sadno drevje samo takrat, ko trgamo z njega sadje! Če hočemo, da bo drevje dobro rodilo, moramo tudi skrbeti zanje. Letos so dale v nekaterih krajih češ* nje precej dohodka. Skrbimo, da nam bodo dale tudi v bodoče in pokončujmo njih škodljivce. O tem najdemo nekaj navodil v posebnem članku. V hlevu držimo red in čistoto, posebno tam, kjer se prodaja mleko, oziroma nosi v mlekarno. Umazanija v hlevih pospe* suje razne nalezljive bolezni živine in povzroča razne napake mleka in mlečnih izdelkov. Skrbimo za to, da bodo čisti in zračni tudi svinjaki, da ostanejo zdravi prašiči. Ne puščajmo v sedanjih toplih dneh Nekaj podatkov iz ministrstva javnih del. Minister javnih del Giuriati ie podal v svojem govoru, ki ga je imel v poslan* ski zbornici, med drugim sledeče podat* ke: Sedaj so v teku javna dela v vred* nosti 8 milijard 200 miliionov. Od teh odpade 47% .na južno Italijo. Gradi se 890 km železnic in 5500 km cest, od teh 4200 km v južni Italiji. Izkoriščanje vodnih sil bo dalo v letu 1928. za 1 milijon 230 tisoč konjskih sil energije. Kmalu bo Italija lahko raču* nala na 10 milijard kilo\vatt ur. Izboljšalo se je 919 tisoč hektarjev zemlje in v teku je izboljšanje drugih 771 tisoč hektarjev. Za izboljšanje pristanišč sc ie pora* bilo 825 milijonov. Kot sc vidi, da naša država precej de* narja za napravo in popravo javnih del — seveda največ v južni Italiji. Moramo pa tudi priznati, da ie južna Italija teh podpor res zelo potrebna. Na Poljskem plačujejo davke z živežem. Pred kratkim je stopil v veljavo za* kon, ki pooblašča ministra za finance, da pobere vse zaostale davke, ki se ne plačajo tekom 14 dni po opominu, v žitu in premogu. Minister za finance je upra* vičen dovoliti davkoplačevalcem tudi poravnavo tekočih davkov v živežu. Za plačilo davkov namenjeni živež se odda* ja v državna skladišča. Ni slabo za kmeta, če mu le računajo živež po dobri ceni! nikdar gnoja v hlevu, ampak skidajmo ga vedno sproti! V kleti. Le nismo še prodali vina, pa* zimo, da ostane stanovitno. Kleti naj bo* do čiste in Zračene. Razkužimo jih z žveplom, če tega še nismo storili. Prazno posodo moramo večkrat zažveplati, rav* no tako ono, ki ni z vinom napolnjena do vrha. Mlekarstvo v Čehoslovaški republiki. Po vojski se je začelo širiti na Čeho* slovaškem zadružno mlekarstvo z veliko hitrostjo. To vidimo najlažje iz sledečih številk: Leta 1913. so prejele zadružne mlekar* ne od malih posestnikov 86.710 hi mleka, leta 1920. se je to število vsled neureje* nih povojnih razmer skrčilo na 34.330 hi. Leta 1922. so prejele zadružne mlekarne od malih posestnikov že 154.230 hi, leta 1923. — 226.540 hi. leta 1924. — 311.850 hi in leta 1925. celo 350.000 hi. Te številke nam dokazujejo, da so mo* rali zastaviti čehoslovaški kmetje vse svoje sile v povzdigo živinoreje: odbero dobrih krav*mlekaric in razumno kr* mljenje, na drugi strani pa kažejo te številke vedno večje razumevanje za zadružništvo. Rodovitnost trte in cepiči. Pri zelenem cepljenju postanejo naj* plodovitnejše one trte, ki smo iih cepili z očesom, ki se nahaja v sredi mladike (cepiča). Spodnja in zgornja očesa mla* dik dajo manj rodovitne trte. Oblaki kobilic so se pojavili v provinciji Cagliari. Ena* ko poročajo tudi iz Firence, da ie padla v nekaterih krajih cela ploha teh škod* ljivcev na polja, kjer je povzročila mno* go škode. Kamor pride tak oblak, poje vse. kar je zelenega. Gorje polju, ki je prizadeto. 111111 Gospodarski drobiž in razno Koliko mleka se porabi v mestih. V nekaterih več, v drugih manj, ven* dar bi malokdo verjel, da so razlike tako velike. Na osebo pridejo letno v različnih mestih sledeče količine mleka: V Štokholmu 260 litrov » Kodanju 260 » » Ziirichu 153 » » Hamburgu 146 )> » Heidelbergu 140 » » Monakovem 135 » 1 » Stuttgartu 130 )) )) Berlinu 117 » >3 Trstu 91 )> » Milanu 60 » V naših mestih je torej uporaba sve* žega mleka najmanjša. Podatki iz Trsta in Milana niso uradni in zato ne popol* noma zanesljivi. Vendar pa bodo šte* vilke prej manjše, kot pa večje. Kljub temu, da porabi mesto Trst pri* meroma zelo malo mleka, mu še vedno naše zaledje ne more preskrbeti niti tega tako da pride v Trst približno V3 vsega mleka po železnici iz Soresine v zgoščeni obliki. Izvoz jugoslovanskega mleka v Italijo. Leta 1924. se je izvozilo iz Slovenije 53.000 kg mleka v Italijo, leta 1925. 76 tisoč kg. Torej v dveh letih se ga je uvo* zilo komaj toliko, da bi zadoščalo mestu Trst za par dni. Zadruge v Jugoslaviji oproščene poštnih pristojbin. Zadruge in njihove Zadružne zveze so v medsebojnem dopisovanju, kakor tudi v dopisovanju z Glavnim zadruž* nim savezom oproščene poštnih pri« stojbin za tiskovine, dopisnice, navadna pisma, vrednostna pisma in nakaznice. Skoda, da takega zakona nimamo tudi pri nas! Slovensko zadružništvo je znano in cenjeno ne samo v Jugosla* viji, ampak tudi izven njenih mej. Kako je upoštevano v Jugoslaviji, nam doka* zuje dejstvo, da je izvoljen za predsed* nika Glavnega zadružnega saveza, ki ima svoj sedež v Beogradu, dr. Anton Korošec. Draga koruza. V Sremu, od koder dobivamo v naše kraje velik del jugoslovanske koruze, so izračunali nekateri gospodarski strokov* njaki, da sejanje koruze sremskim go* spodarjem ne prinaša nobenega dobička, ampak še celo znatno izgubo. Celokupni stroški za proizvodnjo 100 kg koruze znašajo po njih računih 168 Din. Ker je prodajna cena koruze v Sremu samo 110 Din, trpi kmet na vsakih 100 kg, ki jih proda, 58 Din izgube. (Te prodajne cene so veljale seveda pred par meseci, danes so precej višje.) Če bi koruza prišla iz rok sremskega kmeta brez cele trope posredovalcev na* ravnost v roke našega kmeta, bi jo pač sremski kmet precej dražje prodal, naš naš pa mnogo cenejše kupil. Znižanje železniških tarif v Rumuniji. Rumunsko železniško ministrstvo je znižalo za 30% tarife za ono blago, ki je namenjeno za eksport. To znižanje se tiče predvsem žita, živine, zelenjave in lesa. S tem činom hoče Rumunska dvigniti svoj izvoz, ki je bil v zadnjem času precej v zastoju. Italijanska produkcija olja tvori % vse svetovne produkcije. Edina država, ki pridela več olja kot Italija, je Španska, ki doseže 35% svetovne produkcije. Mnogo olja pridelajo tudi v Gr* čiji. v Tunisu, Alžiru, na Portugalskem in v Siriji. V Italiji zavzemajo oljčni gaji 2 mili* jona 283 tisoč hektarjev površine. Naj* več olja daje provincija Bari. Izvoz olja iz Italije sc približuje predvojni izvozni količini, ki je dosegala 200 tisoč kvin* talov. Zadruge v Nemčiji. Po uradni statistiki iz letošnjega leta je v Nemčiji 40.115 poljedelskih zadrug. Od teh je 108 centralnih, 20.858 kredit* nih, 4.786 blagovnih, 3.784 mlekarskih in 10.579 raznih. ^Restavracija pri K «1 K «1 H O K 0SN5BNB»tBS!0EJtBBtB»ta&K «!5< 0 „Treh kronah“ GORICA vj^^^Rducc[ 12 r Nas zobozdravnik^* specialist za bolezni v ustih in na zobeh M. U. dr. m K«™ z nemškim zabazdpavnišhim izpitom za zobozdravniška in zobotehniška dela ^ u gorici, na Travniku št. ZO, 1. naJ^^ Edini zastopnik za Goriško za stolpne ureprvo-vrstnilCnemških tovarn najnoihj-šega in najfinejšega sistema (se navijajo same). JAKOB ŠULIGOJ URAR IN ZLATAR G0R1CR - Via Carducci 19 . (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih ur ,lINION' In .ALPINA.'. Največja zaloga vseh dru-tjih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah. Domača kuhinja. Toči pristno briško, vipavsko vino in specialiteto „k raški teran". Prenočišča za potnike. — Priporoča se občinstvu za obilen obisk Anton Malnič. s s o * m m m m « m m m K^-^.S^.S>gL^^.S%ž..SyL.S*a-.S*a S?$- m ASJa •vž-1 m m .«?> m m m m m A- Pr te U-?-23 !# m m m m m r* 5^5" "^5" ?Vš &4T (jkS- eVrT eV»T eVa . ^ ^ »'/mi'* -fi1 st s 1 ZOBOZDRAVNIK [j. MERM0L3 špecijalist za ustne in zobne bolezni ordinira od v GORICI na Travniku 5/II. 9. do 12. in od 3. do 5. Kupujte domače vino!Ir NajpristnejšB dobite vedno pri .Vinarski Zvezi' v Gorici Via Formica št. 1 ob Komu. - Podpirajte lastnega kmetovalca. - m igo) Naša zavarovalnica proti požaru i,.L,UNI0N„i Bi 11 ** Si IS Ravnik ihipst-Gorica s i.g:> S Via H a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje. jgj Ml Ml.831 MIMI ® MEH ®]® ® ® K ME® TEOD. HRIBAR Gorica - Corso Verdi št. 32 Vedno bogato založena nianufakturna trgovina. Sukno za moške in ženske obleke, preproge. zavese, voščeno platno, linolej in dr. iz italijanskih, prvovrstnih čeških in francoskih tovarn. Neveste! Tu dobite vse potrebno po ugodnih cenah! Janiči se za solidno blago - Postrežba točna 1 Cene izven vsake konkurence! ALOJZIJ BONNES AUTORIZlHilN ELEKTROTEHNIK GORICA - VIA CARDUCCI 1 (nasproti Montove hiše) Inštalacija vodovodov in plinovih naprav itd. Bogata zaloga raznovrstnega električnega materijala. ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov .s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzfj Vida. <£ij Trgovina manufohtupnega blaga in izgotovljenih oblek Andrej Mavric Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica %E rnuss ’£? c3 > O C c3 C/D O c a> 'a? u 3 O o- a> *5 o a. C/D O OD c« O C o a >CD OD > ‘c? Z C S c o c« >C/5 c x: !r O •C o. o twJT c« D* >(/} O 2 £ > o VL/ M W — i H ^ 5 2 H c« N > o •— o u O > s: +* «3 £ a> «S >CJ c« 03 >CJ >CA a> u co c < £> 3 O CJ 1=5 o a u O N m — *a s n c« c JS 'So '5 O 3 15 .5= N C u > O «♦— 5 — E .2 — *o ._ o J£ "rt CD CD 3 'O u* a CJ 3 > cf CD *C O a Antocar mm Impresa trasporti s. a g. 1. GORICA, Via Rismondo štev. 8 Telefon inter. 303 Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda. Zaloga bencina in petoleja iTh m- O. MT m Nadomestni deli „SAURER** Pneumatike „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev. Prva noriška tovarna za umeten marmor - kamnoseška in cementna dela Giou. maronl & figli Dia flriosto 7 Telef. inter. 294 Izdeluje plošče enobarvne, izklesane, marmorirane in beneški mozaik za tlak Stavbne in druge dekoracijske predmete - Kopalne banje. Cevi raznih premerov Stara, dobroznana tvrdka, specializirana za izdelovanje umetnega kamna, marmoriranih ploščic in beneš. mozaika - Prodaja cementa in mavca. □ □ □ a a a a a a a a- a a a a a av a a a a a a ZADRUŽNA ZVEZA V GORICI « CORSO VERDI 37 - SKLADIŠČE V GORICI, VIA MORELLI 36 ® e K p I I S K S ■ n m m H S Podpira svoje članice v vsakem pogledu z nasvetom navodili in kreditom — Posreduje zanje v vseh denarnih poslih - Izvršuje nad njimi revizijsko oblast - Sprejema hranilne vloge Blagovni oddelek Zadružne .zveze pdyffit5,ib£- rsr1, , • sauirT-------------Nabavlja na debelo in oddaja na debelo in drobno lina vedno v zalogi razna umetna gnojila in oljnate tropine. Prodaja po ‘najnižjih dnevnih cenah galico in žveplo. Za mlekame’ Posreduje oddajo mlečnih izdelkov, predvsem masla - V zalogi _______________________* ima ■vedno najrazličnejše potrebščine za mlokarne, kot Svvartzove vrče, vrče za prevoz mleka, kremometre, toplomere, gostomere, obode za sir, cedila in mreže, sirne prte, sirišče v prahu in tekoče, olje za posnemalnike, golide napajalnike za teleta itd. - Mlekarne dobijo vsa potrebna navodila glede oblasti Širite in čitajte »Gospodarski iist“ glasilo Zadružne zveze v Gorici. Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustju. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.